Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 16.03.2011
Naslov: Društvo za zaščito in pomoč živalim v stiski Lajka - Mala hiša zavetišče za živali d.o.o.
Številka: 090-43/2011/4
Kategorija: Poslovna skrivnost, Osebni podatek, Ali gre za inf. javnega značaja?
Status: Odobreno


POVZETEK
Prosilec je zahteval zapisnik seje sveta zavetišča ter vabilo na to sejo. Pooblaščenec je pritožbi prosilca ugodil in organu naložil, da prosilcu posreduje zahtevane dokumente in v njih prekrije varovane osebne podatke. Organ je izvajalec javne službe oskrbe zapuščenih živali. Svet je njegov nadzorni organ, ki ga imenujejo lokalne skupnosti, s katerimi ima organ sklenjeno pogodbo o opravljanju javne službe. Zapisnik in vabilo kot dokazili o delovanju sveta predstavljata informaciji javnega značaja, vendar le v delu, v katerem se nanašata na javno službo oskrbe živali. Organ se ne more sklicevati na obstoj poslovne skrivnosti, ker gre za podatke o porabi javnih sredstev.


ODLOČBA
Številka: 090-43/2011/4
Datum: 16. 03. 2011

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51-07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), in drugega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/10-ZUP-G; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Društva za zaščito in pomoč živalim v stiski Lajka, Cesta v Mestni log 33, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilec) z dne 11. 2. 2011 zoper odločbo Male hiše zavetišča za živali d.o.o., Lukačevci 17, p.p. 32, 9226 Moravske Toplice (v nadaljevanju organ) št. 8-2011 z dne 11. 02. 2011, izdaja naslednjo


O D L O Č B O:


1.    Pritožbi prosilca z dne 11. 2. 2011 se ugodi in se izpodbijana odločba organa št. 8-2011 z dne 11. 02. 2011 odpravi.

Organ mora prosilcu v roku 30 (trideset) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopijo:

a)    Vabila na sestanek sveta zavetišča Mala hiša, zavetišče za živali d.o.o. z dne 18. 02. 2010, pri čemer mora v rubriki »Vabljeni« prekriti imeni in priimka vodje zavetišča in veterinarja v zavetišču ter vse elektronske naslove;

b)    Zapisnika s sestanka Sveta zavetišča z dne 5. 3. 2010, pri čemer mora prekriti:
-    Imeni in priimka veterinarja v zavetišču in vodje zavetišča v navedbi prisotnih na sestanku,
-    Tretji stavek v prvem odstavku vsebine zapisnika,
-    Drugi, četrti in peti odstavek vsebine zapisnika v celoti,
-    Drugi stavek šestega odstavka zapisnika,
-    Ime, priimek in podpis zapisnikarja.

V preostalem delu se zahteva prosilca zavrne.

2.    V  postopku reševanja pritožbe niso nastali posebni stroški.


O B R A Z L O Ž I T E V:

Prosilec je na organ dne 14. 01. 2011 vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je zahteval zapisnik zadnje seje Sveta zavetišča. Prosilec je svojo zahtevo dopolnil z zahtevo z dne 4. 2. 2011, kjer je zahteval navedeni dokument v obliki elektronskega zapisa ali fotokopije, hkrati pa je zahteval tudi uradno vabilo na sejo.

Organ je dne 11. 2. 2011 izdal odločbo št. 8-2011, v kateri je zahtevo prosilca v celoti zavrnil.

Pooblaščenec je dne 11. 2. 2011 prejel pritožbo prosilca, ki jo je v skladu z drugim odstavkom 239. člena ZUP v povezavi s četrtim odstavkom 27. člena ZDIJZ in prvim odstavkom 259. člena ZUP, odstopil prvostopenjskemu organu, da opravi preizkus pritožbe in ravna v skladu z 245. členom ZUP.

Organ po prejemu pritožbe prosilca odločbe ni nadomestil z novo odločbo, zato jo je dne 4. 3. 2011, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil v reševanje Pooblaščencu, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

Pooblaščenec je dne 7. 3. 2011 organ pozval k dostavi dokumentacije, in sicer sklepa o določitvi poslovne skrivnosti, na katerega se je organ skliceval v izpodbijani odločbi. Organ je dne 11. 3. 2011 Pooblaščencu posredoval zahtevani sklep.

Pritožba je utemeljena.

ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, zato v 1. odst. 1. čl. vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo (med drugim tudi)  izvajalci javnih služb. Pojem informacije javnega značaja je opredeljen v 1. odst. 4. čl. ZDIJZ, ki določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. V omenjeni določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja:
1.) informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2.) organ mora z njo razpolagati,
3.) nahajati se mora v materializirani obliki.

Pooblaščenec je zato najprej ugotavljal, ali so v konkretnem primeru izpolnjeni pogoji za obstoj informacije javnega značaja.

1.    Ali gre za informacijo javnega značaja in ali informacija obstaja

Pooblaščenec najprej pojasnjuje, da v obravnavanem primeru ni sporno, da organ kot izvajalec javne službe zagotavljanja zavetišča za zapuščene živali sodi znotraj kroga organov, ki so zavezanci po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ. Pooblaščenec pojasnjuje, da drugi odstavek 27. člena Zakona o zaščiti živali (Uradni list RS, št. 43/2007 uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZZZiv) določa, da je zagotovitev zavetišča lokalna zadeva javnega pomena, ki se izvršuje kot javna služba, pri čemer mora biti na vsakih 800 registriranih psov v občini zagotovljeno eno mesto v zavetišču. Iz navedene določbe izhaja, da je zagotovitev zavetišča obvezna lokalna javna služba, kar pomeni, da je vsaka občina dolžna zagotoviti izvajanje te javne službe. Iz drugega odstavka 31. člena ZZZiv izhaja, da lahko občina glede zagotavljanja zavetišča sklene pogodbo z zavetiščem, vendar pa ZZZiv pri tem ne določa vrste pogodbe. Iz navedenega izhaja, da zavetišče, na katerega občina s pogodbo prenese izvajanje dela ali vseh nalog javne službe zagotavljanja zavetišča za zapuščene živali, postane izvajalec javne službe, torej izvajalec javnopravnih nalog. Pogodba o prenosu navedene javne službe je torej ključni dokument, na podlagi katerega se vzpostavi prenos izvajanja javne službe in ki določa storitve, ki jih organ opravlja v okviru te javne službe. Upoštevajoč navedeno Pooblaščenec ugotavlja, da je organ v konkretnem primeru zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja v delu, ki se nanaša na izvajanje storitev, ki jih organ izvaja kot izvajalec javne službe. Vse informacije, ki izvirajo iz tega dela delovnega področja organa in s katerimi organ razpolaga v materializirani obliki, nedvomno predstavljajo informacije javnega značaja.

Po ZDIJZ je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).

V obravnavanem pritožbenem postopku prosilec zahteva dokumentacijo, ki se nanaša na delovanje Sveta organa. V skladu z določbami 10. člena Pravilnika o pogojih za zavetišča za zapuščene živali (Ur. l. RS, št. 45/2000 in 78/2004, v nadaljevanju Pravilnik) mora imeti zavetišče za zapuščene živali svet, ki nadzoruje delo zavetišča, določa višino prispevkov, ki jih plačujejo skrbniki v zvezi z zapuščenimi živalmi, ter skrbi za promocijo zavetišča in za pridobivanje sponzorskih sredstev. Poleg tega v skladu z 31. členom ZZZiv svet zavetišče potrjuje cenik, na podlagi katerega lahko imetnik zavetišča, ki žival odda, zaračuna novemu skrbniku pavšalni znesek za materialne stroške oskrbe živali. Svet zavetišča glede na določbe 10. člena Pravilnika imenuje lokalna skupnost oz. lokalne skupnosti, katerih območje s svojim delovanjem pokriva zavetišče, sestavljajo pa ga predstavnik lokalne skupnosti oz. lokalnih skupnosti, katerih območje s svojim delovanjem pokriva zavetišče, predstavnik Veterinarske uprave Republike Slovenije (VURS), ki ga določi predstojnik uprave, predstavnik društva za zaščito živali, ki deluje na območju, kjer je zavetišče, ter predstavnik imetnika zavetišča, razen če je imetnik zavetišča društvo za zaščito živali ali lokalna skupnost, na območju katere je zavetišče.

Pooblaščenec ob upoštevanju navedenih določb Pravilnika ugotavlja, da gre pri delovanju Sveta zavetišča nedvomno za delovno področje organa. Svet zavetišča Mala hiša namreč predstavlja med drugim nadzorni organ zavetišča, imenujejo pa ga lokalne skupnosti, katerih območje s svojim delovanjem pokriva zavetišče – torej lokalne skupnosti, s katerimi ima zavetišče sklenjeno pogodbeno razmerje o opravljanju javne službe oskrbe živali. Predstavnik teh lokalnih skupnosti pa je tudi med člani Sveta, vključno s predstavnikom VURS. Seje Sveta zavetišča predstavljajo njegovo obliko delovanja, zapisnik pa predstavlja dokazilo o določenem delovanju Sveta zavetišča in torej tudi o opravljanju javne službe oskrbe živali. Pooblaščenec zato meni, da tako vabilo na sejo Sveta zavetišča kot tudi sam zapisnik seje predstavljata dokumenta, ki izhajata iz delovnega področja organa v delu, v katerem se nanašata na javno službo oskrbe živali.

Ob tem Pooblaščenec poudarja, da Zapisnik seje Sveta zavetišča predstavlja informacijo javnega značaja le v delu, v katerem se nanaša na javno službo oskrbe živali, ne pa tudi v delu, ki se nanaša na morebitno tržno dejavnost zavetišča, ki ne sodi v okvir javne službe oskrbe živali. Pooblaščenec je zato ugotovil, da zapisnik v delu od vključno tretjega stavka prvega odstavka do vključno z drugim odstavkom ne predstavlja informacije javnega značaja, saj ne gre za vsebino, ki bi se nanašala na opravljanje javne službe oskrbe živali. Zato je dostop do navedenega dela zapisnika Pooblaščenec zavrnil.

Glede na to, da je organ Pooblaščencu ob odstopu pritožbe posredoval Zapisnik s sestanka Sveta zavetišča z dne 5. 3. 2010 ter Vabilo na sestanek sveta zavetišča Mala hiša z dne 18. 2. 2010, Pooblaščenec ugotavlja, da organ nedvomno razpolaga z zahtevano dokumentacijo v materializirani obliki.

Upoštevaje navedeno je Pooblaščenec zaključil, da so glede dokumentov, ki jih je zahteval prosilec, razen v že navedenem delu Zapisnika seje Sveta zavetišča, za katerega je Pooblaščenec ugotovil, da ne spada v delovno področje organa, izpolnjeni vsi trije kriteriji za obstoj informacije javnega značaja.

2.    Presoja izjem od prostega dostopa po 6. členu ZDIJZ

Organ lahko v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca, če ugotovi, da zahtevani podatek oziroma dokument predstavlja katerokoli v ZDIJZ določeno izjemo od prostega dostopa iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V omenjenem odstavku ZDIJZ taksativno določa enajst izjem, ko lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije. Pooblaščenec je zato moral v nadaljevanju presoditi, ali gre pri dokumentih, ki jih je zahteval prosilec, za prosto dostopne informacije ali pa je podana katera od izjem od prostega dostopa.

2.1.    Izjema poslovne skrivnosti

Organ se je v izpodbijani odločbi pri zavrnitvi vpogleda skliceval na izjemo iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, po katerem je izjema od prosto dostopnih informacij podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Zato se je Pooblaščenec v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali zahtevane informacije, do katerih je organ prosilcu zavrnil dostop in so predmet presoje Pooblaščenca, predstavljajo zatrjevano izjemo.

Po 39. členu ZGD-1 je poslovna skrivnost opredeljena kot podatek, ki ga določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (prvi odstavek 39. člena ZGD-1). Ne glede na to pa se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, ki kot taki niso določeni s sklepom družbe, pa je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (drugi odstavek 39. člena ZGD-1). Poleg tega Pooblaščenec opozarja, da ZGD-1 v tretjem odstavku 39. člena izrecno določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev.

ZGD-1 tako loči dva kriterija, subjektivnega in objektivnega, glede na to, na kakšni podlagi je prepovedano razkritje poslovne skrivnosti.

2.1.1. Subjektivni kriterij po ZGD-1

Subjektivni kriterij se odraža v tem, da upravičenec sam s svojim aktom in s svojo voljo označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Po tem kriteriju ni pomembno vprašanje, kakšen pomen imajo zaupni podatki za podjetje. Nosilec lahko kot poslovno skrivnost določi tudi morebitne manj pomembne podatke, saj je določitev poslovne skrivnosti prepuščena njemu samemu. Dejstvo, kateri podatki bodo opredeljeni kot poslovna skrivnost, je torej odvisno od družbe. Za opredelitev poslovne skrivnosti ni pomembno, kakšen pomen imajo ti podatki objektivno za družbo, temveč subjektivna odločitev družbe, da hoče zavarovati določen podatek kot poslovno skrivnost. Upravičenec sam s svojim aktom in s svojo voljo označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje.

Vendar pa mora biti za izpolnitev tega kriterija podana izrecna odredba o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost. Ta odredba je lahko dana v splošnem aktu (npr. v pravilniku o poslovni skrivnosti), lahko pa je tudi posamična. Zaradi določnosti in preprečevanja nejasnosti mora biti odredba pisna, z njo pa morajo biti seznanjene osebe, ki so dolžne podatek varovati.  S pisnim sklepom mora družba določiti tudi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (1. odst. 40. čl. ZGD-1). Tem zahtevam pa je potrebno dodati tudi zahtevo, ki velja za vse normativne akte. Odredba ne sme veljati za nazaj. Kar pomeni, da so lahko kršitve poslovne skrivnosti samo tista dejanja, ki so bila kot taka določena že v času, ko je odredba veljala.  

Ključna vprašanja za presojo pravilnosti izpodbijane odločbe z vidika aplikacije izjeme varstva poslovne skrivnosti po subjektivnem kriteriju so v konkretnem primeru:
-    obstoj in veljavnost sklepa o poslovni skrivnosti,
-    ali sklep o poslovni skrivnosti zajema zahtevane dokumente oziroma katere podatke iz zahtevane dokumentacije zajema in
-    ali so med zahtevanimi dokumenti, ki so zajeti s sklepom o poslovni skrivnosti, tudi dokumenti in podatki, ki jih ni mogoče razglasiti za poslovno skrivnost, zaradi česar ne predstavljajo izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja.

Organ je dne 14. 3. 2011 Pooblaščencu posredoval Sklep o določitvi poslovnih skrivnosti št. 1-2011 z dne 4. 1. 2011, v katerem je med drugim označil kot poslovno skrivnost zapisnike s sestankov, konkretneje tudi vabila in seje sveta zavetišča.

Pooblaščenec ocenjuje, da obravnavani sklep s formalnega vidika ustreza pojmu sklepa o poslovni skrivnosti iz prvega odstavka 39. in prvega odstavka 40. člena ZGD-1. Sklep namreč identificira podatke, na katere se nanaša, nadalje določa način varovanja poslovne skrivnosti (tako, da se nepooblaščenim osebam prepoveduje vpogled ali drug način seznanitve z vsebino), določa pa tudi odgovornost za kršitev (to je civilnopravna in kazenskopravna odgovornost), ter osebe, ki so poslovno skrivnost dolžne varovati. Poleg tega je nedvomno mogoče potrditi avtentičnost sklepa ter dejstvo, da je bil izdan pravočasno, tj. še preden je bila podana zahteva prosilca oziroma je bila izdana izpodbijana odločba. Izhodiščno pravilo je, da splošno in pavšalno opredeljevanje poslovne skrivnosti ni v skladu s prvim odstavkom 39. člena ZGD-1, ki zahteva takšno mero določnosti, da se odpravi vsak dvom v to, kateri podatek se šteje za poslovno skrivnost. Besedilo obravnavanega sklepa je konkretizirano do te mere, da v varstvo vključuje prav zapisnike sej sveta zavetišča in vabila.  

Vendar pa je treba upoštevati tudi določbo tretjega odstavka 39. člena ZGD-1, po kateri se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni – gre za t.i. absolutno javne podatke, tj. podatke, na katerih razkritje volja »prizadetega« poslovnega subjekta nima vpliva. ZDIJZ v tretjem odstavku 6. člena določa, da se ne glede na obstoj izjeme varstva poslovne skrivnosti dostop do informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev. V zvezi s tem se je treba zavedati, da je sklepanje pogodbe z organom lokalne skupnosti specifično predvsem v tem, da gre za porabo javnih sredstev (občina zagotovi sredstva za izvedbo javne službe oskrbe zapuščenih živali iz občinskega proračuna), zato je nadzor javnosti na tem področju izrednega pomena. Bistvena funkcija ZDIJZ je namreč ravno nadzorna funkcija, ki javnosti omogoča, da izvaja nadzor nad porabo javnih sredstev. Nadzor širše javnosti je namreč potreben vedno in vselej, ko gre za porabo javnih sredstev. Temu je namenjen tudi tretji odstavek 6. člena ZDIJZ kot institut nadzora, ki omogoča vsem, da se lahko seznanijo s podatki o porabi javnih sredstev. Pooblaščenec ob tem pojasnjuje, da je zato, da se javnost dejansko seznani s podatkom o porabi javnih sredstev, bistvenega pomena, da se seznani s podatki o tem, koliko živali je organ oskrbel v okviru opravljanja javne službe in na kakšen način je te živali oskrbel. Le na opisan način je omogočeno doseganje namena nadzora javnosti, ki naj bi ga institut transparentnosti zasledoval, to pa je spodbujanje oziroma zagotavljanje upravičene in smotrne porabe javnih sredstev. Slednje je mogoče zagotoviti zgolj s tem, da se javnosti omogoči tudi dostop do podatkov o tem, kaj točno je organ opravil v okviru porabe javnih sredstev. Šele celovita seznanjenost javnosti zagotavlja učinkovit nadzor v zvezi s smotrno porabo javnih sredstev. Ker gre v obravnavanem primeru za poslovno razmerje z organom lokalne skupnosti, se mora, glede na navedeno, vsak, ki vstopa v tako razmerje, še dodatno zavedati, da je njegova svoboda pri določitvi podatkov za poslovno skrivnost omejena ravno zaradi zahteve po transparentni porabi javnih sredstev, ko se troši denar davkoplačevalcev.

Pri presojanju obstoja poslovne skrivnosti je treba upoštevati, da mnogi podatki, ki jih vsebuje zahtevana dokumentacija, predstavljajo dokazilo o izpolnjevanju obveznosti javne službe zagotavljanja oskrbe zapuščenih živali. Ob upoštevanju navedenega je Pooblaščenec glede določenih delov zahtevane dokumentacije ugotovil, da ne morejo biti označeni kot poslovna skrivnost ne po subjektivnem ne po objektivnem kriteriju. Kot takšne je Pooblaščenec opredelil naslednje dokumente oz. dele dokumentov:

a)    Vabilo na sestanek sveta zavetišča Mala hiša, zavetišče na živali, d.o.o. z dne 18. 2. 2010 – v celoti, saj gre za dokazilo o tem, da je bila seja Sveta zavetišča dejansko sklicana, da so bili nanjo vabljeni vsi člani ter kaj se bo na sami seji obravnavalo (torej da se bo obravnaval tudi način delovanja Sveta zavetišča);

b)    Zapisnik s sestanka Sveta zavetišča z dne 5. 3. 2010:

-    Glava zapisnika, ker vsebuje osnovne podatke o zavetišču,
-    Naslov zapisnika, vključno s časom in lokacijo seje,
-    Navedba prisotnih članov na seji,
-    Prvi in drugi stavek prvega odstavka vsebine zapisnika, ker vsebujeta podatke o tem, koliko zapuščenih živali je bilo oskrbljenih v letu 2009 in na kakšen način,
-    Tretji odstavek vsebine zapisnika, ker vsebuje podatke o načinu oskrbe zapuščenih živali,
-    Prvi stavek šestega odstavka vsebine zapisnika, ker vsebuje podatke o tem, s katerimi občinami se je zavetišče sestalo v okviru izvajanja javne službe oskrbe živali,
-    Sedmi odstavek vsebine zapisnika, ker vsebuje podatke o tem, kakšne zneske za opravljanje javne službe zavetišče zaračunava lokalnim skupnostim, in gre torej za podatek o porabi javnih sredstev,
-    Osmi in deveti odstavek vsebine zapisnika, ker vsebujeta informacije v zvezi z izvajanjem javne službe oskrbe živali in načinom dela Sveta zavetišča,
-    Podatek o času zaključka sestanka.

Glede na vse navedeno je Pooblaščenec zaključil, da dostopa do zahtevanega vabila kot celote in do posameznih delov zahtevanega zapisnika ni mogoče zavrniti iz razloga varstva poslovne skrivnosti. Pooblaščenec je glede podatkov, ki jih je treba prekriti, zato uporabil institut delnega dostopa (glej točko 5. obrazložitve te odločbe).

3. Izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

Pooblaščenec je nadalje presojal, ali je glede zahtevane dokumentacije podana izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Zakon, ki ureja varstvo podatkov, je Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007, v nadaljevanju ZVOP-1), katerega namen je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. člen ZVOP).

Po določilu 1. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. ZVOP-1 ne varuje osebnih podatkov na splošno, ampak omogoča le preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov. Pooblaščenec ugotavlja, da v konkretnem primeru zahtevani dokument vsebuje osebne podatke v smislu 6. člena ZVOP-1. Ker razkritje osebnega podatka, skladno s 3. točko 6. člena ZVOP-1, predstavlja obdelavo osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 9. členu (javni sektor) ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika.

Iz določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ izhaja, da nima vsak osebni podatek hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka, kar pomeni, da je razkritje osebnega podatka v določenih primerih lahko dopustno. Razkritje osebnega podatka je tako lahko dopustno v okviru izvrševanja pravice do dostopa do informacij javnega značaja. Prva alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ tako določa, da se, ne glede na podano izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.

Upoštevaje dejstvo, da v obravnavanem primeru izjeme iz 5. do 8. točke prvega odstavka 6. člena ne pridejo poštev, Pooblaščenec ugotavlja, da osebni podatki, ki so v zahtevanem dokumentu povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, niso varovani osebni podatki. Po določbi 1. člena ZJU je javni uslužbenec posameznik, ki sklene delovno razmerje v javnem sektorju. Javni sektor so v skladu z drugim odstavkom 1. člena ZJU državni organi in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi, javni zavodi in javni gospodarski zavodi ter druge osebe javnega prava, če so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti. Oseba, zaposlena v javnem sektorju, ima torej bistveno zmanjšano pričakovanje zasebnosti zaradi načela odprtosti, ki terja transparentno delovanje organa s ciljem čim večje udeležbe državljanov pri izvajanju oblasti. Glede dostopa do osebnih podatkov javnih uslužbencev, Pooblaščenec pojasnjuje tudi, da v skladu z doktrino pričakovane zasebnosti, ki jo je leta 1997 prevzelo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice v primerih Halford v. Združeno kraljestvo (25. 6. 1997, Reports, 1997-III) in Copland v. Združeno kraljestvo (3. 4. 2007, Appl. No. 62617/00), nato pa še Ustavno sodišče Republike Slovenije v odločbi U-I-25/95, javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in tistih delov iz uspešne prijave na delovno mesto, ki izkazujejo kvalifikacije osebe, potrebne za določeno delovno mesto. Na teh podlagah temelji tudi določba tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki jo je potrebno uporabiti tudi v obravnavanem primeru in posledično omogočiti dostop do osebnih podatkov, povezanih z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca.

Ravno tako ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov imena in priimki družbenikov in oseb, pooblaščenih za zastopanje družbe, ker gre za osebne podatke, ki so javni že po Zakonu o poslovnem registru Slovenije (Uradni list RS št. 49/2006, v nadaljevanju: ZPRS-1) in Zakonu o sodnem registru (Uradni list RS, št. 54/2007-UPB2, 93/07 in 65/2008, 49/2009, v nadaljevanju: ZSReg).

Pooblaščenec je glede na navedeno v nadaljevanju ugotavljal obstoj izjeme varstva osebnih podatkov za vsak zahtevani dokument posebej.

3.1. Zapisnik s sestanka Sveta zavetišča

Pooblaščenec je z vpogledom v navedeni dokument ugotovil, da ta pod navedbo prisotnih članov Sveta zavetišča navaja osebne podatke (ime, priimek, zaposlitev oz. funkcija) teh članov. Poleg tega v nadaljevanju navaja, da sta bila poleg članov Sveta prisotna tudi veterinar v zavetišču in vodja zavetišča, pri čemer ponovno navaja njuni imeni in priimka.

Glede na že navedeno določbo prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, Pooblaščenec ugotavlja, da niso varovani osebni podatki imena, priimki in funkcije oz. zaposlitev članov Sveta zavetišča. Kot prvi član je naveden takratni župan Občine Moravske Toplice, kot drugi pa predstavnik VURS. Gre za javnega funkcionarja in javnega uslužbenca, oba pa v konkretnem primeru, kjer nastopata kot člana Sveta zavetišča, nastopata v okviru svoje funkcije oz. zaposlitve. Posledično njuni imeni, priimka in navedba funkcije oz. zaposlitve ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov.

Enako velja glede imen, priimkov in navedbe zaposlitve oz. funkcije predsednika Društva ljubiteljev malih živali Mala Hiša, Moravske Toplice ter direktorja zavetišča. Oba sta namreč osebi, pooblaščeni za zastopanje navedenih subjektov, njuni imeni pa sta javni že po ZPRS-1 in ZSReg in sta razvidni iz javno objavljenega Poslovnega registra Slovenije.

Pooblaščenec zato ugotavlja, da imena, priimki ter zaposlitve oz. funkcije članov Sveta zavetišča ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov, zato pogoj za obstoj izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ glede navedenih podatkov ni podan.

Vendar pa Pooblaščenec ugotavlja, da imeni in priimka veterinarja zavetišča in vodje zavetišča predstavljata varovane osebne podatke, pri čemer ne pride v poštev izjema iz prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Posledično je glede navedenih podatkov podana izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zaradi česar je Pooblaščenec odločil, da se ti podatki prekrijejo v skladu s pravili o delnem dostopu (glej točko 5. obrazložitve te odločbe).

3.2. Vabilo na sestanek sveta zavetišča Mala hiša, zavetišče za živali d.o.o.

Pooblaščenec je z vpogledom v navedeni dokument ugotovil, da ta v navedbi pod »Vabljeni« vsebuje navedbo imen in priimkov direktorja zavetišča, vodje zavetišča, veterinarja v zavetišču, takratnega župana Občine Moravske Toplice ter predstavnika društva za zaščito živali, ki deluje na območju, kjer je zavetišče, in pa elektronske naslove predstavnika VURS, direktorja zavetišča, takratnega župana Občine Moravske Toplice ter predstavnika društva za zaščito živali, ki deluje na območju, kjer je zavetišče.

Kot izhaja iz točke 3.1. obrazložitve te odločbe imena in priimki direktorja zavetišča, takratnega župana Občine Moravske Toplice ter predstavnika društva za zaščito živali, ki deluje na območju, kjer je zavetišče, ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov, zato glede teh podatkov ni podana izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Prav tako že iz točke 3.1. obrazložitve te odločbe izhaja, da imeni in priimka vodje zavetišča in veterinarja v zavetišču predstavljata varovana osebna podatka, zato je glede teh podatkov podana izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Nedvomno tudi elektronski naslovi prejemnikov vabila v konkretnem primeru predstavljajo njihove osebne podatke, saj so navedeni ob njihovih imenih, priimkih in funkcijah, zaradi česar je kriterij določljivosti posameznika po ZVOP-1 nedvomno izpolnjen. Pri tem Pooblaščenec ugotavlja, da glede elektronskih naslovov predstavnika VURS kot javnega uslužbenca in takratnega župana Občine Moravske Toplice kot javnega funkcionarja ni izpolnjen pogoj za obstoj izjeme po prvi alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ in gre torej za varovana osebna podatka. Namen ZDIJZ je ob upoštevanju 2. člena ZDIJZ zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. Tako je treba razlikovati med  tistimi osebnimi podatki, ki so neposredno povezani z opravljanjem javnopravnih nalog in porabo javnih sredstev javnega uslužbenca oz. javnega funkcionarja in celoto vseh ostalih njegovih osebnih podatkov. Javni uslužbenci se s tem, ko sklenejo pogodbo o zaposlitvi v javnem sektorju, namreč ne odpovedo v celoti zasebnosti na delovnem mestu, enako velja za javne funkcionarje, ki sprejmejo nastop javne funkcije. Namen določbe prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ je v tem, da so prosto dostopni tisti podatki iz delovnega razmerja javnega uslužbenca, ki  vplivajo na izvajanje njegovih javnopravnih nalog, na porabo javnih sredstev, na delo organa kot celote ali kažejo na (ne)pravilnost določenih postopkov pri organu. Tako kaže tudi praksa Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je v primeru Halford proti Združenemu kraljestvu (25. 6. 1997, Reports 1997-III) uveljavilo t.i. doktrino pričakovane zasebnosti. Po tej teoriji je potrebno tehtati dva elementa: pričakovanje zasebnosti in upravičenost pričakovanja. Nedvomno velja, da javni uslužbenec oz. javni funkcionar ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in tistih delov iz uspešne prijave na delovno mesto, ki izkazujejo kvalifikacije osebe, potrebne za določeno delovno mesto. Navedeno pa ne pomeni, da javni uslužbenec na delovnem mestu nima pravice do nobene zasebnosti. Sodišče je tako v zgoraj navedenem primeru ugotovilo, da telefonski klici iz poslovnih prostorov prima facie predstavljajo del zasebnega življenja in dopisovanja. Temu je sledila tudi odločitev v primeru Copland proti Združenem kraljestvu (3. 4. 2007, Appl. No. 62617/00), v katerem je sodišče reklo, da enako velja za elektronsko pošto in informacije, ki izvirajo iz nadzora uporabe interneta. Kot je lahko tožnica v primeru Halford, ki ni bila opozorjena, da bodo njene telefonske klice nadzorovali, glede teh klicev razumno pričakovala zasebnost, je lahko tudi tožnica v primeru Copland pričakovala, da njena uporaba elektronske pošte ne bo nadzorovana, če na to ne bo opozorjena. Doktrini pričakovane zasebnosti je v odločbi št. U-I-25/95  sledilo tudi naše Ustavno sodišče.

Ob upoštevanju navedenega in ob upoštevanju dejstva, da noben od elektronskih naslovov, ki so navedeni v zahtevanem dokumentu, ni javno objavljen – niti v Poslovnem registru Slovenije, Pooblaščenec ugotavlja, da vsi elektronski naslovi, navedeni v zahtevanem dokumentu predstavljajo varovane osebne podatke, zato njihovo razkritje ni dopustno.

Pooblaščenec je tudi glede vabila na sestanek omogočil delni dostop (glej točko 5. obrazložitve te odločbe).

4. Obstoj drugih izjem za dostop do informacij javnega značaja

Pooblaščenec je po uradni dolžnosti na podlagi 2. odstavka 247. člena ZUP, ki mu ob odločanju o pritožbi nalaga tudi preizkus, ali je bil v postopku na prvi stopnji morda prekršen materialni zakon, moral ugotoviti, ali zahtevani dokumenti vsebujejo tudi druge podatke, ki predstavljajo katero izmed izjem po 1. odstavku 6. člena ZDIJZ in ugotovil, da v dokumentaciji, ki je predmet zahteve prosilca, ni zaslediti nobenih drugih izjem od prosto dostopnih informacij.

5. Delni dostop

V primeru, kadar dokument, ki sicer vsebuje informacije javnega značaja, vsebuje tudi podatke, do katerih je dostop treba zavrniti, se uporabi institut t.i. delnega dostopa, in sicer s prekritjem varovanih podatkov.

Institut delnega dostopa je urejen v 7. členu ZDIJZ, ki določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena (npr. osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. To v povezavi z načelom odprtosti delovanja javnih organov, ki je opredeljen v 2. členu ZDIJZ, pomeni, da je dolžnost organa, da mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/2005 in št. 119/2007) ne bi bilo izvedljivo oziroma, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. 21. člen Uredbe določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek). Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če je bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (drugi odstavek).

Pooblaščenec je v obravnavani zadevi ocenil, da je institut delnega dostopa mogoč in da organ varovane podatke v zahtevanih dokumentih lahko prekrije na način, da ti niso dostopni, v preostalem delu pa prosilcu omogoči seznanitev z zahtevanimi dokumenti. Upoštevaje navedeno je Pooblaščenec odločil, da mora organ v zahtevanih dokumentih podatke, katerih razkritje ni dopustno (varovani osebni podatki in deli dokumentov, ki niso informacije javnega značaja) prekriti in prosilcu , omogočiti delni dostop do zahtevanih dokumentov.

6. Zaključek

Izhajajoč iz vsega navedenega je Pooblaščenec odločil, da je treba pritožbi prosilca ugoditi. Pooblaščenec je na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP odločbo organa odpravil in sam rešil zadevo. Organ je prosilcu dolžan omogočiti dostop do zahtevanih informacij javnega značaja, in sicer na način in v roku, kot je določno v izreku te odločbe.

V tem postopku posebni stroški niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.


Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.





Postopek vodila: Maja Lubarda                                                         
svetovalka Informacijskega pooblaščenca                
                                                
Informacijski pooblaščenec:

Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.

pooblaščenka