Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 24.05.2020
Naslov: Dnevnik d.d. - Vrhovno državno tožilstvo RS
Številka: 090-225/2017/15
Kategorija: Mediji, Odločbe po sodbah Upravnega sodišča, Kazenski postopek, Kršitev postopka
Status: Vrnjeno v ponovno odločanje


POVZETEK:

Po sodbi je IP sledil navodilom sodišča in zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje, saj tretji osebi, ki je bila v zahtevanem dokumentu poimensko navedena, pred izdajo izpodbijane odločbe v upravnem postopku na prvi stopnji upravnega odločanja ni bila dana možnost, da bi se skladno z določili 9. člena ZUP in 146. člena ZUP v povezavi z 22. členom Ustave izjavila o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-225/2017/15

Datum: 25. 5. 2020

 

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05, 51/07 – ZUstS-A, v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odločba US in 102/15; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) ter tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljnjem besedilu ZUP) o pritožbi … (v nadaljnjem besedilu prosilec) z dne 2. 10. 2017, zoper odločbo Vrhovnega državnega tožilstva, Trg OF 13, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu organ), št. Tu-9-5/69/2017/AB(AL) z dne 25. 9. 2017, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožbi prosilca z dne 2. 10. 2017 se ugodi. Odločba Vrhovnega državnega tožilstva, št. Tu-9-5/69/2017/AB(AL) z dne 25. 9. 2017, se odpravi ter se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovni postopek. Organ mora o zadevi odločiti najpozneje v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.
  1. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

 

 

O b r a z l o ž i t e v

 

 

Prosilec je v zahtevi z dne 19. 9. 2017 zaprosil za dostop do odločitve o posredovanju kazenskih ovadb in drugih tožilskih dokumentov zoper imenovano osebo (v nadaljnjem besedilu tretja oseba) portalu Podcrto.si. Navedeni dokument je želel prejeti v obliki fotokopije ali po elektronski poti.

 

Organ je zahtevo prosilca zavrnil z odločbo, št. Tu-9-5/69/2017/AB(AL) z dne 25. 9. 2017, v kateri je navedel, da je generalni državni tožilec v zadevi, iz katere izhaja zahtevani dokument, odredil nadzor nad delom državno tožilske uprave, pri čemer postopek nadzora še ni končan. Pri zavrnitvi dostopa do informacij javnega značaja se je organ skliceval tudi na izjemo iz prvega odstavka 5.a člena ZDIJZ, saj dostop do zahtevanega dokumenta še ni bil omogočen strankam oz. udeležencem v postopku. Zoper izdano odločbo je prosilec 2. 10. 2017 vložil pritožbo in navedel, da je organ pomanjkljivo konkretiziral svoje zadržke. IP je o pritožbi odločil z odločbo, št. 090-225/2017/7 z dne 24. 11. 2017, s katero je v prvi točki izreka pritožbi delno ugodil in odločil, da je zahtevani dokument prosto dostopna informacija javnega značaja v tistem delu, ki ne vsebuje varovanih osebnih podatkov.

 

Zoper odločbo IP je organ vložil tožbo pred Upravnim sodiščem RS, ki je s sodbo, št. I U 2867/2017-10 z dne 5. 2. 2020 (popr. sklep, št. I U 2867/2017-13 z dne 5. 3. 2020), tožbi ugodilo. Izpodbijano odločbo je sodišče odpravilo deloma  iz drugih razlogov, kot jih je navajala tožeča stranka. Sodišče je navedlo, da se izpodbijane odločbe ni dalo preizkusiti, ker je izrek v nasprotju z njeno obrazložitvijo; hkrati pa je ugotovilo, da tretji osebi, ki je v zahtevanem dokumentu poimensko navedena, pred izdajo izpodbijane odločbe v upravnem postopku ne na prvi in tudi ne na drugi stopnji upravnega odločanja ni bila dana možnost, da bi se skladno z določili 9. člena ZUP in 146. člena ZUP v povezavi z 22. členom Ustave izjavila o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev. Sodišče je zadevo vrnilo IP v ponovni postopek, v katerem je ta vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka.

 

Pritožba je utemeljena.

 

IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

 

Upoštevajoč navodila, ki jih je za vodenje ponovnega postopka podalo Upravno sodišče RS v sodbi, št. I U 2867/2017-10 z dne 5. 2. 2020 (popr. sklep, št. I U 2867/2017-13 z dne 5. 3. 2020), je IP po proučitvi zadeve ugotovil,  da organ tretji osebi, ki je v zahtevanem dokumentu poimensko navedena, pred izdajo izpodbijane odločbe v upravnem postopku ni dal možnosti, da bi se skladno z določili 9. člena ZUP in 146. člena ZUP v povezavi z 22. členom Ustave izjavila o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev, s čimer je prišlo do bistvene kršitve postopka na prvi stopnji (2. in 3. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).

 

Kadar organ druge stopnje ugotovi, da je v postopku prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka, ali da je organ zmotno oz. nepopolno ugotovil dejansko stanje, na podlagi prvega odstavka 251. člena ZUP dopolni postopek in odpravi omenjene pomanjkljivosti bodisi sam bodisi po organu prve stopnje ali pa po zaprošenem organu. Če organ druge stopnje spozna, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP odpravi odločbo prve stopnje s svojo odločbo in vrne zadevo organu prve stopnje v ponovni postopek. V takem primeru je organ druge stopnje dolžan s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora ravnati po tej odločbi.

 

Glede na to, da je iz dokumentacije upravnega spisa v pritožbeni zadevi, št. 090-225/2017, nedvoumno razvidno (in izkazano z vročilnicami), da je na drugi stopnji upravnega odločanja tretjim osebam bila dana možnost izjaviti se, ni dvoma, da očitek Upravnega sodišča o neupoštevanju načela zaslišanja stranke pritiče prvostopenjskemu organu. Zato je IP pritožbi prosilca ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje.

 

V ponovljenem postopku mora organ prve stopnje po uradni osebi, določeni za posredovanje informacij javnega značaja, skladno s 44. členom ZUP ves čas med postopkom po uradni dolžnosti skrbeti za to, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala odločba. To pomeni, da je v povezavi z načelom zaslišanja strank (9. člen ZUP), v postopek treba pritegniti vse tiste subjekte, katerih pravice ali pravne koristi bi pri odločanju o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja utegnile biti prizadete in jim omogočiti udeležbo v postopku. Kot je opozorilo tudi sodišče v sodbi, št. I U 2867/2017-10 z dne 5. 2. 2020 (popr. sklep, št. I U 2867/2017-13 z dne 5. 3. 2020), je treba tretjim osebam, omogočiti udeležbo v postopku že na prvi stopnji.

 

To bo tudi prispevalo k dovolj celoviti in natančni presoji, ali gre v konkretnem primeru še vedno za podatke, glede katerih je dostop v skladu z zakonom prepovedan ali omejen tudi strankam, udeležencem ali oškodovancem v sodnem, upravnem ali z zakonom določenem nadzornem postopku (prvi odstavek 5.a člena ZDIJZ), kot je organ zatrjeval v izpodbijani odločbi. Tako bo ZDIJZ bodisi v prvem odstavku 5.a člena bodisi v prvem, drugem ali tretjem odstavku 6. člena pravilno uporabljen in dejstva celovito ugotovljena.

 

Na podlagi vsega navedenega je IP zaključil, da je pritožba utemeljena, saj je na prvi stopnji prišlo do bistvene kršitve pravil postopka po 2. in 3. točki drugega odstavka 237. člena ZUP (osebi, ki bi morala biti udeležena kot stranka ali stranski udeleženec v postopku, ta možnost ni bila dana, oz. stranki ali stranskemu udeležencu ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe). Ker je IP ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, hkrati pa ponovno presodil pravilnost uporabe materialnega prava, na katerega je oprl svojo odločitev (prvi odstavek 5.a člena in 3. točka prvega odstavka 6. člena v zvezi z drugim odstavkom 6. člena ZDIJZ), je IP na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP, skladno z razlogi, navedenimi v obrazložitvi te odločbe, izpodbijano odločbo odpravil in zadevo vrnil v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu (1. točka izreka te odločbe). Organ mora o zahtevi prosilca odločiti brez odlašanja, najpozneje pa v roku tridesetih (30) dni od prejema te odločbe, pri čemer mora slediti napotkom IP, ki so podani v tej odločbi.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

 

Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš) oproščena plačila upravne takse.

 

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

 

 

 

Postopek vodila:

Karolina Kušević, univ. dipl. prav.,

svetovalka pri IP

 

 

 

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav,

informacijska pooblaščenka