Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 01.10.2019
Naslov: Društvo za varovanje človekovih pravic Mirna cesta - Direkcija RS za infrastrukturo
Številka: 090-211/2019
Kategorija: Ali dokument obstaja?
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval posredovanje dela študije o sprejemljivosti umestitve avtoceste Kozina - Starod z okoljevarstvenega vidika. Organ je je zahtevo zavrnil, ker z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ z dokumentacijo ne razpolaga, zato je IP pritožbo prosilca zavrnil kot neutemeljeno, ker mu organ dokumentov, s katerimi ne razpolaga, ne more posredovati.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-211/2019/3
Datum: 1. 10. 2019

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP) o pritožbi Društva za varovanje človekovih pravic Mirna cesta, Povžane 1, 6242 Materija, ki ga zastopa … (v nadaljevanju prosilec), z dne 6. 9. 2019, zoper odločbo Ministrstva za infrastrukturo, Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-48/2019-2 z dne 20. 8. 2019, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo


O D L O Č B O:

1.    Pritožba prosilca z dne 6. 9. 2019 zoper odločbo Ministrstva za infrastrukturo, Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo št. 090-48/2019-2 z dne 20. 8. 2019, se zavrne.

2.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.


O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec  je dne 29. 7. 2019 na Ministrstvo za infrastrukturo naslovil zahtevo za posredovanje dela študije o sprejemljivosti umestitve avtoceste Kozina - Starod z okoljevarstvenega vidika.

Ministrstvo za infrastrukturo je dne 2. 8. 2019, po elektronski pošti, odstopilo celotno zahtevo organu.

Zahtevo prosilca je organ zavrnil z odločbo št. 090-48/2019/2 z dne 20. 8. 2019. V obrazložitvi je organ povzel zahtevo prosilca in pojasnil, da takšnih dokumentov organ nikoli ni izdelal, prav tako jih ni prejel od tretjih oseb, zato je zahtevo zavrnil, saj ne gre za informacijo javnega značaja, s katero bi organ razpolagal.
 
Dne 6. 9. 2019 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo organa št. 090-48/2019-2 z dne 20. 8. 2019, v kateri je navedel, da je prepričan, da sta Ministrstvo za infrastrukturo (na katerega je bila vloga naslovljena in kasneje odstopljena na organ) ali organ preučila možnosti umestitve te avtoceste v prostor, saj je bilo na sestanku, dne 13. 12. 2018, na organu povedano, da ravno ta trasa ni primerna za AC in je bila kasneje izbrana trasa preko Ilirske Bistrice in Pivke do Postojne. Prosilec je še pojasnil, da nedvoumno obstaja takšna dokumentacija, dopušča pa možnost, da je drugače naslovljena. Na podlagi vsega navedenega prosilec zahteva, da se mu omogoči dostop do zahtevane dokumentacije.

Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-48/2019-5 z dne 19. 9. 2019, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

Z namenom pridobitve dodatnih pojasnil, je IP z organom opravil telefonski razgovor, o katerem je nastal uradni zaznamek št. 090-211/2019/2 z dne 25. 9. 2019. Organ je IP ponovno pojasnil, da takšnega dokumenta ni nikoli pripravil, prav tako ga ni prejel od tretjih oseb, zato s takšnim dokumentom ne razpolaga. Navedel je, da zahtevan dokument predstavlja eno od strokovnih podlag Državnega prostorskega načrta, katerega pripravljavec ni organ. Pojasnil  je še, da je naročnik izdelave strokovnih podlag Državnega prostorskega načrta DARS, med tem, ko je koordinator Državnega prostorskega načrta, Ministrstvo za okolje in prostor.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

IP ugotavlja, da je predmet zahteve in pritožbe prosilca dostop do dela študije o sprejemljivosti umestitve avtoceste Kozina - Starod z okoljevarstvenega vidika.

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več).

Upoštevaje predhodno navedeno je IP ugotovil, da organ z delom študije o sprejemljivosti umestitve avtoceste Kozina - Starod z okoljevarstvenega vidika, ne razpolaga v materializirani obliki. Navedeno pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja, zato je treba pritožbo prosilca zavrniti.

IP ob tem pojasnjuje, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo pri organu, ki odloča o zahtevi prosilca. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. Prosilec sicer v pritožbi navaja, da bi organ z zahtevanim dokumentom moral razpolagati, saj je bilo na sestanku dne 13. 12. 2018 na DRSI povedano, da ravno ta trasa ni primerna za AC in je bila kasneje izbrana trasa preko Ilirske Bistrice in Pivke do Postojne, pri čemer pa IP dodaja, da zgolj pavšalno navajanje, da bi organ moral razpolagati z zahtevanim dokumentom, brez kakršnih koli oprijemljivih dokazil, ne more šteti kot izkazano dejstvo, da organ z zahtevanim dokumentom dejansko razpolaga. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokument, s katerimi ne razpolaga.

Po pregledu spisovne dokumentacije in na podlagi pojasnil organa z dne 25. 9. 2019, IP ne dvomi v navedbe organa, da ta z zahtevanim dokumentom delom študije o sprejemljivosti umestitve avtoceste Kozina - Starod z okoljevarstvenega vidika, v času izdaje izpodbijane odločbe ni razpolagal. Iz celotne pritožbene zadeve namreč ne izhaja noben sum, da organ razpolaga z delom študije o sprejemljivosti umestitve avtoceste Kozina - Starod z okoljevarstvenega vidika, vendar jih prosilcu ne želi posredovati. Navedbe organa so namreč vsebinsko konsistentne. Iz vsega navedenega izhaja, da prosilcu ni mogoče ugoditi, saj organ z zahtevanim dokumentom ne razpolaga. Ker naj bi predmetna študija predstavlja eno izmed strokovnih podlag državnega prostorskega načrta, katerega koordinator je Ministrstvo za okolje in prostor, IP pojasnjuje, da lahko prosilec, v kolikor meni, da z zahtevanimi dokumenti razpolaga drug organ (npr. Ministrstvo za okolje in prostor), vloži zahtevo za dostop do informacij pri tem organu.

IP tudi poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje ali zahtevane informacije javnega značaja dejansko obstajajo v materializirani obliki. IP namreč ni organ, ki bi se v okviru pritožbenega postopka po ZDIJZ lahko spuščal v presojo pravilnosti in zakonitosti postopkov, ki jih izvaja organ, tudi npr. v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, za katere prosilec domneva, da bi jih moral imeti. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja dejansko obstajajo v materializirani obliki.

Upoštevaje navedeno je IP zaključil, da organ ne razpolaga z zahtevanim dokumentom, zato je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

Postopek vodila:
Urša Pleterski
raziskovalka pooblaščenca

 

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
informacijska  pooblaščenka