Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 06.10.2016
Naslov: Društvo za preučevanje rib Slovenije - Dravske elektrarne Maribor d.o.o.
Številka: 0902-11/2016
Kategorija: Poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom, Ali gre za delovno področje organa?, Test interesa javnosti, Okoljski podatki
Status: Delno odobreno


POVZETEK:

Zavezanka je zavrnila dostop do zahtevanih študij in raziskav, saj dokumenti ne sodijo med informacije javnega značaja, ki so jih na podlagi prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ dolžni posredovati poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je izpolnjen pogoj iz drugega odstavka 4.a člena ZDIJZ, torej gre za informacije, ki so v povezavi s pravnimi posli iz prvega odstavka, hkrati pa je za njihovo razkritje podan prevladujoči javni interes. Študije in raziskave se navezujejo na vsesplošno in široko zasnovano javno polemiko z vidika vprašanja okoljske sprejemljivosti izgradnje hidroelektrarne na Muri, ki bo vplivala na celotno področje, torej gre za informacije, ki bo absolutno javnega značaja. Izjeme, ki jih je zatrjevala zavezanka (poslovna skrivnost, dokument v nastanku in varstvo upravnega postopka) v konkretnem primeru niso bile podane, zato je IP odločil, da mora zavezanka prosilki posredovati vse zahtevane dokumente, s prekritimi varovanimi osebnimi podatki.

 

ODLOČBA:

 

 

Številka: 0902-11/2016/12

Datum: 6. 10. 2016


Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) prvega odstavka 252. člena in tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi Društva za preučevanje rib Slovenije, Ulica bratov Učakar 108, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilec) z dne 14. 6. 2016, zoper odločitev Dravskih elektrarn Maribor d. o. o., Obrežna 170, 2000 Maribor (v nadaljevanju zavezanka), brez številke z dne 31. 5. 2016, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

 

1.   Pritožbi prosilca z dne 14. 6. 2016 zoper odločitev Dravskih elektrarn Maribor d. o. o., brez številke z dne 31. 5. 2016, se delno ugodi in se izpodbijana odločba zavezanke delno odpravi ter se odloči: Zavezanka je dolžna prosilcu v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe na elektronski naslov: dprslovenije@gmail.com posredovati elektronske kopije naslednjih dokumentov:

1. Ocena obstoječega stanja mejnega odseka Mure (strokovne podlage za stališče Republike Slovenije za Stalno slovensko-avstrijsko komisijo za reko Muro), Inštitut za vode Republike Slovenije, junij 2014,

2. Ureditev problemov obstoječega stanja na odseku mejne Mure, Inštitut za vode Republike Slovenije, september 2014,

3. Strokovne podlage za novelacijo koncepta izgradnje hidroelektrarn na reki Muri v načrtu upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja (NUV II), Inštitut za vode Republike Slovenije, marec 2015,

4. Ocena obstoječega stanja na odseku notranje Mure (končno poročilo), Inštitut za vode Republike Slovenije, maj 2015,

5. Usmeritve za načrtovanje ureditev HE Hrastje – Mota z vidika urejanja in varstva krajine, Biotehniška fakulteta in ACER Novo mesto d. o. o., december 2014 / marec 2015,

6. HE Hrastje Mota, Analiza stanja in vidna izpostavljenost načrtovanih ureditev, ACER Novo Mesto d. o. o., julij 2014, pri čemer mora prekriti imeni in priimka zastopnikov naročnika, imena, priimke in izobrazbe odgovorne vodje in sodelavcev, vse na strani 2,

7. HE Hrastje Mota, Ihtiološke raziskave Mure, končno poročilo. Zavod za ribištvo Slovenije, oktober 2015, pri čemer mora prekriti imena, priimke in izobrazbe na tretjem in petem mestu na seznamu strokovni sodelavci, drugem in tretjem mestu na seznamu kartografija in na prvem, tretjem, četrtem, desetem, štirinajstem in šestnajstem mestu na seznamu terensko delo, in iste podatke, ki se pojavijo v predlogu za citiranje, vse na strani 3.

 

2. V delu, v katerem je zavezanka v skladu s 1. točko izreka te odločbe na posredovanih dokumentih dolžna prekriti varovane osebe podatke, se pritožba prosilca zavrne.

 

3.    V tem postopku posebni stroški niso nastali.

 

 

 

O b r a z l o ž i t e v :

 

 

Prosilec je 13. 5. 2016 na zavezanko naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je zahteval naslednje dokumente v elektronski obliki:

1. ocena obstoječega stanja mejnega odseka Mure (junij 2014),

2. ureditev problemov obstoječega stanja na odseku mejne Mure (september 2014),

3. strokovne podlage za novelacijo koncepta izgradnje hidroelektrarn na reki Muri v načrtu upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja (NUV II) (marec 2015),

4. ocena obstoječega stanja na odseku notranje Mure (maj 2015),

5. usmeritve za načrtovanje ureditev HE Hrastje Mota z vidika urejanja in varstva krajine, naročnik DEM d. o. o., osnovni izvajalec: Oddelek za krajinsko arhitekturo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani (december 2014, marec 2015),

6. analiza stanja in vidna izpostavljenost načrtovanih ureditev HE Hrastje – Mota, naročnik DEM d. o. o. (julij 2014),

7. ihtiološke študije in druge študije, ki so bile izdelane za namene priprave okoljskega poročila za DPN za HE Hrastje – Mota na Muri.

 

Zavezanka je dne 31. 5. 2016 v zvezi z zahtevo prosilca sprejela odločitev, da se ta zavrne kot neutemeljena. V obrazložitvi je navedla, da je kot hčerinska družba v 100% lasti Holdinga Slovenske elektrarne d. o. o., in kot taka zavezanka za posredovanje informacij javnega značaja kot subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Zavezanka meni, da prosilec ne zahteva informacij, ki bi imele značaj informacije javnega značaja, ki jo je poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom dolžan posredovati po 4.a členu ZDIJZ, saj ne zahteva razkritje informacij, ki bi omogočale kontrolo nad porabo javnih sredstev s strani oseb javnega prava oz. poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Dokumenti, ki jih zahteva prosilec, ne predstavljajo informacij javnega značaja po ZDIJZ, ampak študije in analize, ki so jih za zavezanko odplačno izdelale ustrezne inštitucije oz. strokovnjaki in predstavljajo strokovne podlage za poslovno odločitev zavezanke glede izvedbe investicije izgradnje HE na reki Muri ter za potrebe proučitve sprejemljivosti HE v okolju. Do pridobitve vseh strokovnih podlag, potrebnih za poslovno odločitev, predstavljajo pridobljene strokovne podlage poslovno skrivnost. Na spletnih straneh, ki jih navaja prosilec, so zgolj informativne objave. Celotne vsebine strokovnih podlag zavezanka ne more razkriti, dokler ne bodo podani pogoji za javno obravnavo, saj bi lahko zavezanki z razkritjem v fazi priprave strokovnih podlag nastala škoda. Po zaključeni pripravljalni fazi bodo študije in okoljsko poročilo o sprejemljivosti v okolju, posredovane v javno obravnavo, skladno z zakonodajo. Z javno objavo bodo študije in spremljajoči dokumenti na razpolago tudi prosilcu.

 

Zoper odločitev zavezanke je prosilec dne 14. 6. 2016 na IP in na zavezanko naslovil pritožbo, v kateri je navedel, da je zavezanka skopo navedla razloge za zavrnitev zahteve in je v obrazložitvi navedla le pavšalna dejstva, ki niso v ničemer utemeljena. Zaradi tega je odločitev zavezanke formalno pomanjkljiva in se je ne da preizkusiti, vsebinsko je povsem neargumentirana, zavezanka pa je tudi spregledala dejstvo, da dokumenti predstavljajo okoljske podatke, zaradi česar je podan izrazit javni interes glede razkritja zahtevanih informacij. Prosilec meni, da dokumenti ustrezajo definiciji informacije javnega značaja, saj je zavezanka sklenila pogodbo o izvedbi različnih študij in analiz, ki predstavljajo izdatek organa za izvedbo strokovnih študij in analiz. Študije so s sklenjenimi pogodbami neposredno povezane in kot take informacija javnega značaja na podlagi drugega odstavka 4.a člena ZDIJZ. Prosilec je navedel tudi, da se zavezanka sicer sklicuje na poslovno skrivnost, vendar te podrobneje ne obrazloži, zaradi česar ni mogoče preveriti, ali so izpolnjeni vsi pogoji za sklicevanje na poslovno skrivnost. Zavezanka ni nikjer navedla, da so dokumenti s kakršnimkoli aktom določeni kot poslovna skrivnost, prav tako pa ni v ničemer izkazala, da bi ji z vpogledom nastala škoda. Prav tako se kot poslovna skrivnost ne morejo označiti podatki, ki so javni že po zakonu, zahtevani dokumenti pa vsebujejo absolutno javne okoljske informacije. Prosilec je še navedel, da bi potencialna izgradnja HE na Muri imela pomemben učinek na celotno okolje na tem območju, predvsem na vodne in druge živali ter intersticialno favno, obenem pa tudi na ljudi, ki bivajo na tem območju. Načrtovana zajezitev bo namreč povzročila poplavljanje območja, kjer živi veliko zaščitenih vrst. Zaradi navedenega je v širšem interesu javnosti, da se ji pregledno in v celoti predstavijo vsa poročila, ki vplivajo na morebitno izgradnjo HE na Muri, skupaj z okoljskimi vplivi, ki bi jih tak poseg imel na celotno področje, zlasti na ribe.

 

Zavezanka je z dopisom št. IP-1718/2016 z dne 22. 6. 2016 pritožbo odstopila v reševanje IP kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi. Hkrati z odstopom pritožbe se je opredelila tudi do pritožbenih navedb prosilca in navedla, da je očitek, da je odločitev formalno pomanjkljiva, neutemeljen, saj zavezanka ni upravni organ, temveč je gospodarska družba in se je pri izdaji odločbe smiselno ravnala po določbah ZDIJZ in ZUP. Prav tako je neutemeljena navedba pritožnika, da zavezanka ni upoštevala, da gre v konkretnem primeru za okoljske informacije, za katere je podan izrazit javni interes. Zavezanka pojasnjuje, da v danem primeru ne gre za sprejemanje predpisov, politik in programov, zato je sklicevanje na 13. člen ZVO-1 neutemeljeno. Prav tako zavezanka ni organ javne oblasti, zato v konkretnem primeru ne pride v poštev niti sklicevanje na 2. člen Aarhuške konvencije. Zavezanka tudi ni izvajalka javne službe in ne upravljavka voda, ampak opravlja gospodarsko dejavnost na podlagi podeljene koncesije. Prav tako zavezanka tudi ni imetnica koncesije za izvajanje gospodarske javne službe, temveč imetnica vodne pravice, ki ji je bila podeljena koncesija za gospodarsko izrabo reke Drave za namen proizvodnje električne energije. Zavezanka na nobeni od teh podlag ni zavezana k posredovanju okoljskih podatkov, zato so navedbe pritožnika, da gre za absolutno dostopne dokumente, brezpredmetne in neutemeljene.

 

Zavezanka je še navedla, da dokumenti predstavljajo strokovne podlage za odločitve vodstva in za vodenje upravnega postopka priprave Državnega prostorskega načrta – faza izdelave okoljskega poročila in študije variant. Po zaključku te faze bo zavezanka, kot investitorka, predala vse dokumente in strokovne podlage Ministrstvu za okolje in prostor (MOP), ki bo izvedlo postopek recenzije, čemur sledijo morebitne dopolnitve in javna razgrnitev in javna obravnava dokumentov v skladu z zakonom, kar pomeni tudi vključitev javnosti in zagotovitev dostopa do vseh dokumentov in strokovnih podlag. Prosilec želi pridobiti delne podatke mimo zakonskih določb Zakona o prostorskem načrtovanju, ki ureja vključitev javnosti v postopek, in sicer tudi tiste, ki jih prosilec strokovno ne pokriva. Nestrokovna ocena delnih informacij pred izvedeno recenzijo MOP bi bila za zavezanko škodljiva z vidika ustvarjanja negativne publicitete, dodatnih stroškov ponovnega pregleda, priprave dodatnih strokovnih mnenj in pojasnil in usklajevanja strokovnih podlag. Ustvarjanje negativne publicitete bi lahko zavezanki povzročilo milijonsko škodo, škodo dodatnih stroškov ponovnega pregleda, dodatnih strokovnih mnenj in pojasnil izdelovalcev in usklajevanja strokovnih podlag, pa ocenjujejo na okvirno 110.000 evrov. Zaradi navedenega vse strokovne podlage predstavljajo poslovno skrivnost po ZGD-1, kar skladno z 2. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ predstavlja podlago za zavrnitev zahteve za dostop do informacij javnega značaja. Zavrnitev temelji tudi na 7. in 9. točki prvega odstavka 6. člen ZDIJZ, saj gre za podatke, ki so pridobljeni ali sestavljeni zaradi upravnega postopka in bi razkritje škodovalo njegovi izvedbi, prav tako pa gre za podatke, ki so še v postopku izdelave in bi predčasno razkritje povzročilo napačno razumevanje njihove vsebine.

 

Po navedbah zavezanke so neutemeljene tudi navedbe prosilca, da je zavezanka dolžna omogočiti dostop do informacij na podlagi drugega odstavka 4.a člena ZDIJZ, kadar gre za informacije nastale na podlagi pravnih poslov iz prve alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, za njeno razkritje pa je podan prevladujoč javni interes, ki je močnejši od interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije. Dokumenti in strokovne podlage bodo javno razgrnjeni v naslednjih mesecih, ko bo zavezanka zaključila pripravljalno fazo izdelave okoljskega poročila in študije variant. Po predaji dokumentacije MOP, bo ta, skladno z zakonom, izvedel javno razgrnitev in javno obravnavo dokumentov. Javni interes zato ne more biti kršen, saj bo javnosti omogočen popoln vpogled v skladu z ZPNačrt.

 

Ker zavezanka ob odstopu pritožbe ni priložila dokumentacije, ki jo je zahteval prosilec, jo je IP z dopisom št. 0902-11/2016/3 z dne 29. 7. 2016 pozval k posredovanju zahtevanih dokumentov. Zavezanka je celotno dokumentacijo posredovala z dopisom št. IP-2090/2016 z dne 8. 8. 2016.

 

IP je z dopisi št. 0902-11/2016/5, 0902-11/2016/6, 0902-11/2016/7 in 0902-11/2016/8, vsi z dne 23. 8. 2016, s postopkom in pritožbo seznanil stranske udeležence in jih pozval, da se vključijo v postopek. Posredoval jim je tudi zahtevo prosilca, odločitev zavezanke in pritožbo prosilca, saj iz dokumentacije v spisu ni izhajalo, ali je to storila že zavezanka.

 

Družba Acer, prostorsko načrtovanje, projektiranje in varstvo okolja Novo mesto, d. o. o., stranske udeležbe v postopku ni priglasila. V dopisu št. SS-86/2016 z dne 25. 8. 2016 je navedla, da so Analizo stanja in vodno izpostavljenost načrtovanih ureditev HE Hrastje – Mota, julij 2014 izvedli po naročilu zavezanke, prav tako pa tudi nalogo Usmeritve za načrtovanje ureditev HE Hrastja Mota z vidika urejanja in varstva krajine, december 2014, kjer so sodelovali kot podizvajalec Biotehniške fakultete. Pogodbi, na podlagi katerih so izvedli nalogi, vključujeta določila o varovanju poslovne skrivnosti, zaradi česar morajo vse podatke, ki izhajajo iz pogodbenega razmerja, ohraniti kot zaupne. Če bi razkrili navedene dokumente, bi bili odškodninsko odgovorni, kar bi njihovi družbi povzročilo poslovno škodo. Hkrati so še navedli, da sta bila dokumenta izdelana kot gradivo za izdelavo Okoljskega poročila, kot podlage za celovito presojo vplivov na okolje v postopku DPN za HE Hrastje Mota. Dokumenta sta ena od številnih in medsebojno povezanih, predhodno izdelanih dokumentov, katerih ugotovitve se končno usklajujejo v Okoljskem poročilu, ki obravnava rešitev HE – jih vrednoti in predlaga ustrezne ukrepe v DPN. Dokumenta naj bi torej predstavljala izjemo po 7. točki (dokumenta sta predmet postopka priprave DPN in CPVO, ki ga v skladu z zakonom vodi MOP), 9. točki (okoljsko poročilo je v zaključni fazi in bo razgrnjeno skupaj z osnutkom DPN za HE, takrat bodo dokumenti javni na podlagi zakona, do takrat pa je lahko razumevanje posameznih gradiv necelovitega dokumenta zavajajoče) in 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (MOP kot koordinator postopka priprave DPN in nosilec postopka CPVO, bo končni izdelek – okoljsko poročilo in pripadajoče pojasnjevalne strokovne podlage javno objavil).

 

Biotehniška fakulteta je z dopisom št. 063-2/2016-2 z dne 26. 8. 2016 sporočila, da ne želi prijaviti stranske udeležbe v postopku, pri čemer je posredovala enake navedbe, kot družba Acer d. o. o.

 

Inštitut za vode Republike Slovenije, z dopisom št. 434/16-IP z dne 25. 8. 2016, prav tako ni priglasil stranske udeležbe. Navedli so, da so na podlagi pogodbe z zavezanko pripravili strokovne podlage (analize in študije) v sklopu tržne dejavnosti inštituta. Predmet naročila so strokovne podlage, na katerih temeljijo poslovne odločitve zavezanke, ki so zaupne narave. Če bi nepooblaščeno posredovali zaupne podatke v javnost, bi to predstavljajo kazensko in odškodninsko odgovornost do naročnika in za inštitut veliko gospodarsko škodo, zaradi izgube zaupanja naročnikov.

 

Zavod za ribištvo Slovenije na poziv za priglasitev stranske udeležbe ni odgovoril.

 

Pritožba je delno utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

V obravnavanem primeru ni sporno, da je zavezanka podvržena določbam ZDIJZ, saj je v skladu s 1.a členom ZDIJZ oseba pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava (RS ima v lasti 100% delež zavezanke, vir AJPES) in je kot zavezanka tudi vpisana v register zavezancev za informacije javnega značaja na spletni strani AJPES. Prav tako ni sporno, da je bila zavezanka pod prevladujočim vplivom tudi v času, ko so nastale informacije, ki so predmet zahteve.

 

Ker so pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava informacije javnega značaja le tiste informacije, ki jih ZDIJZ primeroma navaja v 4.a členu, je IP v nadaljevanju presojal, ali zahtevane informacije sodijo med informacije javnega značaja, kot so opredeljene v 4.a členu ZDIJZ, in sicer:

- informacija iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek;

- informacija o vrsti zastopnika, oziroma članstvu v poslovodnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora, informacija o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete člana poslovodnega organa, organa upravljanja, drugega zastopnika poslovnega subjekta, člana nadzornega organa in informacija v zvezi z zaposlitvijo ali imenovanjem navedenih oseb, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje.

 

Na podlagi drugega odstavka 4.a člena ZDIJZ je informacija javnega značaja tudi informacija, ki je nastala na podlagi teh pravnih poslov oziroma je z njimi neposredno povezana, če je, ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena tega zakona (izjeme od prostega dostopa), za njeno razkritje podan prevladujoči javni interes iz drugega odstavka 6. člena tega zakona.

 

IP ugotavlja, da je prosilec zahteval dostop do študij in strokovnih podlag, za odločitev zavezanke glede potencialne izgradnja HE na Muri. Navedeni dokumenti se torej ne nanašajo na zgoraj navedena področja iz prve alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, saj so predmet presoje »analize, ocene, usmeritve in študije«, ne pa pravni posel, ki bi se nanašal na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek. IP na podlagi navedenega ugotavlja, da v obravnavanem primeru zahtevana informacija ne ustreza definiciji informacije javnega značaja po prvi alineji prvega odstavka 4. a člena ZDIJZ.

 

Po oceni IP pa zahtevana informacija ustreza definiciji iz drugega odstavka 4.a člena ZDIJZ, saj gre za dokument, ki je nastal na podlagi pravnega posla pridobivanja oz. upravljanja s stvarnim premoženjem, v obliki razvoja energetske infrastrukture in izkoriščanja hidroenergetskega potenciala reke Mure, oz. na podlagi naročila svetovalnih ali drugih storitev. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direktorat za prostor je kot koordinator Državnega prostorskega načrta (DPN) za HE Hrastje Mota na Muri dne 17. 5. 2012 objavilo pobudo za pripravo predmetnega DPN, ki jo je 2. 2. 2012 podalo Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo. Za navedeni DPN je bila s strani takratnega ministrstva za kmetijstvo in okolje (MKO) izdana odločba (št. 35409-116/2012/10, z dne 28.6.2012) v kateri ministrstvo ugotavlja, da bo po določilu drugega in tretjega odstavka 40. člena Zakon o varstvu okolja za predmetni DPN potrebno izvesti celovito presojo vplivov na okolje. V okviru tega postopka je treba izdelati tudi okoljsko poročilo, sestavni del katerega bodo tudi podatki o stanju okolja, ki vključujejo prikaz obstoječega izhodiščnega stanja okolja in obstoječe obremenjenosti okolja s kazalci stanja okolja, podatki o ugotovljenih vplivih plana in njihova presoja, podatki o omilitvenih ukrepih, preveritev možnih alternativ izvedbe plana idr.[1] Podlaga za obravnavanje in sprejem okoljskega poročila za potencialno izgradnjo HE na Muri, so strokovna izhodišča, ki so predmet konkretne zahteve prosilke. Zahtevani dokumenti tako nedvomno predstavljajo informacije, ki so nastale na podlagi pravih poslov iz prve alineje 4.a odstavka ZDIJZ oz. so z njimi neposredno povezane, hkrati pa je za njihovo razkritje podan prevladujoči javni interes (več o tem v nadaljevanju). V obravnavanem primeru gre torej za dokumente,ki so bili pripravljeni zaradi potreb izvedbe upravnega postopka priprave DPN in predstavljajo strokovno podlago, ki jo je zavezanec dolžan izdelati v okviru tega postopka in za potrebe nadaljevanja upravnega postopka priprave Državnega prostorskega načrta – faza izdelave okoljskega poročila in študije variant. Zavezanka bo namreč, po njenih navedbah, vse navedene dokumente predala MOP, ki bo za potrebe nadaljevanja investicije izvedlo postopek recenzije.

 

Po oceni IP dokumenti ustrezajo prvi predpostavki definicije informacije javnega značaja iz drugega odstavka 4.a člena ZDIJZ, torej, da gre za dokument, ki je povezan s pravnim poslom razpolaganja oz. pridobivanja in upravljanja stvarnega premoženjem zavezanca oz. da gre za naročilo svetovalnih oz. drugih storitev. Za razkritje predmetnih dokumentov pa mora biti izkazan tudi drugi pogoj, torej obstoj javnega interesa.

 

O informacijah javnega značaja namreč po drugem odstavku 4.a člena ZDIJZ govorimo le, če je za razkritje informacij podan prevladujoč javni interes, ki prevlada nad zatrjevanimi izjemami, zato je IP v nadaljevanju presojal, ali je v obravnavanem primeru interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja – strokovnih podlag in študij za namen izgradnje HE na Muri močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. Predlagatelj zakona je v predlogu novele ZDIJZ-C[2] navedel, da bo navedena določba prišla v poštev, ko bo informacija neposredno povezana z vprašanji varstva okolja ali bi kazala na verjetno kršitev zakona ali je neposredno povezana z upravljanjem s sredstvi poslovnega subjekta v škodo Republike Slovenije, samoupravnih lokalnih skupnosti ali drugih oseb javnega prava. V skladu z določili Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri določanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah, ki je bila sprejeta 25. 6. 1998 (Aarhuška konvencija) in stopila v veljavo v Republiki Sloveniji na podlagi zakona o ratifikaciji dne 22.6.2004, tudi veljavni ZDIJZ omogoča dostop do podatkov tesno povezanih z varstvom okolja ne glede na obstoj izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Gre za t. i. izjemo od izjem, zapisano v drugi alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Iz predloga novele ZDIJZ-C obenem izhaja, da predlagatelj ocenjuje, da sprejemanje načel iz Aarhuške konvencije narekuje tudi možnost opredelitve in dostopa do širšega nabora informacij javnega značaja novih zavezancev (npr. okoljske študije, analize vplivov na okolje itd). Enako velja v primerih, kadar bi določena informacija kazala na verjetno kršitev zakona in bi bilo razkritje takšne informacije v javnem interesu ali v primerih informacij, ki so neposredno in tesno povezane z upravljanjem s sredstvi poslovnega subjekta v škodo Republike Slovenije, samoupravnih lokalnih skupnosti ali drugih oseb javnega prava. Predlagatelj zakona je tudi ocenil, da mora biti poslovanje družb, ki so pod neposrednim vplivom države, lokalnih skupnosti ali drugih pravnih oseb javnega prava, vedno skladno z zakonom, zato informacije, ki razkrivajo kršitve zakona, že iz tega razloga ne morejo predstavljati poslovnih skrivnosti in gre za absolutno javne podatke. Enako velja za informacije, ki kažejo na slabo poslovanje teh subjektov v škodo države, lokalnih skupnosti ali drugih pravnih oseb javnega prava. Namen te določbe je ustvariti transparentno poslovno okolje in spodbuditi družbe v državni lasti in v lasti lokalnih skupnosti ter v lasti drugih oseb javnega prava, da bo njihovo poslovanje v skladu z zakonom, v primerih, ko bo šlo za hujše kršitve zakona, pa bodo takšne informacije dostopne javnosti. V skladu s pravno teorijo in prakso je javni interes podan takrat, ko se informacija nanaša na širši krog ljudi, ko gre npr. za vprašanje javnega zdravja, javne varnosti, za vprašanje, pomembno za širšo javno razpravo, za vprašanje, ki ima lahko neposredne finančne posledice za državo ali lokalno skupnost ali kadar gre za oškodovanje državnih sredstev ali sredstev lokalnih skupnosti.

 

O izjemi poslovne skrivnosti

 

Kot izhaja iz zavrnilnega odgovora zavezanke, ta ocenjuje, da bi ji z razkritjem informacij nastala več milijonska poslovna škoda, ter da dokumenti v tej fazi še predstavljajo njeno poslovno skrivnost, zato je IP v nadaljevanju ugotavljal, ali je podana izjema poslovne skrivnosti.

 

IP ugotavlja, da se zavezanka ni sklicevala na sklep ali drugi akt o poslovni skrivnosti, temveč je zatrjevala nastanek škode, ki bi lahko nastala ob razkritju dokumentov. Na podlagi 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Po 1. odstavku 39. člena Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 65/09-UPB3 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZGD-1) se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom (subjektivni kriterij), po 2. odstavku istega člena pa podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (objektivni kriterij).

 

Podatki, ki niso označeni kot zaupni po prvem odstavku 39. člena ZGD-1, lahko uživajo varstvo le ob predpostavkah iz drugega odstavka 39. člena ZGD-1, kjer je opredeljen objektivni kriterij za določanje poslovne skrivnosti. V tem primeru ni potrebno, da bi bila poslovna skrivnost v kakršnemkoli aktu izrecno navedena, ampak je odločilna sama vsebina podatka. Medtem ko je pri subjektivnem načinu določitve poslovne skrivnosti vrsta podatka odvisna od volje podjetja, mora biti pri objektivnem kriteriju potreba po varstvu očitna – gre le za tiste podatke, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. To pomeni, da je ali bi lahko bilo vsakemu povprečnemu pripadniku podjetja (družbeniki, delavci, člani organov) in tudi drugim osebam jasno, da mora biti podatek zaupen že po svoji vsebini. Označitev podatkov za poslovno skrivnost po objektivnem kriteriju, če torej za njihovo varnost družba s pisnim sklepom ni poskrbela že poprej, je torej podvržena preizkusu škodnega testa, saj mora zainteresirani z navedbo in obrazložitvijo preteče škode (in concreto, ne le in abstracto) dokazati, da bi ta zares utegnila nastati.

 

Za obstoj in priznanje poslovne skrivnosti po objektivnem kriteriju, more družba izkazati[3], da bi razkritje dokumentov huje škodovalo njenemu konkurenčnemu položaju na trgu. IP ugotavlja, da zavezanka ni v zadostni meri izkazala, da bi ji ob razkritju dokumentov nastala škoda in bi zato obstajala očitna potreba po varstvu teh podatkov v postopku. Predmet poslovne skrivnosti so namreč lahko samo podatki, ki pomenijo konkurenčno prednost v kakršnemkoli pogledu in katerih sporočanje neupravičeni osebi bi škodilo konkurenčnemu položaju subjekta. Pomembno je, da se konkurenčna prednost subjekta šteje za prednost v kakršnemkoli pogledu, tudi v negativnem smislu. Ne morejo pa biti kot poslovna skrivnost zajeti podatki, ki ne vplivajo na tržni konkurenčni položaj. IP ugotavlja, da se presojani dokumenti nanašajo na stanje okolja in na študije vplivov na okolje in v presojanih dokumentih ne gre za informacije, ki bi lahko, v primeru javne dostopnosti, povzročili škodo zavezanki oziroma kakorkoli vplivale na njen konkurenčni položaj. Dokumenti prav tako ne razkrivajo specialnega znanja (know-how), ki ga podjetje uporablja npr. za doseganje prednosti na trgu, ne razkrivajo nobenih analiz, oziroma drugih podobnih podatkov, da bi lahko govorili o objektivnem kriteriju poslovne skrivnosti.

 

Zavezanka nastanek poslovne škode nadalje izkazuje tudi s trditvijo, da bo v primeru razkritja dokumentov prišlo do negativne publicitete, zaradi katere bo morala zavezanka naročiti dodatna strokovna mnenja in pojasnila, s čimer bo imela dodatne stroške. IP na tem mestu pojasnjuje, da tudi te navedbe zavezanke ne utemeljujejo, da gre za podatke, ki bi zanjo predstavljale konkurenčno prednost. Morebiten porušen ugled zavezanke ne more predstavljati takšne škode, zaradi katere bi bilo treba podatke varovati pred dostopom javnosti, saj so študije in raziskave lahko legitimno tudi predmet kritiziranja in so namenjene tudi temu, da se odkrijejo morebitne pomanjkljivosti, zaradi katerih je treba določene študije ponoviti ali dopolniti.

 

Ne da bi zavezanka izkazala, da bi njenemu poslovanju nastala občutna škoda in da bi se z navedenimi informacijami njeni konkurenti neupravičeno seznanili z dejstvi in s tem izboljšali svoj položaj na trgu, ni mogoče šteti, da gre za dokumente, ki bi jih bilo treba ščititi z izjemo varstva poslovne skrivnosti. Tudi v primeru, da bi IP zavezanki priznal navedeno varstvo, je v danem primeru ključno vprašanje, ali je interes javnosti močnejši. Glede na navedeno je treba razrešiti vprašanje, ali informacije, do katerih je zavezanec zavrnil dostop, sodijo med okoljske podatke, ki so vselej javni (načelo javnosti 13. člen ZVO-1) oziroma ali gre za takšne vrste informacij, ki so neposredno povezane z vprašanji varstva okolja, kjer je interes javnosti vselej izredno močan.

 

Okoljski podatki in javni interes

 

Kot je bilo poudarjeno že zgoraj, temeljne standarde glede dostopa do informacij na področju okolja, sodelovanja javnosti v postopkih odločanja glede okolja in učinkovitega varstva navedenih pravic predstavlja Aarhuška konvencija, ki v 2. členu določa, da "okoljske informacije" pomenijo vse pisne, vizualne, zvočne in elektronske informacije ali informacije v kakšni koli drugi materialni obliki:

a) o stanju elementov okolja, kot so zrak in ozračje, voda, prst, zemljišča, krajina in naravna območja, biološka raznovrstnost in njene sestavine, vključno z gensko spremenjenimi organizmi, in o medsebojnem vplivu teh elementov;

b) o dejavnikih, kot so snovi, energija, hrup in sevanje, ter o dejavnostih ali ukrepih skupaj z upravnimi ukrepi, okoljskimi sporazumi, politikami, zakonodajo, načrti in programi, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na elemente okolja iz pododstavka a), o analizah stroškov in koristi ter o drugih ekonomskih analizah in predpostavkah, ki se uporabljajo pri okoljskem odločanju;

c) o zdravstvenem stanju in varnosti ljudi, življenjskih razmerah ljudi, stanju kulturnih znamenitosti in objektov, če nanje vpliva ali bi lahko vplivalo stanje elementov okolja ali s temi elementi povezani dejavniki, dejavnosti ali ukrepi iz pododstavke b);

 

Kateri podatki štejejo za okoljske podatke pa določa tudi 110. člen ZVO-1, in sicer so to zlasti podatki o:

1. stanju okolja in njegovih delov,

2. naravnih pojavih,

3. naravnih dobrinah (naravnem javnem dobru, naravnih vrednotah in biološki raznovrstnosti, vključno z gensko spremenjenimi organizmi, ter naravnih virih),

4. emisijah, odpadkih in nevarnih snoveh, vključno z informacijami o obremenjevanju okolja, ki ga povzročajo, in okoljskih nesrečah,

5. dejavnostih, vključno s postopki državnih organov, občinskih organov in drugih oseb javnega prava, izvajalcev javnih služb in nosilcev javnih pooblastil, ki se nanašajo na sprejemanje z varstvom okolja povezanih splošnih in konkretnih pravnih aktov ali sprejemanje strategij, planov, programov, sporazumov, okoljskih izhodišč in poročil, vodenje registrov in evidenc, vključno s temi akti, registri in evidencami,

6. skupnih naložbah iz 140. člena tega zakona,

7. ekonomskih analizah in ocenah, uporabljenih pri sprejemanju ukrepov iz prejšnje točke,

8. zdravstvenem stanju, varnosti in življenjskih razmerah ljudi, vključno s podatki o onesnaženosti prehranjevalnih verig, ter stanju objektov kulturne dediščine, če nanje vpliva ali bi lahko vplivalo obremenjenost okolja, ali z njimi povezani dejavniki ali postopki in dejavnosti iz 4. točke tega odstavka, in

9. varnostnih ukrepih za preprečevanje večje nesreče, ki jih mora izvesti povzročitelj tveganja.

 

Iz omenjenih opredelitev okoljskih informacij izhaja, da med okoljske podatke sodijo vse informacije, ki kakor koli posegajo v okolje, to je tisti del narave, kamor seže ali bi lahko segel vpliv človekovega delovanja ( 3. člen ZVO-1). Izgradnja HE pomeni poseg v okolje in prostor tako v fizičnem smislu kakor tudi z vidika obremenitve okolja, zato ni nobenega dvoma, da vse informacije, ki se nanašajo na izgradnjo HE, predstavljajo okoljske informacije. Izgradnja hidroelektrarn predstavlja projekt nacionalnega pomena pri zagotavljanju pridobivanja določenega deleža energije iz obnovljivih virov. Hidroelektrarne hkrati predstavljajo pomemben poseg v prostor, ki v okolje vnese določene spremembe, zato je umeščanju HE v prostor namenjena še posebna skrb, podprta s številnimi raziskavami in študijami vplivov.

 

Takšnemu zaključku pritrjuje tudi zgoraj navedena »definicija okoljskih podatkov«, ki je v svoj okvir izrecno zajela tudi informacije »stanju okolja in njegovih delov« in »dejavnostih, vključno s postopki državnih organov, občinskih organov in drugih oseb javnega prava, izvajalcev javnih služb in nosilcev javnih pooblastil, ki se nanašajo na sprejemanje z varstvom okolja povezanih splošnih in konkretnih pravnih aktov ali sprejemanje strategij, planov, programov, sporazumov, okoljskih izhodišč in poročil, vodenje registrov in evidenc, vključno s temi akti, registri in evidencami«. Slednje po oceni IP izhaja iz dejstva, da tovrstni posegi vplivajo na okolje v tolikšni meri, da je treba predhodno opraviti številne analize in zagotoviti, da bo sam projekt ustrezal vsem okoljevarstvenim zahtevam.

 

Zato je za samo transparentnost postopka sprejemanja odločitve in tudi z vidika kredibilnosti dokumentov pomembno, da so prosto dostopni kot celota, ki prikaže resnično dejansko stanje in to že v fazi, ko so dokumenti ustvarjeni in imajo posamezniki možnost vplivanja na postopke in presojanje ustreznih alternativ, in ne šele v zaključni fazi, ko so se odločitve zožile na eno od predlaganih rešitev in so postopki že v fazi, ko bi bilo njihovo spreminjanje in dopolnjevanje nesmotrno, zamudno oz. ne nazadnje tudi prepozno. Izgradnje objektov, kot so hidroelektrarne, tako močno in celovito spremenijo določeno okolje, življenje ljudi, ki sobivajo z infrastrukturo, nenazadnje pa tudi strukturo rastlin in živali na območju izgradnje, da javnost potrebuje sprotno in podrobno seznanitev z vsemi ugotovitvami in opravljenimi raziskavami. Zato je pri tovrstnih projektih po oceni IP ključno, da so informacije odprte, pregledne in celostno dostopne, saj le informirana javnost lahko zaupa v odločitve, ki posegajo v življenje in zdravje ljudi. Po mnenju IP gre torej glede na vsebino zahtevane informacije nedvomno za takšne vrste okoljskih podatkov, ki jih je zakonodajalec želel vključiti v izjemo od izjem. Energetski in okoljski projekti posamezne države so izrednega pomena ne samo za ljudi, ki v njej živijo, temveč globalno za cel svet. Prav zato so okoljske informacije, kamor je nedvomno mogoče uvrstiti tudi izgradnjo hidroelektrarne, v skladu z Aarhuško konvencijo in Direktivo 2003/4/ES Evropskega Parlamenta in Sveta o dostopu do informacij o okolju, podvržene še večji preglednosti. Da je javnost za navedena vprašanja še posebej zainteresirana, pa izhaja tudi iz številnih člankov in akcij, ki jih je civilna družba organizirala v povezavi z načrtovano izgradnjo.[4]

 

Zaradi vsega navedenega je nedvomno legitimen interes javnosti, da dobi celostno informacijo o študijah povezanih z izgradnjo HE Hrastje Mota, ki jih je naročila zavezanka, saj je le na ta način mogoče ugotoviti, kakšne posledice ima za okolje izgradnja navedene infrastrukture. Pri navedenem ne smemo pozabiti, da je država 100% lastnica zavezanke in da gre za projekt, ki je pomemben za celotno državo, zato se še toliko bolj utemeljeno pričakuje pregledne informacije.

 

IP zaključuje, da je v obravnavanem primeru šlo in še vedno gre za vsesplošno in široko zasnovano javno polemiko z vidika vprašanja okoljske sprejemljivosti izgradnje HE na reki Muri, ki bo vplivala na celotno področje, zlasti tudi na vodne in druge živali (nekatere med njimi so tudi zaščitene in na rdečem seznamu) ter na ljudi, ki živijo na tem območju, kar je vsekakor v podporo oceni IP, da javni interes prevlada nad interesom varovanja poslovne skrivnosti zavezanke. Le celostna informacija je pregledna in povečuje razumevanje aktualnih vsebin v javni razpravi ter prispeva k verodostojni in odgovorni razpravi. Na ta način se izognemo temu, da bi se iz vsebine izpostavile tiste rešitve, ki bi bile v korist zasebnih interesov, hkrati pa bi se na ta način prekrile informacije, ki so v škodo javnega interesa.

 

Glede na navedeno IP zaključuje, da so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 4.a člena ZDIJZ, zato je v konkretnem primeru dostop javnosti do informacij, opredeljenih v izreku, dopusten in interes javnosti izražen ter nikakor ne more pomeniti preobsežnega in nesorazmernega posega v poslovno skrivnost zavezanca.

 

O izjemi varstva upravnega postopka

 

Zavezanka je ob odstopu pritožbe pojasnila, da zavrnilna odločba temelji tudi na izjemi varstva upravnega postopka, torej je zavrnitev dostopa posredno utemeljevala z izjemo iz 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

Iz 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ izhaja, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi upravnega postopka in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. V tem primeru govorimo o izjemi varstva upravnih postopkov. Za obstoj izjeme varstva upravnega postopka morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja:

 - upravni postopek, v zvezi s katerim je bila sestavljena ali pridobljena informacija, je v teku in

- razkritje informacije bi škodovalo izvedbi upravnega postopka.

 

IP pojasnjuje, da je v pritožbenem postopku ugotavljal, ali sta bila v času odločanja zavezanke izpolnjena oba pogoja za obstoj izjeme po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

Upravni postopek je vrsta pravno urejenega postopka kot celote (zaporedja) procesnih dejanj, s ciljem oblikovati neko upravno pravno razmerje, tj. razmerje na področju upravnega prava. V konkretnem primeru gre za upravni postopek priprave državnega prostorskega načrta (DPN) – faza izdelave okoljskega poročila in študije variant, ki ga vodi MOP. V okviru navedenega upravnega postopka se obravnava tudi dokument, ki ga je zahteval prosilec. Na podlagi navedb zavezanke, je postopek v fazi zaključevanja okoljskega poročila in študije variant. Po zaključku te faze bo zavezanka kot investitor predla vse strokovne podlage in študije MOP, ki bo izvedlo postopek recenzije. Zakon o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor (Uradni list RS, št. 80/10, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUPUDPP) določa postopek priprave DPN v 17. - 41. členu, ki v 24. členu določa načrtovanje in študijo variant. Prvi pogoj za obstoj navedene izjeme je torej podan.

 

V nadaljevanju je IP presojal obstoj drugega pogoja izjeme po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP je ugotavljal, ali obstojijo razumni razlogi, da bi razkritje zahtevanih dokumentov lahko škodljivo vplivalo na izvedbo upravnega postopka, ki ga vodi MOP. Zavezanka v izpodbijani odločbi te škode ni konkretizirala, temveč je le povzela zakonsko določbo.

 

IP meni, da z navedbami zavezanke ni izkazana konkretna škoda, ki bi nastala pri izvedbi upravnega postopka. Zgolj dejstvo, da je nek upravni postopek v teku, še ne pomeni, da so vsi dokumenti, ki nastajajo znotraj tega postopka, izključeni iz možnosti dostopanja javnosti. Sam potek postopka še ne pomeni, da je konkretno grozeča nevarnost za izvedbo postopka samodejno podana. Ker zavezanka ni z gotovostjo izkazala, da bi razkritje dokumentov povzročilo takšno škodo, da bi bila izvedba upravnega postopka onemogočena, IP zaključuje, da izjema varstva upravnega postopka v konkretnem primeru ni podana.

 

IP tudi meni, da zgodnejša vključitev javnosti v postopek odločanja kvečjemu pripomore k hitrejšemu delovanju organa in učinkovitejšemu sprejemanju aktov. S tem, ko je javnost že v zgodnejših fazah postopka dobila možnost sodelovanja, postane s postopkom bolj seznanjena, razume, zakaj je organ sprejel določene odločitve v postopku in s kakšnimi dilemami in vprašanji se je tekom postopka ukvarjal. Na ta način se je mogoče izogniti situaciji, ko je javnost po zaključku postopka postavljena pred sprejeta dejstva, ki ji niso predhodno poznana, jih ne razume in je primorana v primeru, da se z njimi ne strinja, postopke zaustavljati, saj nima vpliva na njihovo pripravo. Tudi 6. člen Aarhuške konvencije v 4. točki določa, da mora država zagotoviti udeležbo javnosti že na začetku odločanja, ko so vse možnosti odprte in lahko javnost učinkovito sodeluje. Slednje je odločil tudi Arhus Convention Compliance Committee, tj. mehanizem, ki zagotavlja, da države podpisnice konvencije skrbijo za skladnost delovanja z Aarhuško konvencijo. V zadevi Armenia ACCC/C/2004/8; ECE/MP.PP/C.1/2006/2/Add.1, 10. maj 2006, odstavek 42[5] je navedeno, da je zgodnja udeležba javnosti zagotovljena takrat, ko so še vse možnosti odločanja odprte.

 

Poleg tega IP še poudarja, da lahko zavezanka s tem, ko pokaže pripravljenost k vključitvi javnosti v postopek in z ustreznim sodelovanjem z javnostjo zgolj pridobi na zaupanju in to posledično pripomore k tekočemu delu, tudi k uspešni izvedbi upravnega postopka. Zapiranje postopkov in skrivanje informacij do trenutka, ko je potrebno dokumente razkriti že na podlagi zakonskih določb, privede do špekulacij v javnosti, različna stališča in mnenja, ki niso oprta na ustreznih dokumentih, pa zmanjšujejo kredibilnost upravnih postopkov. Z zapiranjem informacij in brez jasnih odgovorov, tako ni mogoče pričakovati zaupanja javnosti, ki ga je v zadevah tako visokega pomena, kot je varstvo okolja, že tako težko pridobiti. Dejanja države morajo torej biti usmerjena v pridobivanje zaupanja javnosti, ne pa v vzbujanje vtisa netransparentnosti. Zgolj država, s svojim transparentnim ravnanjem in zaupanjem v kritično presojo javnosti, lahko vzbudi vtis, da je njenim dejanjem mogoče zaupati in s tem tudi zagotovi uspešno izvedbo svojih (upravnih) postopkov.

 

IP na tem mestu odgovarja tudi na navedbe zavezanke, da bo dokument v vsakem primeru razkrit javnosti v okviru postopka po ZVO-1, ko bo po tem zakonu nastopila ustrezna faza javne razgrnitve. IP pojasnjuje, da ZVO-1 v tem delu ni specialni zakon v razmerju do ZDIJZ. Direktiva 2003/4/ES Evropskega Parlamenta In Sveta z dne 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju in o razveljavitvi Direktive Sveta 90/313/EGS[6], ki primarno ureja dostop javnosti do informacij o okolju, je bila v delu, ki s nanaša na dostop do informacij javnega značaja, prenesena v ZDIJZ (glej drugi odstavek 1. člena ZDIJZ), zato ni utemeljeno trditi, da ZVO-1 specialneje ureja postopek dostopa javnosti do informacij javnega značaja. Prav tako na uporabo ZDIJZ napotuje sam ZVO-1 v 110. členu. Zavezanka si torej napačno tolmači, da poskuša prosilec obiti določbe o dostopu javnosti do dokumentov in se z njimi seznaniti preuranjeno, saj postopek seznanitve javnosti v skladu s 43. členom ZVO-1 ni edina podlaga, na podlagi katere je organ dolžan javnosti predstaviti določene dokumente. Navedena določba res določa, v kateri fazi mora organ javnosti predstaviti postopek presoje vplivov na okolje, oz. javno razgrniti predlog najustreznejše variante, študije variant in okoljskega poročila, vendar navedeno ne pomeni, da prosilec na podlagi določb ZDIJZ, torej na drugi pravni podlagi, ne more dostopati do posamičnih dokumentov, ki so bili ustvarjeni znotraj tega postopka, še preden je upravni postopek priprave DPN v fazi javne razgrnitve.

O izjemi varstva dokumentov v izdelavi

 

Zavezanka je od odstopu pritožbe navedla, da je podlaga za zavrnitev tudi izjema po 9. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se zahteva lahko zavrne, če se nanaša na podatek iz dokumenta, ki je v postopku izdelave in je še predmet posvetovanja v organu, njegovo razkritje pa bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine. Zato se je IP v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali zahtevana informacija, do katere je zavezanka prosilcu zavrnil dostop in je predmet presoje IP, predstavlja zatrjevano izjemo.

 

Opredelitev izjeme iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ima tri elemente, ki morajo biti podani kumulativno:

- dokument mora biti še v postopku izdelave,

- dokument mora biti še predmet posvetovanja,

- specifični škodni test (razkritje dokumenta bi povzročilo napačno razumevanje njegove vsebine).

 

Podrobnejši kriterij za določitev dokumentov, ki so še v postopku izdelave, vsebuje Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS št. 76/05, s spremembami in dopolnitvami,  nadaljevanju Uredba), ki v prvem odstavku 7. člena določa, da se za podatke iz dokumenta, ki je v postopku izdelave in ga vodi organ, štejejo podatki, ki se nahajajo v dokumentu, ki ga še ni podpisala in odposlala ali kako drugače zaključila uradna oseba organa, ki je z veljavnimi predpisi pooblaščena za odločanje.

 

IP na tem mestu ugotavlja, da so zahtevani dokumenti zaokrožena celota, vsebujejo tekst in slikovne oz. grafične priloge, zaključeni pa so bili leta 2014 in 2015. Zavezanka svoje zavrnilne odločitve v tem delu ni utemeljila, temveč je le povzela zakonsko določbo. IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru niso izpolnjeni zahtevani pogoji za obstoj izjeme iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zaradi razlogov, ki jih navaja v nadaljevanju.

 

Zahtevani dokumenti so nastali kot strokovna podlaga za izdelavo Državnega prostorskega načrta za gradnjo HE Hrastje Mota in so bili zaključeni že preden je zavezanka odločala o zahtevi prosilca. Dejstvo, da postopek priprave državnega prostorskega načrta še traja in da okoljsko poročilo še ni bilo izdelano, še ne pomeni, da so tudi navedeni dokumenti, ki so strokovne podlage za okoljsko poročilo, še v postopku izdelave. Tudi ob predpostavki, da bodo dokumenti še spremenjeni in dopolnjeni, trenutni dokumenti, ki so bili izdelani že v letu 2014 in 2015, predstavljajo verzije končnega dokumenta, ki same zase predstavljajo samostojno informacijo. Možnost dodatnih dopolnitev in sprememb, še ne pomeni, da so dokumenti še predmet posvetovanja. Gre za zaključene dokumente, ki so bili skladno z dogovorom med zavezanko in drugimi sopogodbeniki, izdelani in posredovani zavezanki. Vsak od teh dokumentov (tudi če je šele različica dokončnega dokumenta, ker bo v nadaljnjih postopkih priprave okoljskega poročila še dopolnjen) predstavlja samostojno informacijo javnega značaja, ki in se nahaja v obliki dokumenta, ki ga je zavezanka izdelala sama, v sodelovanju z drugimi organi ali pridobila od drugih oseb.

 

Tolmačenje izjeme iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ na način, da je dokument še predmet izdelave (ker se bo morebiti še spremenil, ker postopek za katerega je bil pripravljen, še traja), bi v praksi pomenilo, da bi na podlagi te izjeme lahko javnosti omejili dostop do večine dokumentov, ki nastajajo med večfaznimi postopki, kar pa bi bilo povsem v nasprotju z zahtevo po javnosti teh postopkov. Ob analogni primerjavi z npr. zakonodajnim postopkom je mogoče ugotoviti, da informacijo javnega značaja ne predstavlja samo sprejet zakon, temveč tudi predlog zakona in vse kasnejše različice dokumenta, ob čemer je treba zagotoviti tudi sledljivost sprememb prvotnega dokumenta (7. odstavek 10. člena Uredbe). Iz navedenega, zlasti iz dikcije 10. člena Uredbe, je jasno razvidno, da informacija javnega značaja ni le končno besedilo predloga dokumenta, pač pa tudi že vse predhodne zaključene verzije dokumenta.

 

Obravnavani dokumenti brez dvoma predstavlja eno izmed zaključenih verzij dokumenta, ki ga v luči zgornjih navedb ni mogoče šteti med dokumente v postopku izdelave v smislu izjeme iz 9. točke. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Konkretni dokumenti namreč niso več v postopku izdelave, ampak so zaključeni in so bili že posredovani zavezanki v zaključni obliki. V konkretnem primeru tako nista izpolnjena prvi in drugi pogoj za obstoj izjeme iz 9. točke prvega odstavka 6. čl. ZDIJZ, to je, da mora biti dokument še v postopku izdelave pri organu in da mora biti pri organu še predmet posvetovanja.

 

Dokument kot tak pa ne bi prestal niti škodnega testa (tretjega pogoja) iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj razkritje takšnega dokumenta ne more povzročiti napačnega razumevanja njegove vsebine. Povsem jasno je namreč, da gre za dokument, ki je predmet še nezaključenega postopka priprave DPN in da bo mogoče podvržen še določenim spremembam. Vendar ne more biti podvržen spremembam v celoti, podatki o ugotovljenem stanju okolja so pač del ugotovljenega stanja, ki se ga ne more in ne sme prilagajati potrebam postopka. IP na tem mestu dodaja, da je smisel transparentnosti postopka tudi v tem, da se širša strokovna in nestrokovna javnost, torej vse zainteresirane skupine, vključijo v postopek sprejemanja dokumentov in na ta način izrazijo svoja mnenja in stališča o predlaganem dokumentu. Sodelovanje javnosti že v samem začetku postopka sprejemanja določenih dokumentov pripomore k temu, da so sprejete odločitve v praksi tudi bolje sprejete.

 

IP zaključuje, da v konkretnem primeru ni podan nobeden izmed treh elementov, ki so pogoj za obstoj izjeme iz 9. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj dokumenti, ki jih zahteva prosilec, niso več v postopku izdelave in niso več predmet posvetovanja, poleg tega pa njegovo razkritje tudi ne bi moglo povzročiti napačnega razumevanja njegove vsebine v smislu, kot to določa 9. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

O izjemi varstva osebnih podatkov

 

Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja je IP v nadaljevanju po uradni dolžnosti preizkusil, ali so glede zahtevanih dokumentov podane kakšne izjeme iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in ugotovil, da so v dokumentih vsebovani osebni podatki fizičnih oseb, za katere je IP nadalje ugotavljal, ali obstaja zakonska podlaga, ki bi dovoljevala njihovo razkritje po ZDIJZ.

 

V skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov (ZVOP-1).

 

IP je dovolil razkritje naslednjih osebnih podatkov:

- imena, priimki in podpisi javnih uslužbencev, saj 1. alineja tretjega odstavka 6. člena določa, da se ne glede na podano izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ,  dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. IP je ugotovil, da so določeni posamezniki zaposleni kot javni uslužbenci in so naloge opravili v okviru svojega delovnega razmerja, pri čemer pa dejstvo, v kakšnem svojstvu so bile naloge opravljene (kot javnopravna ali tržna dejavnost organa ni relevantno in IP navedenega tudi ni presojal);

- imena, priimki in podpisi zastopnikov gospodarskih družb, katerih vpis v javni register je obvezen. Identifikacijski podatki o osebah, pooblaščenih za zastopanje subjektov, se namreč vpisujejo v sodni register ravno z namenom, da lahko vsakdo, ki posluje s subjektom, preveri, ali tega res zastopa upravičena oseba. Ker podpis izkazuje, kdo je v imenu subjekta (kot zakoniti zastopnik) storil določeno dejanje, je tudi podpis sestavni del identifikacijskih podatkov in zato ni varovan;

- priimke avtorjev posameznih uporabljenih virov ali avtorje fotografij, saj bi bilo to v nasprotju z avtorsko pravico, kot je določena v Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (Ur. l. RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; ZASP).

 

Glede naslednjih osebnih podatkov pa je IP ugotovil, da so posamezniki na podlagi njih določljivi in da za njihovo posredovanje prosilcu oz. javnosti ne obstaja zakonska podlaga, zato jih mora zavezanka, v skladu s 7. členom ZDIJZ in 19. členom Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/05, 119/07, 95/11 in 24/16), pred posredovanjem dokumentov prosilcu prekriti. Gre za imena, priimke, izobrazbe in podpise posameznikov, ki so zaposleni v gospodarskih družbah in niso hkrati v vlogi poslovnega subjekta ali vpisani v javni register oseb, pooblaščenih za zastopanje.

 

ZDIJZ v 7. členu določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba zavezanke izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta (delni dostop). Zavezanka mora podatke izbrisati na način iz 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/05 in 119/07), ki določa, da se v primeru, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. čl. ZDIJZ, šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče med drugim fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki. Skladno z navedenim je IP zavezanki naložil izvedbo delnega dostopa.

 

Glede na vse navedeno IP zaključuje, da je pritožba prosilca delno utemeljena. Kot izhaja iz prvega odstavka 252. člena ZUP organ druge stopnje v primeru, če ugotovi, da so bili v odločbi prve stopnje zmotno presojeni dokazi, da je bil iz ugotovljenih dejstev napravljen napačen sklep glede dejanskega stanja ali da je bil napačno uporabljen pravni predpis, na podlagi katerega je bilo odločeno v zadevi, ali če spozna, da bi bilo treba po prostem preudarku izdati drugačno odločbo, odpravi odločbo prve stopnje in sam reši zadevo. Zato je v konkretnem primeru IP delno odpravil odločbo zavezanke in sam rešil zadevo. Zavezanka je prosilcu dolžna omogočiti dostop do zahtevanih informacij javnega značaja, in sicer na način, kot je določen v 1. točki izreka te odločbe. 

 

V delu, v katerem mora zavezanka prekriti osebne podatke, navedene v 1. točki izreka te odločbe, pa je IP pritožbo prosilca, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

 

 

Postopek vodila:                                                                    

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,                                      

svetovalka Informacijskega pooblaščenca                               

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka


[1] Povzeto po izhodiščih za pripravo okoljskega poročila za DPN za HE Hrastje Mota na Muri, dostopen na strani: http://www.dem.si/Portals/0/Documents/Pripone/Izhodisca%20za%20OP%20za%20HE%20Hrastje%20Mota%20Mura.pdf (dostopno 24. 8. 2016).

[2] Predlog (sprejet 3. 10. 2013 na 27. redni seji Vlade RS) EVA 2013-1711-0053

[3] Tudi Upravno sodišče RS je v sodbi št. II U 308/2014 z dne 10. 6. 2015 poudarilo, da mora biti okoliščina, da bi z razkritjem podatkov nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba, očitna. Občutno škodo mora tožeča stranka (zavezanka) konkretno izkazati.

[4] Nekateri izmed člankov so dostopni na: http://www.delo.si/novice/slovenija/previdno-o-prvi-vodni-elektrarni-na-muri.html; http://www.delo.si/ozadja/prek-otrok-do-elektrarn-na-muri.html; http://www.delo.si/novice/slovenija/ustanovili-so-civilno-iniciativo-proti-gradnji-elektrarn-na-muri.html; http://www.amazon-of-europe.com/si/menu61/news135/.

[5] Dostopno na: www.eufje.org/images/DocAarhus/Aarhus%20CC%20case-law.pdf.

[6] Dostopna na naslovu: www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/razno/Direktiva_E_Parlamenta_in_Sveta.pdf.