Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 24.05.2016
Naslov: Društvo za preučevanje rib Slovenije - Ministrstvo za infrastrukturo
Številka: 090-60/2016
Kategorija: Dokument v izdelavi, Okoljski podatki, Upravni postopek
Status: Delno odobreno


SODBA UPRAVNEGA SODIŠČA:

 

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval posredovanje Akcijskega načrta za obnovljive vire energije ANOVE 2010-2020 in okoljsko poročilo, organ pa je prosilcu dostop zavrnil, saj bi razkritje dokumentov škodovalo izvedbi upravnega postopka, prav tako pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da niso izpolnjeni pogoji za obstoj zatrjevanih izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja (dokumenta sta namreč že zaključena različica in nista več v postopku izdelave, prav tako pa organ ni izkazal zatrjevane škode za izvedbo postopka). IP je hkrati ugotovil, da dokumenta predstavljata okoljske podatke, ti podatki pa so na podlagi druge alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ absolutno javni. Na podlagi navedenega je IP pritožbi v ugodil (razen v delu varovanih osebnih podatkov) in organu naložil posredovanje dokumentov prosilcu.

 

ODLOČBA:

 

 

Številka: 090-60/2016/5

Datum: 24. 5. 2016

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ), prvega odstavka 252. člena in tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP) o pritožbi Društva za preučevanje rib Slovenije, …, Ulica bratov Učakar 108, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilec) z dne 15. 3. 2016, zoper odločbo Ministrstva za infrastrukturo, Langusova 4, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-2/2016/2-00611141 z dne 25. 2. 2016, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

 

1. Pritožbi prosilca z dne 15. 3. 2016 se delno ugodi in se odločba Ministrstva za infrastrukturo, št. 090-1/2016/5 z dne 18. 1. 2016 delno odpravi in se odloči: »Organ je dolžan prosilcu v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe posredovati na elektronski naslov: … naslednje dokumente:

- Osnutek akcijskega načrta za obnovljive vire energije za obdobje 2010-2020 (AN OVE) (posodobitev 2016), z datumom Ljubljana, februar 2016 oz. oktober 2015,

- Okoljsko poročilo za akcijski načrt za obnovljive vire energije za obdobje 2010-2020 z datumom oktober 2015, v katerem je dolžan na strani 2/253 in 3/253 prekriti vsa imena, priimke in izobrazbe, razen imena priimka, naziva, izobrazbe in podpisa direktorja izvajalca in zakonitega zastopnika podizvajalca, oba na strani 2/256.«

 

2. V delu, v katerem je organ v skladu s prejšnjo točko izreka te odločbe na posredovanih dokumentih dolžan prekriti varovane osebe podatke, se pritožba prosilca zavrne.

 

3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

Prosilec je dne 27. 1. 2016 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer za posredovanje vse dokumentacije povezane z Akcijskim načrtom obnovljivih virov energije: ANOVE 2010-2020 s posodobitvami in okoljsko poročilo, mnenja in druge dokumente, študije ipd. Prosilec je navedel, da želi dokumentacijo prejeti v elektronski obliki na elektronski naslov oz. v tiskani obliki po pošti na sedež društva.

 

Organ je z odločbo št. 090-2/2016/2-00611141 z dne 25. 2. 2016 zahtevi prosilca v delu, ki se nanaša na dokument »Celovit pregled potencialno ustreznih območij izkoriščanja vetrne energije« in dokument »Analiza omejitev umeščanja malih hidroelektrarn z vidika varstva narave«, oba z datumom avgust 2015 ugodil, zavrnil pa v delu, ki se nanaša na posredovanje Akcijskega načrta za obnovljive vire energije 2010-2020 in okoljskega poročila. V obrazložitvi je navedel, da sta študiji, navedeni v prvi točki izreka že izdelani, zaradi česar ju bo organ prosilcu posredoval, AN OVE in s tem povezano okoljsko poročilo, pa sta predmet upravnega postopka celovite presoje vplivov na okolje, ki ga vodi Ministrstvo za okolje (MOP). V postopku se poleg tega dokumenta obravnavajo tudi drugi relevantni dokumenti in v njem sodelujejo tudi drugi organi. Posredovanje tega dokumenta bi zato škodovalo izvedbi upravnega postopka, saj bi lahko privedlo do zastojev ali motenj v postopku. Dokument je še predmet usklajevanja in posvetovanja različnih varstvenih resorjev, njegovo morebitno predčasno razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine, saj dokument še ni dokončen.

 

Organ v obrazložitvi še pojasnjuje, da posodablja AN OVE za obdobje 2010-2020, ki ga je julija 2010 sprejela Vlada Republike Slovenije. Skladno z določbo 40. člena Zakona o varstvu okolja (Ur. l. RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZVO-1) je organ 22. 5. 2014 na MOP posredoval obvestilo o nameri priprave posodobitve AN OVE in dne 6. 10. 2014 prejel odločbo MOP o potrebnosti izvedbe celovite presoje vplivov na okolje za AN OVE. Na podlagi navedene odločbe so bila izdelana okoljska izhodišča, ki vsebujejo ustrezne cilje preprečevanja in zmanjševanja obremenjevanja okolja in okvire za načrtovanje posegov v okolje, da se glede na obstoječo stopnjo obremenitve okolja za posamezno vrsto posegov prepreči, omeji ali zmanjša obremenjevanje okolja. Na podlagi potrjenih okoljskih izhodišč, je organ 21. 10. 2015 na MOP poslal Okoljsko poročilo in plan AN OVE. Navedena dokumenta se trenutno nahajata na MOP, ki skupaj z ministrstvi in drugimi organizacijami, ki so glede na vsebino plana pristojna za posamezne zadeve varstva okolja, pripravlja mnenje o ustreznosti okoljskega poročila in o sprejemljivosti vplivov izvedbe plana AN OVE s stališča njihove pristojnosti na okolje. Po ugotovitvi ustreznosti okoljskega poročila bodo pri organu, kot pripravljavci plana AN OVE, javnosti omogočili seznanitev s planom in okoljskim poročilom v okviru javne razgrnitve, ki bo trajala najmanj 30 dni, ter zagotovili njuno javno obravnavo. V okviru javne razgrnitve bo javnost imela pravico dajati mnenja in pripombe na plan in okoljsko poročilo. V tem delu bo, kot ostala javnost, v postopek vključen tudi prosilec. Organ zaključuje, da glede na to, da vsebina plana in okoljskega poročila še nista dokončni in potrjeni ter sta še vedno v upravnem postopku celovite presoje vplivov na MOP ter je dokument še v fazi priprave in usklajevanja znotraj organa, bi njegovo posredovanje javnosti lahko povzročilo napačno razumevanje dokumenta, zaradi česar je organ zahtevo prosilca zavrnil.

 

Prosilec je zoper odločbo organa dne 15. 3. 2016 podal pritožbo, iz vsebine pa je razvidno, da se pritožuje zoper zavrnilni del odločbe, v katerem je organ zavrnil posredovanje plana AN OVE in okoljskega poročila. V pritožbi je prosilec navedel, da dokumenta predstavljata okoljske podatke v skladu s 110. členom ZVO-1, saj so v navedenih dokumentih vsebovani podatki o stanju okolja in njegovih delov, naravnih dobrinah, zlasti pa o dejavnostih, vključno s postopki državnih organov, občinskih organov in drugih oseb javnega prava, izvajalcev javnih služb in nosilcev javnih pooblastil, ki se nanašajo na sprejemanje z varstvom okolja povezanih splošnih in konkretnih pravnih aktov ali sprejemanje strategij, planov, programov, sporazumov, okoljskih izhodišč in poročil, vodenje registrov in evidenc ter podobno. ZVO-1 določa, da so okoljski podatki javni in da ima vsakdo pravico dostopa do okoljskih podatkov skladno z zakonom. Dostop do okoljskih informacij določa tudi Aarhuška konvencija, in sicer v 2. členu, ki določa, da mora dostop do okoljskih informacij omogočiti vsak organ javne oblasti, tretji odstavek 4. člena pa določa, da se zahtevek za dostop lahko zavrne samo če organ z dokumenti ne razpolaga, je zahtevek očitno nerazumen ali presplošen ter v primeru, da gre za gradivo, ki se še dopolnjuje oz. je predmet notranje komunikacije med organi javne oblasti. Prosilec je navedel, da je v danem primeru jasno, da organ zahtevane okoljske informacije ima, da je zahtevek razumljiv, hkrati pa se ne nanaša na gradivo, ki bi se še dopolnjevalo ali bilo predmet posveta znotraj organa, saj je bilo že izdelano okoljsko poročilo, ki predpostavlja že izdelan plan AN OVE. Dokument v konkretnem primeru ne more biti v postopku izdelave in posvetovanja, saj je bil že posredovan drugemu organu v presojo, torej se organ ne more več sklicevati na to, da gre za podatek iz dokumenta v postopku izdelave. Glede na dejstvo, da navedeni dokumenti vsebujejo okoljske podatke, gre za javne podatke in mora biti prosilcu omogočen tudi dostop skladno z ZDIJZ. Poseben status takšnih informacij izhaja iz dognanja in splošno sprejetega zavedanja, da je potrebno varovati, ohranjati in izboljševati stanje okolja in zagotavljati trajnostni in okolju primeren razvoj, pri čemer je za dosego takšnega cilja nujno potrebno, da imajo državljani in organizacije dostop do vseh okoljskih informacij, saj ravno dostop do teh podatkov povečuje kakovost in izvajanje odločitev javnih organov, prispeva k ozaveščanju javnosti o okoljskih vprašanjih in daje javnosti možnost, da izraža svoje interese. Dejstvo, da bo organ morda moral AN OVE in okoljsko poročilo spremeniti ali odstopiti od priprave tega, ne more spremeniti dejstva, da je takšen podatek še vedno okoljski podatek in posledično ne more predstavljati izjeme po ZDIJZ. Prosilec je v zaključku še navedel, da bi potencialna izgradnja nekaterih domnevno načrtovanih objektov po AN OVE imela ali bi lahko imela pomemben učinek na celotno okolje na tem območju, predvsem pa na vodne in druge živali in na ljudi, ki bivajo na tem območju. Načrtovani posegi bodo povzročili velike posledice za območja, na katerem danes živi veliko število zaščitenih vrst (tudi z rdečega seznama), kar bo povzročilo mrtve odseke za posamezno celotno ribjo populacijo in pomembno poslabšanje stanja drugih vrst ter negativen vpliv na varovana območja (Natura 2000). Zaradi navedenega je v širšem interesu javnosti, da se ji pregledno in v celoti predstavijo vsa poročila, ki vplivajo na morebitne načrtovane objekte po AN OVE in pa okoljski vplivi, ki bi jih ta poseg imel na celotna področja, zlasti na vode, saj podatki vsebovani v različnih dokumentih, med drugim v okoljskem poročilu, predstavljajo tematiko, nad katero je javnost v okviru varstva okolja in varovanja okolja za prihodnje generacije dolžna nadzorovati odločitve pristojnih organov. Javnost ima tako pravico izvedeti, kakšno je trenutno stanje na območju načrtovanih gradenj, saj naj bi bile študije pomanjkljive, ali jih sploh ni, in kako bodo načrtovane gradnje vplivale na sestavo oz. na obstoj okoljskega ravnovesja in biodiverziteto.

 

Organ je z dopisom št. 090-2/2016/4-00611141 z dne 22. 3. 2016, pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, skladno z 245. členom ZUP, odstopil v reševanje IP. Organ je dodal, da je zadeva vsebinsko enaka pritožbeni zadevi, ki jo je IP že obravnaval (pod št. 090-38/2016).

 

Ker je organ odstopu pritožbe priložil le AN OVE, ne pa tudi okoljskega poročila, je IP z dopisom št. 090-60/2016/2 z dne 10. 5. 2016 organ pozval k posredovanju celotne dokumentacije.

 

Organ je z dopisom št. 090-2/2016/8-00611141 z dne 16. 5. 2016 IP posredoval okoljsko poročilo, vendar je IP ugotovil, da gre za verzijo okoljskega poročila, ki je bilo ustvarjena aprila 2016, torej gre za različico, ki v času odločanja organa o zahtevi prosilca, še ni obstajala. Organ je zato dne 20. 5. 2016 IP posredoval tisto verzijo okoljskega poročila, o kateri je odločal z odločbo (z datumom oktober 2015). IP je zato v tej odločbi odločal o verziji okoljskega poročila z datumom oktober 2015 in ne o različici posodobitev z datumom april 2016.

 

IP na tem mestu ugotavlja, da je o dokumentu AN OVE 2010-2020 že odločal z odločbo št. 090-38/2016/10 z dne 5. 5. 2016, s katero je pritožbi prosilca ugodil in organu naložil posredovanje dokumenta v celoti. V navedenem postopku je organ tudi še dodatno pojasnil, da sta AN OVE in okoljsko poročilo dokumenta, ki nastajata sočasno, saj je s tem dosežen ključni smisel postopka celovite presoje vplivov na okolje. Nahajata se v fazi usklajevanja med varstvenimi resorji vlade in se v tej fazi še dopolnjujeta. Oba dokumenta bosta, skladno z določili ZVO-1 in Uredbe o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje, javno razgrnjena. Dokler vsebini obeh dokumentov ne bosta medsebojno usklajeni in za okoljsko poročilo ne bo pridobljeno pisno mnenje o njegovi ustreznosti, sta oba dokumenta še predmet posvetovanj znotraj organa, razkritje pa lahko povzroči napačno razumevanje vsebine osnutka okoljskega poročila in osnutka AN OVE.

 

Organ je v zadevi 090-38/2016 ocenil, da bi bila z razkritjem informacije škoda, storjena izvedbi postopka celovite presoje vplivov na okolje, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo, saj so okoljske informacije, ki jih vsebujeta osnutek plana in osnutek okoljskega poročila, še v fazi dodelave in medsebojnega usklajevanja z varstvenimi resorji Vlade RS, ki sodeluje v upravnem postopku celovite presoje vplivov na okolje. Po izkušnjah, ki jih ima organ v postopkih umeščanja državnih prostorskih aktov za energetske infrastrukturne in proizvodne objekte ter drugih strateških dokumentov s področja energetike, vsakršno seznanjanje javnosti z osnutki strokovnih podlag k omenjenim dokumentov vselej povzroči precejšen zastoj v postopku in s tem škodo njihovih pripravljavcem in posledično investicijam oziroma energetskim projektom, saj se gradnja in obratovanje zamaknejo oz. prestavijo za nedoločen čas, in to navkljub s strani varstvenih resorjev potrjenih okoljskih študij. Organ je ocenil, da predstavlja načrtovanje energetskih strateških dokumentov in posledično energetskih projektov za obstoj in razvoj gospodarstva nujno potrebne strukturne investicije, s katerimi pozitivno vplivamo na nadaljnji razvoj gospodarstva in na obstoječa delovna mesta. Nepotrebni zastoji pri pripravi strateških dokumentov tako po mnenju organa predstavljajo resno grožnjo za obstoj in širitev gospodarstva države. Javnost bo z omenjenimi okoljskimi informacijami ustrezno seznanjena v skladu z določbami ZVO-1, ki ustrezno povzemajo določila Aarhuške konvencije. Organ je navedel, da se strinja, da so podatki iz AN OVE okoljski podatki, vendar je ZVO-1 natančno definiral, v kateri fazi postopka se javnosti omogoči seznanitev z okoljskimi podatki, ki jih vsebuje plan, v konkretnem primeru AN OVE (43. člen ZVO-1). Navedena ureditev je specialna glede na ureditev v ZDIJZ, zato je v postopku odločanja o dostopu nujno treba upoštevati določbe ZVO-1, kot to nakazuje tudi 6. člen ZDIJZ. Organ je navedel, da se v tej fazi postopka namreč ni mogoče sklicevati na izjemo po drugi alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. ZVO-1 v 5. točki 110. člena kot okoljski podatek določa tudi podatek, ki se nanaša na sprejemanje strategij in planov, programov, sporazumov, okoljskih izhodišč in poročil. Istočasno pa ZVO-1 v okviru postopka celovite presoje vplivov na okolje definira sodelovanje javnosti, in sicer v 43. členu določa, da mora pripravljavec plana, po ugotoviti ustreznosti okoljskega poročila v postopku sprejemanja plana, javnosti omogočiti seznanitev s planom in okoljskim poročilom v okviru javne razgrnitve, ki traja najmanj 30 dni, ter zagotoviti njihovo javno obravnavo. Organ je ponovno navedel, da se strinja, da so podatki iz AN OVE okoljski podatki, pri čemer pa je javnost teh dokumentov urejena v 43. členu ZVO-1, ki jasno določa, v kateri fazi je treba javnosti zagotoviti seznanitev s planom. Aarhuška konvencija je bila v ZVO-1 prenesena, in sicer na način, da je bila definirana faza, v kateri se javnosti omogoči seznanitev s planom.

 

Pritožba je delno utemeljena.

 

Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

 

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da pritožnik izpodbija odločitev organa v delu, v katerem je organ zavrnil dostop do plana AN OVE in okoljskega poročila, zato IP glede drugih dokumentov v pritožbenem postopku ni odločal.

 

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

 

V obravnavanem primeru ni sporno, da zahtevana dokumenta sodita v delovno področje organa, prav tako ni sporno, da organ z zahtevanima dokumentoma razpolaga in da se nahajata v materializirani obliki. IP je ugotovil, da organ razpolaga z elektronskim nosilcem, na katerem se nahaja Osnutek akcijskega načrta za obnovljive vire energije za obdobje 2010-2020 (AN OVE) (posodobitev 2016), z datumom Ljubljana, februar 2016 (oz. oktober 2015) in z elektronsko obliko Okoljskega poročila za posodobljen akcijski načrt za obnovljive vire energije za obdobje 2010-2010, z datumom Ljubljana, oktober 2015.

 

V nadaljevanju se je zato IP spustil v obravnavanje vprašanja, ali zahtevana dokumenta vsebujeta katero izmed zatrjevanih izjem, ki jih določa prvi odstavek 6. člena ZDIJZ.

 

Izjema po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

 

Ker je organ zavrnitev dostopa posredno utemeljeval z izjemo iz 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, se je IP v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali osnutek AN OVE in Okoljsko poročilo predstavljata prosto dostopno informacijo javnega značaja, ali pa je podana izjema varstva upravnega postopka.

 

Iz 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ izhaja, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi upravnega postopka in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. V tem primeru govorimo o izjemi varstva upravnih postopkov. Za obstoj izjeme varstva upravnega postopka morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja:

 - upravni postopek, v zvezi s katerim je bila sestavljena ali pridobljena informacija, je v teku in

 - razkritje informacije bi škodovalo izvedbi upravnega postopka.

 

IP nadalje pojasnjuje, da je v tem pritožbenem postopku ugotavljal, ali sta bila v času odločanja prvostopenjskega organa izpolnjena oba pogoja za obstoj izjeme po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

Upravni postopek je vrsta pravno urejenega postopka kot celote (zaporedja) procesnih dejanj, s ciljem oblikovati neko upravno pravno razmerje, tj. razmerje na področju upravnega prava. V konkretnem primeru gre za upravni postopek celovite presoje vplivov na okolje, ki ga vodi Ministrstvo za okolje in prostor (MOP). V okviru navedenega upravnega postopka se obravnavata tudi dokumenta, ki ju je zahteval prosilec. Iz pojasnil organa iz zadeve 090-38/2016 izhaja, da se je upravni postopek pričel 22. 5. 2014 (obvestilo o nameri priprave plana) oz. 7. 7. 2014 (dopolnitev obvestila o nameri priprave plana). Upravni postopek se bo zaključil po pridobitvi odločbe o potrditvi plana AN OVE. Časovno zaključka ni mogoče napovedati. Na podlagi pojasnil organa je IP ugotovil, da je upravni postopek celovite presoje vplivov na okolje, ki ga določa 40. člena ZVO-1, še vedno v teku. Navedeni člen v drugem odstavku določa, da se celovita presoja vplivov na okolje izvede za plan, ki ga na podlagi zakona sprejme pristojni organ države ali občine za področje urejanja prostora, upravljanje voda, gospodarjenja z gozdovi, ribištva, rudarstva, kmetijstva, energetike, industrije, prometa, ravnanja z odpadki in odpadnimi vodami, oskrbe prebivalstva s pitno vodo, telekomunikacij in turizma, če se z njim določa ali načrtuje poseg v okolje. Navedeno pomeni, da je treba postopek celovite presoje vplivov na okolje pripraviti tudi za AN OVE; pripravljavec plana, za katerega se izvede celovita presoja vplivov na okolje, pa mora pred izvedbo celovite presoje vplivov na okolje zagotoviti okoljsko poročilo. Iz tega sledi, da je prvi pogoj izjeme po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ izpolnjen.

 

V nadaljevanju je IP presojal obstoj drugega pogoja izjeme po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP je ugotavljal, ali obstajajo razumni razlogi, da bi razkritje zahtevanih dokumentov lahko škodljivo vplivalo na izvedbo upravnega postopka, ki ga vodi MOP. Organ v izpodbijani odločbi te škode ni konkretiziral, zato je IP od organa pridobil dodatna pojasnila glede zatrjevanega nastanka škode v postopku že v postopku, ki je pri IP tekel pod št. 090-38/2016. Organ je navedel, da škodo utemeljuje na dejstvu, da seznanjanje javnosti z osnutki strokovnih podlag povzroči zastoje v postopku in posledično škodo pripravljavcem dokumentov. To posledično vpliva tudi na predvidene investicije, nadaljnji razvoj gospodarstva in s tem nova delovna mesta. Argument organa, da bi razkritje zahtevanega dokumenta povzročilo motnje in zastoje v upravnem postopku, ne zdrži resne presoje. IP ugotavlja, da gre v konkretnem primeru le za predvidevanja, vezana na pretekle izkušnje organa, pri čemer ni navedel, ali je šlo za isti upravni postopek in za istega prosilca, temveč zgolj, da je šlo za razkrivanje drugih osnutkov dokumentov javnosti. IP tudi meni, da zgodnejša vključitev javnosti v postopek odločanja kvečjemu pripomore k hitrejšemu delovanju organa in učinkovitejšemu sprejemanju aktov. S tem, ko je javnost že v zgodnejših fazah postopka dobila možnost sodelovanja, postane s postopkom bolj seznanjena, razume zakaj je organ sprejel določene odločitve v postopku in s kakšnimi dilemami in vprašanji se je tekom postopka soočal. Na ta način se je mogoče izogniti situaciji, ko je javnost po zaključku postopka postavljena pred sprejeta dejstva, ki ji niso predhodno poznana, jih ne razume in je primorana v primeru, da se z njimi ne strinja, postopke zaustavljati, saj nima vpliva na njihovo pripravo. IP še dodaja, da tudi, če bi kdo dejansko poskušal vplivati na postopek in na sprejem odločbe o potrditvi plana AN OVE, to ne more biti razlog, da podatki iz osnutka AN OVE in Okoljskega poročila ostanejo javnosti nedostopni. Ni se namreč mogoče postaviti na stališče, da je vsak »zastoj« v postopku sprejema določenega dokumenta, absolutno nepotreben.

 

IP meni, da z navedbami organa ni izkazana konkretna škoda, ki bi nastala pri izvedbi upravnega postopka. Sama možnost abstraktnega zastoja v postopku (ki sicer po navedbah organa traja že od leta 2014, in to ne glede na to, da je prosilec zahtevo vložil šele v letu 2016), ne pomeni konkretno grozeče nevarnosti za izvedbo postopka. Ker organ ni izkazal, da bi razkritje osnutka akcijskega načrta in okoljskega poročila povzročilo takšno škodo, da bi bila izvedba upravnega postopka onemogočena, IP zaključuje, da izjema varstva upravnega postopka v konkretnem primeru ni podana.

 

Poleg tega IP še poudarja, da lahko organ s tem, ko pokaže pripravljenost k vključitvi javnosti v postopek in z ustreznim sodelovanjem z javnostjo zgolj pridobi na zaupanju in to posledično pripomore k  tekočemu delu, tudi k uspešni izvedbi upravnega postopka. Zapiranje postopkov in skrivanje informacij do trenutka, ko je potrebno dokumente razkriti že na podlagi zakonskih določb, privede do špekulacij v javnosti, različna stališča in mnenja, ki niso oprta na ustreznih dokumentih, pa zmanjšujejo kredibilnost upravnih postopkov. Z zapiranjem informacij in brez jasnih odgovorov, tako ni mogoče pričakovati zaupanja javnosti, ki ga je v zadevah tako visokega pomena, kot je varstvo okolja, že tako težko pridobiti. Dejanja države morajo torej biti usmerjena v pridobivanje zaupanja javnosti, ne pa v vzbujanje vtisa netransparentnosti. Zgolj država, s svojim transparentnim ravnanjem in zaupanjem v kritično presojo javnosti, lahko vzbudi vtis, da je njenim dejanjem mogoče zaupati in s tem tudi zagotovi uspešno izvedbo svojih (upravnih) postopkov.

 

Izjema po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

 

Organ se v izpodbijani odločbi opira tudi na izjemo po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se zahteva lahko zavrne, če se nanaša na podatek iz dokumenta, ki je v postopku izdelave in je še predmet posvetovanja v organu, njegovo razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine. Zato se je IP v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali zahtevana informacija, do katere je organ prosilcu zavrnil dostop in je predmet presoje IP, predstavlja zatrjevano izjemo.

 

Opredelitev izjeme iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ima tri elemente, ki morajo biti podani kumulativno: - dokument mora biti še v postopku izdelave,

- dokument mora biti še predmet posvetovanja,

- specifični škodni test (razkritje dokumenta bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine).

 

Podrobnejši kriterij za določitev dokumentov, ki so še v postopku izdelave, vsebuje Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS št. 76/05, s spremembami in dopolnitvami,  nadaljevanju Uredba), ki v prvem odstavku 7. člena določa, da se za podatke iz dokumenta, ki je v postopku izdelave in ga vodi organ, štejejo podatki, ki se nahajajo v dokumentu, ki ga še ni podpisala in odposlala ali kako drugače zaključila uradna oseba organa, ki je z veljavnimi predpisi pooblaščena za odločanje.

 

IP na tem mestu ugotavlja, da je dokument AN OVE zaokrožena celota, ki vsebuje 178 strani teksta in slikovnih oz. grafičnih prilog, večji odstavki teksta so označeni z različnimi barvami, iz teksta so tudi razvidne spremembe v tekstu (t. i. »sledi spremembam« oz. »track changes«), ki omogočajo primerjavo teksta med mesecem februarjem 2016, s tekstom iz meseca oktobra 2015. Dokument Okoljsko poročilo je prav tako zaokrožena celota, ki jo je izdelalo podjetje Aquarius d. o. o., vsebuje 253 strani teksta in slikovnih oz. grafičnih prilog, iz teksta pa so prav tako razvidne spremembe v tekstu (t. i. »sledi spremembam« oz. »track changes«), ki omogočajo primerjavo teksta med mesecem junijem in julijem 2015 in oktobrom 2015. Med spremembami so določena navodila, kako je treba tekst dopolniti, spremeniti, zapisana so tudi določena vprašanja, ki jim je v nadaljevanju dela treba posvetiti dodatno pozornost. IP v konkretnem postopku družbe Aquarius d. o. o. ni pozval v postopek kot stranskega udeleženca, saj je ugotovil, da dokument ne vsebuje informacij, ki so last navedene družbe, temveč gre za dokument, katerega naročnik je organ.

 

Organ je v konkretnem primeru svojo odločitev o zavrnitvi dostopa do predmetnih dokumentov utemeljil na dejstvu, da sta dokumenta predmet usklajevanja in posvetovanja različnih varstvenih resorjev in da bi predčasno razkritje povzročilo napačno razumevanje njihove vsebine. Iz odločbe tudi izhaja, da je organ dokumenta AN OVE in Okoljsko poročilo pričel posodabljati ter da je njuna osnutka dne 21. 10. 2015 posredoval na MOP, saj je v postopku potrebno pridobiti tudi mnenje drugih ministrstev in organizacij, skladno z določili 42. člena ZVO-1.

 

IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru niso izpolnjeni zahtevani pogoji za obstoj izjeme iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zaradi razlogov, ki jih navaja v nadaljevanju.

 

Zahtevana dokumenta sta nastala v postopku posodabljanja Akcijskega načrta za obnovljive vire energije za obdobje 2010-2020, ki ga je julija 2010 sprejela Vlada RS. Organ je obvestilo o nameri priprave posodobitve AN OVE posredoval na MOP dne 22. 5. 2014 (oz. dopolnitev dne 7. 7. 2014). Organ je torej v tem času pripravljal posodobitve obstoječega AN OVE, ter jih dne 21. 10. 2015 odposlal v nadaljnjo obravnavo na MOP. Hkrati so bila za potrebe izdelave okoljskega poročila izdelana okoljska izhodišča. Na podlagi potrjenih izhodišč je organ dne 21. 10. 2015 na MOP posredoval tudi Okoljsko poročilo. IP ugotavlja, da je sam postopek celovite presoje vplivov na okolje sestavljen iz več faz, v katerih nastajajo različni dokumenti, katerih cilj je potrditev pripravljenega načrta. Dokumenta, ki ju v predmetni zadevi zahteva prosilec, sta torej dokumenta, ki sta bila sprejeta že leta 2010, sedaj pa se v določenih delih spreminjata in dopolnjujeta. Navedene spremembe so nastale pri organu oz. pri izvajalcu, ki je delal za organ, dokumenta z vsebovanimi spremembami pa sta bil posredovana MOP, z namenom, da MOP dokumenta pošlje vsem ministrstvom in drugim organom, ki so glede na vsebino načrta pristojni za posamezne zadeve varstva okolja. Glede na pridobljena mnenja ali sporočila, lahko ministrstvo načrt oceni kot ustrezen ali pa zahteva dopolnitev okoljskega poročila z dodatnimi ali s podrobnejšimi informacijami. Vendar pa dejstvo, da določen dokument predstavlja zgolj verzijo končnega dokumenta, ne pomeni, da je ta konkretni dokument (določena verzija) še vedno v postopku izdelave in posvetovanja. Postopek celovite presoje vplivov na okolje sestavlja več faz in dve izmed teh sta tudi fazi priprave predloga AN OVE in izdelave okoljskega poročila. Ti fazi sta že zaključeni, saj sta bila predloga dokumentov posredovana v nadaljnji postopek na MOP. Po prejetih mnenjih ministrstev in drugih organov lahko praviloma nastanejo tudi nove in različne verzije določenega dokumenta. Vsaka različica zase predstavlja dokument, ki je, če ga posreduje zavezanec po ZDIJZ, informacija javnega značaja v smislu 4. člena ZDIJZ, in sicer ne glede na to, da vsebina dokumenta morebiti ne bo sprejeta kot končno besedilo dokumenta. Vsaka takšna različica predloga dokumenta namreč predstavlja samostojno informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa in se nahaja v obliki dokumenta, ki jo je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb.

 

Tolmačenje izjeme iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ na način, kot je to v izpodbijani odločbi storil organ, bi v praksi pomenilo, da bi na podlagi te izjeme lahko javnosti omejili dostop do večine dokumentov, ki nastajajo med večfaznimi postopki, kar pa bi bilo povsem v nasprotju z zahtevo po javnosti teh postopkov. Ob analogni primerjavi z npr. zakonodajnim postopkom je mogoče ugotoviti, da informacijo javnega značaja ne predstavlja samo sprejet zakon, temveč tudi predlog zakona in vse kasnejše različice dokumenta, pri čemer je treba zagotoviti tudi sledljivost sprememb prvotnega dokumenta (7. odstavek 10. člena Uredbe). Iz navedenega, zlasti iz dikcije 10. člena Uredbe, je jasno razvidno, da informacija javnega značaja ni le končno besedilo predloga dokumenta, pač pa tudi že vse predhodne zaključene verzije dokumenta.

 

Obravnavana dokumenta brez dvoma predstavljata eno izmed zaključenih verzij dokumenta, ki ga v luči zgornjih navedb ni mogoče šteti med dokumente v postopku izdelave v smislu izjeme iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Konkretna dokumenta namreč nista več v postopku izdelave, ampak sta zaključena in sta tudi bila že posredovana izven organa. Da gre za verziji dokumenta, ki še nista zadnji in dokončni verzija, pa kaže tudi samo pojmovanje dokumenta AN OVE, ki nosi ime osnutek, kar jasno kaže na to, da dokončne odločitve še niso bile izoblikovane. Prav tako je iz različnih pripomb in opomb v obeh dokumentih očitno, da bosta še doživljala spremembe in da ne gre za končni verziji dokumenta. Vsekakor pa sta presojani verziji dokumenta nastali kot celota in sta bili po navedbah organa že posredovani drugemu organu, ki bo navedena dokumenta razposlal po pristojnih ministrstvih in organih z namenom pridobitve ustreznih mnenj.

 

Da dokumenta po vsej verjetnosti nista zadnji verzija dokumenta, pa kot rečeno za obravnavani primer ni relevantno. Odločilno dejstvo v konkretnem primeru je, da zahtevana dokumenta nista več v fazi izdelave pri organu, saj za to ne izpolnjujeta pogojev iz Uredbe, ki v prvem odstavku 7. člena določa, da se za podatke iz dokumenta, ki je v postopku izdelave in ga vodi organ, štejejo podatki, ki se nahajajo v dokumentu, ki ga še ni podpisala in odposlala ali kako drugače zaključila uradna oseba organa, ki je z veljavnimi predpisi pooblaščena za odločanje. Zahtevana dokumenta sta zaključena, saj sta bila znotraj večfaznega upravnega postopka že posredovana v novo fazo izven organa. V konkretnem primeru tako nista izpolnjena prvi in drugi pogoj za obstoj izjeme iz 9. točke prvega odstavka 6. čl. ZDIJZ, to je, da mora biti dokument še v postopku izdelave pri organu in da mora biti pri organu še predmet posvetovanja.

 

Dokumenta kot taka pa ne bi prestala niti škodnega testa (tretjega pogoja) iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj razkritje takšnega dokumenta ne more povzročiti napačnega razumevanja njegove vsebine. Povsem jasno je namreč, da gre za osnutek, ki ni pravno zavezujoč dokument, da so deli besedila še označeni in napisani v dveh različicah, torej so še vsebinsko odprti. Zato takšna dokumenta zagotovo ne moreta povzročiti napačnega razumevanja njune vsebine. IP na tem mestu dodaja, da je smisel transparentnosti postopka tudi v tem, da se širša strokovna in nestrokovna javnost, torej vse zainteresirane skupine, vključijo v postopek sprejemanja dokumentov in na ta način izrazijo svoja mnenja in stališča o predlaganem dokumentu. Sodelovanje javnosti že v samem začetku postopka sprejemanja določenih dokumentov pripomore k temu, da so sprejeti predpisi dejansko implementirani tudi v praksi.

 

IP zaključuje, da v konkretnem primeru ni podan nobeden izmed treh elementov, ki so pogoj za obstoj izjeme iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj dokumenta, ki ju zahteva prosilka (akcijski načrt in okoljsko poročilo), nista več v postopku izdelave in nista več predmet posvetovanja, poleg tega pa njuno razkritje tudi ne bi moglo povzročiti napačnega razumevanja njune vsebine v smislu, kot to določa 9. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

Okoljski podatki

 

Na tem mestu IP opozarja na 2. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na določbe prvega odstavka (torej ne glede na taksativno določene izjeme od prostega dostopa) dostop do informacije dovoli, če gre za podatke glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih snovi v obratu ali podatke iz varnostnega poročila in druge podatke, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja. Takšna ureditev je bila vnesena v ZDIJZ kot posledica ratifikacije Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega sredstva v okoljskih zadevah (v nadaljevanju Aarhuška konvencija). Za okoljske informacije namreč zaradi določil te konvencije ne velja nobena izjema od prostega dostopa do informacij javnega značaja po ZDIJZ kot absolutna. Aarhuška konvencija določa, da je treba izjeme razlagati omejevalno ob upoštevanju javnega interesa za razkritje in ob upoštevanju, ali se zahtevane informacije nanašajo na emisije v okolje. Aarhuška konvencija je rezultat mednarodno vse bolj razširjenega prepričanja, da morajo biti od vseh informacij javnega značaja javnosti najbolj dostopne prav okoljske informacije, saj so te ključnega pomena za trajnostni razvoj in učinkovito sodelovanje javnosti pri upravljanju z okoljem.

 

Določilom Aarhuške konvencije sledi tudi ZVO-1, ki med temeljnimi načeli določa načelo sodelovanja in načelo javnosti. Prvo načelo je opredeljeno v 6. členu ZVO-1, ki določa, da država in občina pri sprejemanju politik, strategij, programov, planov, načrtov in splošnih pravnih aktov, ki se nanašajo na varstvo okolja, omogočata sodelovanje povzročiteljev obremenitve, izvajalk ali izvajalcev javnih služb varstva okolja in drugih oseb, ki opravljajo dejavnosti varstva okolja, in javnosti. Država zagotavlja sodelovanje in solidarnost pri reševanju globalnih in meddržavnih vprašanj varstva okolja, zlasti s sklepanjem meddržavnih pogodb, sodelovanjem z drugimi državami v zvezi s plani, programi in posegi v okolje s čezmejnim vplivom, z obveščanjem drugih držav o okoljskih nesrečah in mednarodno izmenjavo okoljskih podatkov. Načelo javnost pa izhaja iz 13. člena ZVO-1, ki določa, da so okoljski podatki javni. Vsakdo ima pravico dostopa do okoljskih podatkov skladno z zakonom. Javnost ima pravico sodelovati v postopkih sprejemanja predpisov, politik, strategij, programov, planov in načrtov, ki se nanašajo na varstvo okolja, skladno z ZVO-1. Javnost ima pravico sodelovati v postopkih, ki se nanašajo na plane, programe in posege v okolje v drugih državah, ki bi lahko vplivali na okolje v Republiki Sloveniji, skladno z ZVO-1. Javnost ima pravico sodelovati v postopkih izdajanja konkretnih pravnih aktov, ki se nanašajo na posege v okolje, skladno z ZVO-1. Dostop do okoljskih podatkov ureja prvi odstavek 110. člena ZVO-1, na podlagi katerega morajo državni organi, organi občin, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb vsem zainteresiranim osebam omogočiti dostop do okoljskih podatkov, če to določa ta zakon in predpisi, ki urejajo dostop javnosti do informacij javnega značaja. V tem delu ZVO-1 torej jasno napotuje na Aarhuško konvencijo in ZDIJZ. 110. člen ZVO-1 v drugem odstavku določa, da so okoljski podatki tudi dejavnosti, vključno s postopki državnih organov, ki se nanašajo na sprejemanje z varstvom okolja povezanih strategij, planov, programov, sporazumov, okoljskih izhodišč in poročil, torej tudi dokumenti in konkretno presojanega postopka.

 

Zahtevana dokumenta predstavljata okoljske podatke (kar izrecno priznava tudi organ), ti podatki pa so na podlagi druge alineje 3. odstavka 6. člena ZDIJZ absolutno javni. Navedbe organa, da je treba v konkretnem postopku upoštevati določbe o zagotavljanju javnosti po ZVO-1 in ne po ZDIJZ, so neutemeljene. Organ napačno tolmači, da ZDIJZ glede sodelovanja javnosti napotuje na ZVO-1. ZDIJZ namreč na ZVO-1 napotuje zgolj v delu, ki se nanaša na vprašanje, kateri podatki predstavljajo okoljske podatke. ZVO-1 res določa, v kateri fazi mora organ javnosti predstaviti celovite presoje vplivov na okolje, vendar navedeno ne pomeni, da prosilec na podlagi določb ZDIJZ, ne more dostopati do posamičnih dokumentov, ki so bili ustvarjeni znotraj tega postopka, in to še preden bi se navedeni upravni postopek zaključil, saj teh dokumentov ne zahteva na podlagi ZVO-1, temveč na podlagi ZDIJZ.

 

Po preučitvi vseh navedenih pravnih podlag in pregledu vsebine zahtevanega dokumenta IP ugotavlja, da dokumenta predstavljata načrt, ki se nanaša na posege v okolje in ki ga sprejemajo državni organi in na okoljsko poročilo strateške presoje vplivov na okolje za AN OVE, torej gre pri obeh dokumentih za okoljski podatek, te vrste podatkov pa, na podlagi 2. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ne morejo biti izvzete iz prostega dostopa informacij javnega značaja, kar pomeni, da mora biti dokument tudi iz tega vidika prosto dostopna informacija javnega značaja.

 

Izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

 

V skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Vendar pa se v skladu z določbo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ne glede na morebiten obstoj izjeme varstva osebnih podatkov, dostop do zahtevanih informacij javnega značaja dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače.

 

IP je po uradni dolžnosti preizkusil, ali so v konkretnem primeru morebiti podane tudi druge izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ ter ugotovil, da dokument Okoljsko poročilo za akcijski načrt za obnovljive vire energije za obdobje 2010-2020, z datumom oktober 2015 vsebuje osebne podatke fizičnih oseb, in sicer gre za imena, priimke in izobrazbe vseh izdelovalcev dokumenta, ki so zaposleni v zasebni družbi. Dokument v poglavju »14 Viri« vsebuje tudi navedbo uporabljenih virov, v katerih so med drugim navedeni tudi priimki določenih avtorjev uporabljenih virov in literature.

 

IP je ugotovil, da za osebne podatke zaposlenih v zasebnih družbah (razen za zakonite zastopnike teh družb) ne obstaja zakonska podlaga, ki bi dopuščala njihovo razkritje, zaradi česar jih je treba, pred posredovanjem prosilcu, ustrezno anonimizirati. IP na tem mestu ugotavlja, da osebni podatki iz zahtevanega dokumenta, ki se nanašajo na zakonite zastopnike, niso varovani osebni podatki, saj gre za osebe, pooblaščene za zastopanje, katerih vpis v javni register je obvezen. Prav tako ni zakonske podlage za to, da bi kot varovane ščitili priimke avtorjev posameznih uporabljenih virov, saj bi bilo to v nasprotju z avtorsko pravico, kot je določena v Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (Ur. l. RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; ZASP).

 

ZDIJZ v 7. členu določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta (delni dostop). Organ mora podatke izbrisati na način iz 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/05 in 119/07), ki določa, da se v primeru, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. čl. ZDIJZ, šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče med drugim fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki. Skladno z navedenim je IP organu naložil izvedbo delnega dostopa do zahtevanih dokumentov.

 

Sklepno

 


 

 

Glede na vse navedeno IP zaključuje, da je pritožba prosilca delno utemeljena. Kot izhaja iz prvega odstavka 252. člena ZUP organ druge stopnje v primeru, če ugotovi, da so bili v odločbi prve stopnje zmotno presojeni dokazi, da je bil iz ugotovljenih dejstev napravljen napačen sklep glede dejanskega stanja ali da je bil napačno uporabljen pravni predpis, na podlagi katerega je bilo odločeno v zadevi, ali če spozna, da bi bilo treba po prostem preudarku izdati drugačno odločbo, odpravi odločbo prve stopnje in sam reši zadevo. Zato je v konkretnem primeru IP delno odpravil odločbo organa in sam rešil zadevo. Organ je prosilcu dolžan omogočiti dostop do zahtevanih informacij javnega značaja, in sicer na način, kot je določen v 1. točki izreka te odločbe. V delu (glede varovanih osebnih podatkov, ki jih mora organ na posredovanih dokumentih prekriti) je IP pritožbo prosilca, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP zavrnil kot neutemeljeno, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,           

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka