Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 26.11.2019
Naslov: Dnevnik d.d. - Vrhovno državno tožilstvo
Številka: 090-222/2019
Kategorija: Osebni podatek, Kazenski postopek, Tajnost vira, Mediji
Status: Delno odobreno


POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval posredovanje vseh sklepov o zavrženju ovadb in vse obtožbe predloge, ki jih je Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani izdalo leta 2018 in se nanašajo na kaznivo dejanje po 297. členu KZ-1. Organ je zahtevo prosilca zavrnil s sklicevanjem na izjemo varstva kazenskega postopka in na izjemo varstva osebnih podatkov. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da izjema varstva kazenskega postopka ni podana, saj so postopki že zaključeni, zaradi česar škoda za kazenski postopek ne more nastati. IP je nato ugotovil, da dokumenti sicer vsebujejo varovane osebne podatke in informacije glede vira prijave, vendar jih je v dokumentih z uporabo instituta delnega dostopa mogoče prekriti in prosilcu posredovati preostali del dokumenta. IP je zato pritožbi prosilca delno ugodil in organu naložil posredovanje anonimiziranih dokumentov.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-222/2019/4

Datum: 26. 11. 2019


Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 20. 9. 2019, zoper odločbo Vrhovnega državnega tožilstva, Trg OF 13, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. VDT-Tu-9-5/40/2019/GS z dne 17. 9. 2019, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožbi prosilca z dne 20. 9. 2019 se delno ugodi in se odločba Vrhovnega državnega tožilstva št. VDT-Tu-9-5/40/2019/GS z dne 17. 9. 2019 delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki posredovati prosilcu:

    1. Sklep št. Kt/1431/2018/AJ z dne 29. 1. 2018, pri čemer je dolžan prekriti:

  • ime, priimek ter naslov osumljenega, naveden v izreku sklepa na str. 1;
  • besedilo prve in druge vrstice prvega odstavka Obrazložitve sklepa (str. 1), ki sledi besedni zvezi »kazensko ovadbo« do besedne zveze »z dne«;
  • ime gostinskega lokala v tretji vrstici prvega odstavka Obrazložitve (str. 1);
  • besedilo pete in šeste vrstice prvega odstavka Obrazložitve (str. 1), ki sledi besedni zvezi »kar so« do besedne zveze »zaradi česar«;
  • besedilo prve vrstice drugega odstavka Obrazložitve (str. 2), ki sledi besedni zvezi »da je bil« do besedne zveze »kjer so bili«;
  • ime gostinskega lokala in ime ter priimek osumljenega, v drugi vrstici drugega odstavka Obrazložitve (str. 2);
  • ime gostinskega lokala v prvi in zadnji vrstici tretjega odstavka Obrazložitve (str. 2);
  • ime in priimek osumljenega v tretji in zadnji vrstici četrtega odstavka Obrazložitve (str. 2);
  • ime gostinskega lokala v peti vrstici četrtega odstavka Obrazložitve ter dve besedi pred imenom gostinskega lokala (str. 2);
  • odredbo (str. 3);

    1.  Sklep št. Kt/1548/2018/LT/dp z dne 5. 2. 2018, pri čemer je dolžan prekriti:

  • besedilo prve in druge vrstice izreka sklepa na str. 1, ki sledi besedni zvezi »je podalo« do besedila »po Odvetniški pisarni«;
  • ime in priimek osumljenega v tretji vrstici izreka sklepa na str. 1;
  • besedilo prve vrstice prvega odstavka Obrazložitve od začetka pa vse do besede zveze »je po svoji«;
  • ime in priimek v sedmi vrstici ter celotno nadaljnjo besedilo prvega odstavka Obrazložitve (na str. 1 in 2), ki se zaključi z besedno zvezo »297. člena KZ-1«, razen naslova članka, navedenega med navednicami v osmi vrstici tega odstavka;
  • ime in priimek naveden v zadnji vrstici petega odstavka Obrazložitve (str. 3);
  • odredbo (str. 4);

    1.  Sklep št. Kt/2469/2018/AJ z dne 6. 2. 2018, pri čemer je dolžan prekriti:

- vsa imena, priimke in naslove navedene v izreku sklepa na str. 1;

- ime in priimek naveden v prvi vrstici Obrazložitve sklepa (str. 1);

- besedilo prvi in drugi vrstici četrtega odstavka Obrazložitve (str. 2), ki sledi besedni zvezi »je bilo ugotovljeno« in zaključi s piko;

- umetniški imeni stand-up komikov, navedenih v peti vrstici četrtega odstavka Obrazložitve (str. 2);

- besedilo v osmi, deveti in deseti vrstici četrtega odstavka Obrazložitve (str. 2), ki sledi besedilu »z obema igralcema« in se zaključi z imenom, priimkom in piko;

- odredbo (str. 4)

    1.  Sklep št. Kt/8212/2018/PT/SK z dne 5. 6. 2018, pri čemer je dolžan prekriti:

  • besedilo prve vrstice izreka sklepa, ki sledi besedni zvezi »kazensko ovadbo« do besedne zveze »z dne«;
  • ime, priimek in prebivališče osumljenega, navedeno v tretji in četrti vrstici izreka sklepa (str. 1);
  • besedilo prve, druge in tretje vrstice prvega odstavka Obrazložitve (str. 1), ki sledi besedni zvezi »da je«, do besedila »zaradi kaznivih dejanj«
  • ime in priimek naveden v prvi vrstici drugega odstavka Obrazložitve (str. 2),
  • besedilo druge in tretje vrstice drugega odstavka Obrazložitve (str. 2), ki sledi besedni zvezi »neresnične trditve« do besedne zveze »ki bi lahko«
  • ime šole v četrti vrstici drugega odstavka Obrazložitve (str. 2);
  • besedo, navedeno v osmi vrstici drugega odstavka Obrazložitve (str. 2), ki sledi besedi »očitki«;
  • besedilo, navedeno v deseti vrstici drugega odstavka Obrazložitve (str. 2), ki sledi besedi »očitki« do besedne zveze »da je«;
  • obe imeni in priimka ter funkciji navedeni v enajsti in dvanajsti vrstici drugega odstavka Obrazložitve, do besedila »ne zaznam«;
  • četrto besedo v trinajsti vrstici, zadnji dve besedi v petnajsti vrstici in deseto besedo v šestnajsti vrstici drugega odstavka Obrazložitve (Str. 2);
  • ime šole v sedmi vrstici tretjega odstavka Obrazložitve (str. 2);
  • zadnji dve besedi v šesti vrstici petega odstavka Obrazložitve (str. 3);
  • ime šole v sedmi vrstici petega odstavka Obrazložitve (str. 3);
  • besedilo prve vrstice šestega odstavka Obrazložitve (str. 3), ki sledi besedni zvezi »kazensko ovadbo« od besedila »podano kot«
  • odredbo (str. 4);

    1.  Sklep št. Kt/25452/2017/AJ z dne 9. 7. 2018, pri čemer je dolžan prekriti:

  • ime, priimek in naslov osumljenega, naveden v izreku sklepa na str. 1;
  • imena in priimke navedene v prvi, drugi in tretji vrstici prvega odstavka Obrazložitve (str. 1);
  • celotno besedilo v četrti, peti in šesti vrstici prvega odstavka Obrazložitve (str. 1), k sledi besedilu »se je predvajalo« do pike na koncu tega stavka;
  • besedilo v drugi vrstici petega odstavka Obrazložitve (str. 2), ki sledi besedilu »je možno povzeti« do besedila »da bi se«;
  • ime in priimek v prvi vrstici in zadnji vrstici šestega odstavka Obrazložitve (str. 2 in 3);

    1.  Sklep št. Kt/13475/2018/AJ z dne 8. 8. 2018, pri čemer je dolžan prekriti:

  • vsa imena, priimke in prebivališča v izreku sklepa (str. 1);
  • besedilo v drugi vrstici prvega odstavka Obrazložitve (str. 1), ki sledi besedni zvezi »pisno prijavo« do besedne zveze »z dne«
  • besedilo tretje in četrte vrstice prvega odstavka Obrazložitve (str. 1), in sicer od besede »zoper« v tretji vrstici do besede »ter« v četrti vrstici;
  • besedilo sedme in osme vrstice petega odstavka Obrazložitve (str. 2), in sicer od besedne zveze »da sta« do besede »hotela«;
  • prvo besedo stavka, ki se začne v deveti vrstici petega odstavka Obrazložitve (str.2.) in sledi stavku, ki se je zaključil z besedno zvezo »kaznivega dejanja.«;
  • odredbo (str. 4);

    1.  Sklep št. Kt/14584/2018/AJ z dne 25. 10. 2018, pri čemer je dolžan prekriti:

  • ime, priimek, rojstne podatke in naslov osumljenca v izreku sklepa na 1. strani;
  • imeni in priimka navedena v prvi in osmi vrstici prvega odstavka Obrazložitve (str. 1);
  • datum in uro, navedeno v tretji vrstici prvega odstavka Obrazložitve (str. 1);
  • besedilo, navedeno v četrti vrstici prvega odstavka Obrazložitve (str. 1), ki sledi besedilu »pod imenom« do besede »objavil«;
  • prvi dve besedi, navedeni v deveti vrstici prvega odstavka Obrazložitve (str. 1);
  • ime in priimek v zadnji vrstici sedmega odstavka Obrazložitve (str. 3);
  • odredbo (str. 4);

    1.  Sklep št. Kt/18270/2018/AN z dne 24. 12. 2018, pri čemer je dolžan prekriti:

  • vsa imena in priimke, navedene v izreku sklepa na str. 1;
  • ime in priimek ter elektronski naslov, naveden v prvi vrstici prvega odstavka Obrazložitve (str.1);
  • besedilo druge in tretje vrstice prvega odstavka Obrazložitve (str. 1), ki sledi besedi »zoper« v drugi vrstici do besede »zaradi« v tretji vrstici;
  • besedilo zadnjega odstavka Obrazložitve (str. 2), ki sledi besedi »primerih« vse do besede »na konkreten« v isti vrstici;

    1.  Obtožni predlog št. Kt/9197/2016/GM/AP z dne 5. 4. 2018, pri čemer je dolžan prekriti:

  • celotno besedilo pod 1. točko v uvodu obtožnega predloga;
  • prvo vrstico obtožnega predloga, od začetka vrstice  do besedne zveze »javno spodbujal«;
  • celotno besedilo od četrte do sedme vrstice obtožnega predloga, ki sledi besedni zvezi »neznani storilec« v četrti vrstici do besedne zveze »javno objavil« v sedmi vrstici;
  • vsa imena in priimke, navedene v 10.-12. vrstici obtožnega predloga;
  • vsa imena in priimke, navedene v 15., 16. in 18. vrstici druge strani obtožnega predloga;
  • celotno besedilo v peti do osmi vrstici pod točko 2. na drugi strani obtožnega predloga, ki sledi besedni zvezi »neznani storilec« v peti vrstici do konca odstavka v osmi vrstici;
  • ime in priimek v prvi vrstici tretjega odstavka obtožnega predloga (str. 2);
  • vsa imena in priimke prič, navedenih po točko I. 1), na str. 3;
  • ime in priimek naveden v tretji in sedmi vrstici točke I. 3) na str. 3;
  • besedilo v oklepaju v prvi vrstici točke I. 4), ki sledi naslovu spletne strani in se zaključi z zaklepajem v drugi vrstici te točke;
  • besedilo tretje in četrte vrstice drugega odstavka Obrazložitve, ki sledi naslovu spletne strani na str. 3 in se zaključi z imenom in priimkom na str. 4;
  • celotni drugi stavek tretjega odstavka Obrazložitve (str. 4), ki se začne z besedo »Iz« in konča z imenom in priimkom;
  • ime in priimek naveden v četrtem odstavku Obrazložitve (str. 4);
  • celotno besedilo petega odstavka Obrazložitve na str. 4, z izjemo prvih štirih besed;
  • celotno besedilo 7. do 16. odstavka Obrazložitve na str. 4-6, z izjemo prvih dveh besed v vsakem odstavku;
  • ime in priimek v prvi vrstici 17. odstavka Obrazložitve ter dve besedi pred imenom in priimkom (str. 6);
  • celotno besedilo 15.-22. vrstice 17. odstavka Obrazložitve (str. 6), ki sledi navedbi spletne strani in se zaključi s piko in novim stavkom »Vsebina oziroma«;
  • ime in priimek v drugi alineji pod vrstico »Priloga:« (str. 7).
  1. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.
  1. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

 

 

O b r a z l o ž i t e v :

 

 

Prosilec je dne 19. 8. 2019 na Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je v elektronski obliki želel prejeti:

  1. vse sklepe o zavrženju ovadbe, ki se nanašajo na kaznivo dejanje 297. člena KZ-1, ki jih je Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani izdalo leta 2018,
  2. vse obtožne akte in predloge za izrek varnostnega ukrepa ali kazenske sankcije, ki se nanašajo na kaznivo dejanje 297. člena KZ-1, ki jih je Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani izdalo leta 2018,

pri čemer je prosilec izrecno izpostavil, da naj se v dokumentih anonimizirajo osebni podatki ovadenih oz. obtoženih.

 

Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani je zahtevo prosilca dne 22. 8. 2019 poslalo v pristojno obravnavanje Vrhovnemu državnemu tožilstvu. Ob odstopu je tožilstvo navedlo, da so vse zadeve, v zvezi z navedenim kaznivim dejanjem, po odredbi VDT od 5. 4. 2019 dalje pri Varuhu človekovih pravic RS.

 

Organ je dne 17. 9. 2019 izdal odločbo, s katero je zahtevo prosilca zavrnil. Organ je v obrazložitvi navedel, da je pri razlagi določil ZDIJZ in nujnosti uporabe ZKP, pri odločanju o zahtevi treba upoštevati, da je zakonodajalec v kazenskem postopku določil javnost samo za fazo glavne obravnave. Vse druge faze (pred)kazenskega postopka javnosti niso dostopne, kar poudarjeno velja za predkazenski postopek, ko gre za najzgodnejše faze postopka. Takšna ureditev v ZKP je razumljiva, upoštevaje tudi temeljno načelo iz drugega odstavka 1. člena ZKP, da sme biti obdolženec, preden se izda pravnomočna sodba, omejen v svojih pravicah samo ob pogojih, ki jih določa ta zakon. To temeljno načelo je odločilno tudi za uporabo ZDIJZ, saj zadeva uresničevanje človekovih pravic in svoboščin (primerjaj 15. člen Ustave RS). Organ je izpostavil zelo pomembno in ustavno varovano kategorijo domneve nedolžnosti, določene v 27. členu Ustave RS, ki določa, da kdor je obdolžen kaznivega dejanja, velja za nedolžnega, dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomočno sodbo, kar je ponovljeno v 3. členu ZKP. Dopustnost poseganja v človekove pravice je treba ozko razlagati. Omejitev mora biti skladna z načelom pravne države (2. člen Ustave RS), ki ga izraža načelo sorazmernosti. Posredovanje podatkov o očitkih iz kazenske ovadbe, ki so povzeti tudi v sklepih o zavrženju ter v sodnih odločitvah, s katerimi so se postopki zaključili, predstavlja poseg v domnevo nedolžnosti posameznika.

 

Organ je posledično ugotovil, da je podana izjema varstva osebnih podatkov; zahtevani dokumenti namreč vsebujejo imena in priimke fizičnih oseb, zoper katere so bile vložene ovadbe, ki so predmet zahtevanih dokumentov, vsebujejo pa tudi podatke o naslovih bivališč, datumih rojstev, EMŠO, poklicih, podatke iz družinskega življenja fizičnih oseb, osebni status posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, vrsto udeležbe v domnevnem kaznivem dejanju itd. Zahtevani dokumenti pa vsebujejo, poleg podatkov o tem, katerega oziroma katerih kaznivih dejanj je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki osumljen, tudi opise očitkov, ki so naslovljeni nanj. Za razkritje vseh teh osebnih podatkov pa ni pravne podlage v smislu prvega odstavka 6. člena Uredbe o varstvu podatkov. Organ je še ugotovil, da se varovani podatki prepletajo skozi vso vsebino dokumentov, s katerimi so se postopki zoper fizične osebe zaključili z drugimi  podatki in bi lahko bile posamezne fizične osebe na podlagi teh podatkov določene oziroma določljive. Zato v obravnavanem primeru po mnenju organa ni mogoče uporabiti niti delnega dostopa saj bi zahtevani dokumenti ob uporabi instituta delnega dostopa popolnoma izgubili svojo vrednost in smiselnost, saj ne bi imeli več svoje vsebine in bi zato bili brez posebne vrednosti za prosilca oziroma javnost.

 

Organ je kljub temu, da je ugotovil obstoj izjeme varstva osebnih podatkov izpostavil, da gre pri zahtevi prosilca tudi za podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, ali postopka s prekrški in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Zahtevana informacija javnega značaja se nanaša tudi na kazenski postopek, ki je še v teku, kar pomeni, da se v fazi dokazovanja šele izvajajo dokazni predlogi strank. V primeru odprtega kazenskega postopka bi razkritje zahtevanih dokumentov lahko škodovalo izvedbi postopka, zato obstajajo zadržki po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Določena odprtost dela organov, ki so vključeni v kazenski postopek, je tako mogoča šele po tem, ko se kazenski postopek pravnomočno konča, saj razkrivanje informacij o postopku, ki še ni končan, lahko vpliva na njegovo učinkovito izvedbo kot tudi na zagotavljanje človekovih pravic udeležencev kazenskega postopka. Razkritje podatkov iz obtožnega predloga bi škodovalo učinkoviti izvedbi kazenskega postopka. Lahko bi povzročilo nepopravljive posledice za samo izvedbo glavne obravnave. Seznanitev z informacijami bi lahko povzročila tudi to, da bi priče in izvedenci svoje izjave prilagodili zbranim podatkom ali pa bi se posamezniki pripravili na bodoče zaslišanje, kar bi vse neposredno vplivalo na ugotavljanje dejanskega stanja, ki je bistveni element kazenskega postopka. Verodostojnost izpovedi prič bi bila z dostopom informacij v javnosti dodatno ogrožena. S tem bi se poseglo v načelo materialne resnice. Tudi z vidika varovanja časti in dobrega imena, zasebnega življenja, človekovega dostojanstva in integritete, vključno z domnevo nedolžnosti, je treba upoštevati, da kazenski postopek še ni končan. Javno razkritje zahtevanih podatkov, ki se nanašajo na posameznika,. nedvomno posega v njegovo ustavno zajamčene pravice in temeljne svoboščine. Škodni test v tem primeru pokaže, da bi bila z razkritjem prizadeta varovana pravna dobrina in bi nastala škoda, konkretno izvedbi postopka, ki je večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo. Ker bi bila s posredovanjem zahtevanih dokumentov kršena posameznikovo pravico do varovanja osebnih podatkov, posegli pa bi tudi v pravico do domneve nedolžnosti in v pravico vsakogar, da o njegovi krivdi odloča sodišče in ne javnost (ne glede na fazo postopka), lahko pa bi ogrozili tudi zbiranje dokazov v morebitnem ponovnem postopku, je organ zahtevo prosilca zavrnil.

 

Prosilec se je zoper odločbo organa dne 20. 9. 2019 pritožil, pri čemer je navedel, da odločba ignorira strinjanje prosilca z anonimizacijo osebnih podatkov ovadenih oz. obtoženih oz. neutemeljeno trdi, da bi bile osebe, ki nastopajo v navedenih dokumentih, določljive. Vsebina zahtevanih dokumentov, ob ustrezni anonimizaciji osebnih podatkov, ne omogoča določljivosti vpletenih oseb. Po mnenju prosilca se na tak način redno objavlja vsa sodna praksa. Glede argumenta kazenskih pregonov v teku, na katere bi lahko po mnenju organa razkritje vplivalo, prosilec opozarja, da tega argumenta ni mogoče aplicirati na zahtevane sklepe o zavrženju ovadbe, kot tudi ne na tiste obtožne akte in predloge za izrek varnostnega ukrepa ali kazenske sankcije, ki so že doživeli pravnomočni sodni epilog. Tudi sicer je mnenja, da vsaj pri tistih obtožnih aktih, pri katerih so sojenja že v teku, prav zaradi načela javnega sojenja ne more biti sporno posredovanje (ustrezno anonimizirane) vsebine jedra teh dokumentov vse do dela, ki se nanaša na obrazložitev obtožbe. Ta del, ki navadno vsebuje opis kaznivega dejanja, je namreč na prav vsakem sojenju, ki je odprto za javnost, javno prebran in predstavljen. Prosilec v zaključku pritožbe izpostavlja tudi, da je pri zahtevanih dokumentih izkazan javni interes. Organ je namreč od leta 2013 dalje kazniva dejanja po 297. členu KZ-1 preganjalo po pravnem stališču, ki se je s sodbo Vrhovnega sodišča RS (I Ips 65803/2012) izkazalo za povsem napačno. Zato želi prosilec s pregledom zavrženih ovadb in obtožnih aktov v zvezi s 297. členom KZ-1 (najprej za ODT v Ljubljani, ker je največje okrožno tožilstvo, in za lansko leto, ker gre za najbolj sveže primere) preveriti

prakso tožilstva na tem področju. Zaradi pomembnosti omenjenega področja za celotno družbo, še posebej pa za z ustavo zaščitene manjšine, je po mnenju prosilca tovrsten pregled pomemben, celo nujen, vsekakor pa v javnem interesu.

 

Po prejemu pritožbe je organ dne 3. 10. 2019 izdal popravni sklep, s katerim je popravil napako v številki odločbe, tako da se številka odločbe pravilno glasi VDT-Tu-9-5/40/2019. Organ je pritožbo prosilca, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, odstopilo v pristojno reševanje IP z dopisom z dne 3. 10. 2019.

 

Pritožba je delno utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v celoti.

 

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

 

IP ugotavlja tudi, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ in da organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti v materializirani obliki, sporno pa je, ali je zahtevani dokument javno dostopen.

 

Predmet zahteve in s tem predmet pritožbe ter predmet presoje IP so naslednji dokumenti:

  • Obtožni predlog št. Kt/9197/2016/GM/AP z dne 5. 4. 2018,
  • Sklep št. Kt/25452/2017/AJ z dne 9. 7. 2018,
  • Sklep št. Kt/1431/2018/AJ z dne 29. 1. 2018,
  • Sklep št. Kt/1548/2018/LT/dp z dne 5. 2. 2018,
  • Sklep št. Kt/2469/2018/AJ z dne 6. 2. 2018,
  • Sklep št. Kt/8212/2018/PT/SK z dne 5. 6. 2018,
  • Sklep št. Kt/13475/2018/AJ z dne 8. 8. 2018,
  • Sklep št. Kt/14584/2018/AJ z dne 25. 10. 2018 in
  • Sklep št. Kt/18270/2018/AN z dne 24. 12. 2018.

 

Gre za osem sklepov, ki se nanašajo na zavrženje ovadb in za en obtožni predlog za izrek kazenske sankcije, ki se nanašajo na kaznivo dejanje 297. člena KZ-1, ki jih je organ izdal leta 2018, torej gre za dokumente, ki so predmet zahteve prosilca. Organ je IP v reševanje odstopil tudi Sklep št Kt/9197/2016/GM/dp z dne 16. 6. 2017, vendar je ob pregledu dokumentacije IP ugotovil, da ta sklep ni bil izdan v letu 2018 (na njem je datum z letnico 2017), zato ne predstavlja dokumenta, ki ga je zahteval prosilec.

 

Organ je prosilcu zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov na podlagi 3. in 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, je IP v nadaljevanju najprej presojal, ali so izpolnjeni pogoji za uveljavitev teh dveh izjem v obravnavanem primeru.

 

Izjema po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

 

Organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, ali postopka s prekrški in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi (6. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ).

 

Kazenski pregon v slovenskem pravnem redu ni jasno definiran. Iz Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZKP) in Zakona o državnem tožilstvu (Uradni list RS, št. 58/11, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDT-1 posredno izhaja, da gre za pregon storilcev kaznivih dejanj in drugih kaznivih ravnanj v najširšem smislu. Obsega vse ukrepe za odkrivanje kaznivih dejanj in njihovih storilcev (predkazenski postopek), vlaganje in zastopanje kazenske obtožbe ter vsa druga procesna dejanja upravičenega tožilca po ZKP. Na podlagi navedenega IP ocenjuje, da je zakonodajalec pri sprejemu ZDIJZ s tem, ko je uporabil izraz kazenski pregon, dopustil možnost, da se po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ varujejo vsi podatki iz vseh faz postopka kazenskega pregona. Namen opisane izjeme je predvsem zagotoviti nemoteno izvedbo postopka kazenskega pregona. Upoštevaje navedeno je IP upošteval zahtevane sklepe in predloge. Gre za procesne akte, ki so nastali v fazi kazenskega pregona.

 

ZDIJZ v 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ kumulativno določa dva pogoja, ki omogočata uporabo te izjeme, in sicer:

- da je podatek pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, in

- da bi razkritje informacije škodovalo izvedbi postopka.

 

Prvi pogoj je izpolnjen, saj se zahteva nanaša na dokument v zvezi s kazenskim pregonom, saj gre za akt tožilstva, ki je bil izdan v fazi kazenskega pregona.

 

Drugi pogoj najprej zahteva, da je postopek še v teku (v katerikoli fazi), in če je v teku, ta pogoj zavezuje organ k uporabi tako imenovanega škodnega testa, po katerem mora organ izkazati, da bi bila s samim razkritjem prizadeta varovana pravna dobrina, oziroma, da bi nastala določena škoda, konkretno izvedbi kazenskega postopka, t.i. škodni test. IP ugotavlja, da predmetni kazenski postopki niso več v teku, saj iz samih sklepov izhaja, da je bila kazenska ovadba zavržena, prav tako pa iz razpoložljive dokumentacije izhaja, da je bil zaključen tudi že postopek, vezan na predmetni obtožni predlog. IP tako ugotavlja, da predmetni postopki niso več v teku, zato razkritje informacije tudi ne bi več moglo škodovati izvedbi postopka, saj je bil postopek že izveden. Posledično v konkretni zadevi ni podan drugi pogoj za uporabo izjeme iz 6. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj morata biti za obstoj te izjeme nujno podana skupaj oba pogoja.

 

Enako stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi št. I U 2751/2017-13 z dne 28. 11. 2018, v kateri je navedlo, da razkritje podatka iz sklepa o zavrženju ovadbe »že pojmovno ne more škodovati izvedbi postopka, saj je bila ovadba zavržena in je bil s tem postopek zaključen« (tč. 7 citirane sodbe). Po mnenju sodišča »določila 6. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ tudi ni mogoče tolmačiti tako široko, da bi se lahko dostop zavrnil v primeru, če organ ocenjuje, da bi razkritje škodovalo izvedbi nekega drugega kazenskega postopka in ne tega, ki je bil že zaključen. Že iz same jezikovne razlage 6. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ izhaja, da se lahko zavrne dostop do podatka, ki se nanaša le na konkretni kazenski postopek, zaradi katerega je podatek nastal« (tč. 8 citirane sodbe).

 

Ker v obravnavanem primeru nista izpolnjena oba pogoja, ki morata biti podana hkrati, IP ugotavlja, da izjema po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni podana.

 

Izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

 

V skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ zavrne dostop do informacije javnega značaja, če se podatek nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

 

ZDIJZ pri ugotavljanju navedene izjeme tako napoti na uporabo določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1). ZVOP-1 je namreč krovni zakon, ki določa pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika pri obdelavi osebnih podatkov. Definicija osebnega podatka izhaja iz prve in druge točke 6. člena ZVOP-1. Osebni podatki se lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika (prvi odstavek 8. člena ZVOP-1). Ob tem IP pojasnjuje, da je bistven element pojma osebnega podatka ta, da se lahko nanaša le na določeno oziroma določljivo fizično osebo, ne pa tudi na pravne osebe. ZVOP-1 ne varuje osebnih podatkov na splošno, ampak omogoča le preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 9. členu ZVOP-1. Iz navedenih členov kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov dopustna, če tako določa zakon ali če je za to podana privolitev posameznika. V javnem sektorju mora biti možnost privolitve določena z zakonom.

 

Pri ugotavljanju, ali se v posameznem dokumentu nahajajo osebni podatki, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, je tako potrebno ugotoviti:

-    ali posamezen podatek ustreza definiciji osebnega podatka po 6. členu ZVOP-1 in

-    ali za razkritje osebnega podatka obstaja pravna podlaga v smislu 9. člena ZVOP-1.

 

Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Uradni list Evropske unije, št. L 119 z dne 4. 5. 2106 in nasl.; v nadaljnjem besedilu Splošna uredba o varstvu podatkov), ki bistveno ne spreminja definicije osebnega podatka, v členu 4, pododstavek določa, da pomeni osebni podatek katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da javni organi oziroma javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e).

 

Prosilec je v zahtevi in pritožbi sicer navedel, da naj se na dokumentih prekrijejo varovani osebni podatki ovadenih oz. obtoženih oseb, iz česar IP ugotavlja, da osebni podatki ovadenih oz. obtoženih oseb niso predmet zahteve prosilca, vendar prosilec hkrati ni navedel, da želi, da se prekrijejo tudi varovani osebni podatki vseh drugih fizičnih oseb, ki se v zahtevanih dokumentih nahajajo (tudi morebitnih oškodovancev, prič ipd.), zato je IP odločil tudi v tem delu.

 

IP je ugotovil, da zahtevani dokumenti vsebujejo imena in priimke, rojstne podatke, naslove in druge osebne podatke fizičnih oseb, zoper katere je bila vložena ovadba, kot tudi imena in priimke prič, morebitnih oškodovancev, elektronske naslove idr. podatke, na podlagi katerih so navedeni posamezniki določljivi. Za razkritje teh osebnih podatkov ni pravne podlage v smislu 9. člena ZVOP-1 oz. 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov. V nasprotju z organom, ki je zatrjeval, da se osebni podatki prepletajo skozi celotno vsebino zahtevanih dokumentov, zaradi česar delnega dostopa z anonimizacijo osebnih podatkov ni mogoče storiti, je IP ugotovil, da je dokumente mogoče anonimizirati na način, da se izločijo podatki, ki predstavljajo izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ne da se s tem razkrije varovane osebne podatke. IP se namreč ne strinja, da gre za osebne podatke, ki se tako močno prepletajo skozi besedilo sklepov, da ni mogoče opraviti anonimizacije dokumentov. Anonimizacijo dokumentov je mogoče opraviti na način, da se prekrije identiteta varovanih oseb ter vse navezne okoliščine, ki nakazujejo določenega oz. določljivega posameznika, ne da bi se pri tem (v celoti) prekril opis dejanskega stanja, pravna kvalifikacija, razlogi organa zakaj niso izpolnjeni zakonski znaki očitanega kaznivega dejanja, pravni in vsebinski razlogi za odločitev organa.

 

IP se tudi ne strinja z organom, da se z razkritjem podatkov o očitkih iz kazenske ovadbe poseže v domnevo nedolžnosti posameznika, saj posameznik v ustrezno anonimiziranih dokumentih ni več določljiv; ne da bi bilo javnosti znano, kdo je konkretni posameznik, pa ni mogoče govoriti, da je bilo poseženo v njegovo domnevo nedolžnosti.

 

IP je ugotovil tudi, da predmetni dokumenti vsebuje tudi ime in priimek podpisnikov sklepov in predloga, ki so okrožni državni tožilci. V zvezi s tem IP pojasnjuje, da podatki o imenu, priimku in nazivu javnega funkcionarja niso varovani osebni podatek, ker je za njihovo obdelavo in posredovanje javnosti podana podlaga v 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ta določa, da se ne glede na morebitne izjeme dostop do informacij dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca.

IP je po uradni dolžnosti presojal še, ali je podana katera druga izjema po ZDIJZ. Glede na to, da zahtevani dokumenti vsebujejo tudi podatke prijaviteljev kaznivih dejanj, je IP presojal dostop do tega dokumenta še z vidika določb tretjega odstavka 5.a člena ZDIJZ.

 

Varovanje tajnosti vira po tretjem odstavku 5.a členu ZDIJZ

 

Varovani so tudi podatki o prijavitelju kaznivih dejanj. IP je namreč ugotovil, da zahtevani dokumenti obsegajo med drugim tudi podatke o prijavitelju kaznivih dejanj, in sicer navedbo pravne osebe ali fizične osebe, ki so podali prijavo v zvezi s kaznivim dejanjem po 297. členu KZ-a. V skladu s tretjim odstavkom 5.a člena ZDIJZ zavrne organ prosilcu dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, glede katerega zakon določa varovanje tajnosti vira. Tajnost prijavitelja kaznivega dejanja določa Zakon o nalogah in pooblastilih policije (Uradni list RS, št. 15/13, 23/15 – popr. in 10/17) v 118. členu.

 

Ker je IP v postopku ugotovil, da zahtevani dokumenti ne predstavljajo izjeme varstva kazenskega postopka, vsebujejo pa podatke, ki predstavljajo izjemo varstva osebnih podatkov in izjemo varstva tajnosti vira (ki jih je z uporabo instituta delnega dostopa mogoče izločiti iz dokumentov) se ni spuščal v presojo javnega interesa za posredovanje zahtevanih podatkov, saj to ni bilo potrebno. Kljub temu pa IP pritrjuje navedbi prosilca, da gre za dostop do dokumentov, ki so tudi v javnem interesu. Zaradi pravno in dejansko napačnega interpretiranja zakonskih znakov kaznivega dejanja iz 297. člena KZ-1 (t. i. kaznivo dejanje sovražnega govora) je bilo namreč v Republiki Sloveniji daljše obdobje, v katerem so tožilstva opuščala pregon navedenega kaznivega dejanja, čeprav to morda v nekaterih primerih ni bilo utemeljeno. Temu je smiselno pritrdila tudi sodba Vrhovnega sodišča RS št. I Ips 65803/2012 z dne 4. 7. 2019. Navedeno utemeljuje interes strokovne in laične javnosti, da se seznani z akti organa, v katerih je slednji zavrgel kazenske ovadbe vezane na navedeno kaznivo dejanje in si, vezano na sodbo Vrhovnega sodišča RS, glede slednjega ustvari mnenje. Gre namreč za opuščanje pregona na področju, ki je izredno pomembno za celotno družbo, saj gre za kaznivo dejanje, ki poleg javnega reda varuje tudi dostojanstvo in človekove pravice ustavno zaščitenih manjšin.

 

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbi prosilca delno ugodil, ker je ugotovil, da je treba zadevo delno rešiti drugače. V skladu s prvim odstavkom 252. člena ZUP je IP tako delno odpravil izpodbijano odločbo in sam rešil zadevo, kot to izhaja iz točke 1 izreka te odločbe. V preostalem delu je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot to izhaja iz točke 2 izreka te odločbe.

 

V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka