Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 10.01.2020
Naslov: Dnevnik d.d. - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Številka: 090-265/2019
Kategorija: Mediji, Kršitev postopka
Status: Zavrženo


Številka: 090-265/2019/12

Datum: 10. 1. 2020

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in 129. člena v povezavi s prvim odstavkom 246. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi…., novinarke časopisa Dnevnik, d.d., Kopitarjeva 2-4, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilka) z dne 21. 11. 2019, zoper odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-30/2019/7 z dne 18. 11. 2019, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednji

 

 

SKLEP:

 

  1. Pritožba prosilke z dne 21. 11. 2019 zoper odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, št. 090-30/2019/7 z dne 18. 11. 2019, se zavrže.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

O b r a z l o ž i t e v :

 

Prosilka je pri organu dne 21. 10. 2019 vložila zahtevo, v kateri je navedla, da jo zanima, ali je ministrica v povezavi z afero mleto meso že odredila napovedani notranji nadzor, kdo ga bo izvajal (prosi za sklep o uvedbi nadzora in za informacijo, kdo so člani komisije), kakšen je njegov namen in kdaj bodo znane ugotovitve.

 

V delu, v katerem je zahtevala dokument, to je kopijo sklepa o imenovanju komisije za notranji nadzor nad delom Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, je organ zahtevo prosilke obravnaval po ZDIJZ. Z odločbo št. 090-30/2019/7 z dne 18. 11. 2019 je organ zahtevo prosilke zavrnil. Iz obrazložitve izhaja, da se je organ pri zavrnitvi skliceval na izjemi po 1. in 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Navaja, da je bilo pri odločanju o zahtevi prosilke ugotovljeno naslednje dejansko stanje:

  • da zahtevani sklep obstaja v fizični obliki, organ pa z njim razpolaga,
  • da zahtevani sklep nosi oznako tajnosti INTERNO po Zakonu o tajnih podatkih,
  • da je dokument sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem organa in vsebuje podatke o usmeritvi in nalogah imenovane komisije za izvedbo notranjega nadzora nad delom UVHVVR,
  • da bi njegovo razkritje pred zaključkom dela imenovane komisije povzročilo motnje pri delovanju slednje, oziroma pri dejavnosti organa, ki je komisijo imenoval,
  • da uveden notranji nadzor še ni končan in je še predmet posvetovanja v organu, zato bi razkritje zahtevanega dokumenta škodovalo njegovi izvedbi.

Organ je nadalje presodil, da so v obravnavanem primeru glede na ugotovljeno dejansko stanje izpolnjeni pogoji za zavrnitev posredovanja zahtevane informacije po 1. in 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj zahtevani dokument nosi oznako stopnje tajnosti INTERNO po 4. točki prvega odstavka 13. člena Zakona o tajnih podatkih - ZTP[1], hkrati pa je sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem organa in vsebuje podatke o usmeritvi in nalogah imenovane komisije za izvedbo notranjega nadzora nad delom UVHVVR, njegovo razkritje pred zaključkom dela imenovane komisije pa bi po presoji organa povzročilo motnje pri delovanju slednje, oziroma pri dejavnosti organa, ki je komisijo imenoval. Glede na navedeno je organ na podlagi 1. in 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ v povezavi z drugim odstavkom 22. člena ZDIJZ zahtevo prosilke zavrnil.

 

Zoper odločbo organa št. 090-30/2019/7 z dne 18. 11. 2019 je prosilka dne 21. 11. 2019 pri organu vložila pritožbo (dalje izpodbijana odločba). V njej navaja, da meni, da je organ oznako INTERNO uporabil v nasprotju z ZTP, zato je informacija javnega značaja nezakonito označena kot tajna. Zakon zelo natančno razloži pojem tajnega podatke (»tajni podatek je dejstvo ali sredstvo z delovnega področja organa, ki se nanaša na javno varnost, obrambo, zunanje zadeve ali obveščevalno in varnostno dejavnost države, ki ga je treba zaradi razlogov, določenih v tem zakonu zavarovati pred nepoklicanimi osebami, in ki je v skladu z zakonom določeno ali označeno kot tajno) in pove (5. člen), da se tajni podatki lahko nanašajo le na javno varnost, obrambo, zunanje zadeve, obveščevalno in varnostno dejavnost državnih organov Republike Slovenije, sisteme, naprave, projekte in načrte, pomembne za javno varnost, obrambo, zunanje zadeve ter obveščevalno in varnostno dejavnost državnih organov Republike Slovenije, znanstvene, raziskovalne, tehnološke, gospodarske in finančne zadeve, pomembne za javno varnost, obrambo zunanje zadeve ter obveščevalno in varnostno dejavnost državnih organov Republike Slovenije. Sklep o imenovanju komisije za notranji nadzor nad UVHVVR se ne nanaša na nobeno od zakonsko opredeljenih področij. Dostopa do informacije javnega značaja po njenem mnenju ni mogoče zavrniti niti po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj razkritje podatkov o članih komisije za notranji nadzor ne more povzročiti motnje pri delovanju organa. Delovanje organa je po zakonu javno, člani komisije so zelo verjetno javni uslužbenci, zato je javnost upravičena do podatkov, kako organ deluje in kako so sestavljene njegove notranje organizacijske enote oziroma delovna telesa. Po njenem mnenju gre že načeloma za primat javnega interesa, še posebej v konkretnem primeru, torej v prehranski aferi, ki je vzbudila veliko zanimanje javnosti, zato je javnost upravičena do informacije kako, zakaj, s kakšnimi postopki in na kakšen način zavezanec za dostop do informacije javnega značaja preverja delovanje uprave, ki je temeljno odgovorna za zagotavljanje zdravstvene varnosti potrošnikov na področju prehrane.

 

Pritožbo prosilke je organ dne 9. 12. 2019, skladno z drugim odstavkom 245. člena ZUP, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi.

 

Z namenom vpogleda v dokument, ki je predmet pritožbene zadeve, je IP dne 19. 12. 2019 pri organu opravil ogled in camera, na podlagi 11. člena ZInfP. O ogledu je nastal zapisnik št. 090-265/2019/5. Na ogledu je IP vpogledal v dokument, ki ga je zahtevala prosilka, to je sklep o imenovanju komisije za notranji nadzor nad delom Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Gre za dokument št. 012-21/2019/1 z dne 17. 10. 2019, za katerega je IP ugotovil, da ima vidno oznako stopnje tajnosti INTERNO, stopnjo tajnosti pa je dokumentu določila ministrica dr. Aleksandra Pivec.

 

IP je bil dne 27. 12. 2019 s strani organa obveščen, da je organ prosilki dne 27. 12. 2019, po elektronski pošti, posredoval zahtevano informacijo javnega značaja. Organ je obvestilu priložil dopis, iz katerega izhaja, da je bila stopnja tajnosti INTERNO dokumentu št. 012-21/2019/1 z dne 17. 10. 2019 preklicana. Ravno tako je bilo končano delo in s tem povezano notranje delovanje komisije, imenovane z zahtevanim sklepom, v smislu izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Glede na navedeno in ker so prenehali zavrnilni razlogi za posredovanje zahtevane informacije javnega značaja, ugotovljeni v izpodbijani odločbi, je organ prosilki posredoval kopijo zahtevanega dokumenta. Organ je kopijo zahtevanega dokumenta, iz katerega je razvidno, da je stopnja tajnosti INTERNO preklicana, v prilogi posredoval tudi IP.

 

IP je prosilko dne 7. 1. 2020, s pozivom št. 090-265/2019/7, pozval na izjasnitev, ali je zahtevani dokument prejela in ali pri pritožbi, ki jo je vložila dne 21. 11. 2019 zoper odločbo organa št. 090-30/2019/7, vztraja.

 

Prosilka je na poziv IP odgovorila dne 8. 1. 2020 in v odgovoru navedla, da potrjuje, da ji je organ posredoval zahtevani sklep, ki pa ni popoln. Manjka priloga, ocena možnih škodljivih posledic, iz katere bi bilo razvidno, kakšne škodljive posledice bi lahko nastale, če dokument ne bi nosil oznake zaupnosti INTERNO. Prosilka zato vztraja pri pritožbi in zahteva tudi prilogo.

 

K tč. 1 izreka:

 

IP je kot organ druge stopnje, v skladu s prvim odstavkom 246. členom ZUP, dolžan po uradni dolžnosti opraviti preizkus pritožbe (če je pritožba dovoljena, če ni prepozna in če jo je vložila upravičena oseba) in če pritožbe ne zavrže, vzame zadevo v vsebinsko reševanje.

 

Iz razlogov, ki bodo pojasnjeni v nadaljevanju, je IP odločil, da je v konkretnem primeru treba pritožbo prosilke zavreči.

 

Iz 2. točke prvega odstavka in drugega odstavka 129. člena ZUP, v povezavi s prvim odstavkom 246. člena ZUP, izhaja, da IP kot pritožbeni organ preizkusi zadevo in jo s sklepom zavrže, če vložnik v vlogi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi oziroma, če po tem zakonu ne more biti stranka. Če so podani prej navedeni razlogi, lahko IP pritožbo zavrže kadarkoli med postopkom do izdaje odločbe.

 

Tekom pritožbenega postopka je IP ugotovil, da je organ spremenil svojo odločitev iz izpodbijane odločbe in prosilki zahtevano informacijo javnega značaja posredoval, ker so razlogi, zaradi katerih je dostop do zahtevane informacije z izpodbijano odločbo zavrnil, prenehali. Iz dopisa, ki ga je IP s strani organa prejel dne 27. 12. 2019 izhaja, da je bila z dokumenta št. 012-21/2019/1 z dne 17. 10. 2019 stopnja tajnosti INTERNO umaknjena, po navedbi organa pa so prenehali tudi razlogi, zaradi katerih je organ štel, da gre tudi za izjemo notranjega delovanja po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ je tako zahtevani sklep, kot prosto dostopno informacijo javnega značaja, prosilki posredoval dne 27. 12. 2019. Da je zahtevani sklep prejela, izhaja tudi iz odgovora prosilke na poziv IP z dne 8. 1. 2019. Posledično prosilka v predmetni zadevi nima več pravovarstvenega interesa, ker je organ njeni zahtevi za dostop do informacije javnega značaja ugodil.

 

IP je že večkrat zavzel stališče, da isti prosilec v postopku po ZDIJZ ne more več kot enkrat zahtevati istih informacij javnega značaja, saj za to nima več pravovarstvenega interesa, če je bilo njegovi zahtevi za dostop že ugodeno in so mu bile zahtevane informacije javnega značaja že posredovane, tako da z njimi dejansko razpolaga. Če so bile zahtevane informacije prosilcu posredovane, namreč ta v pritožbenem postopku svojega pravnega položaja ne more izboljšati. Tako stališče je IP npr. zavzel v odločbi št. 0900-77/2007/4 z dne 24. 5. 2007, št. 090-184/2015 z dne 9. 2. 2016, št. 0902-9/2018 z dne 21. 12. 2018, št. 090-41/2019 z dne 20. 2. 2019.

 

Podobno stališče je večkrat zavzelo tudi Upravno sodišče RS, npr. v sklepu št. I U 1590/2010 z dne 18. 5. 2011, iz katerega izhaja, da če je akt, ki se izpodbija v upravnem sporu, že bil odpravljen in tudi morebitna ugoditev tožbi pravnega položaja tožeče stranke ne bi v ničemer izboljšala, ta ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje postopka in je tožbo posledično treba zavreči. Podobno izhaja iz sklepa Upravnega sodišča RS, št. I U 1245/2010 z dne 20. 4. 2011. V predmetni zadevi je sodišče ugotovilo, da tožeča stranka z zahtevanim magnetogramom seje vlade že razpolaga. To pomeni, da že razpolaga s tistim, do česar je želela priti na podlagi zahteve po ZDIJZ. Torej si tudi z odpravo izpodbijanih odločb svojega pravnega položaja ne bi mogla več izboljšati. Tožeča stranka tako ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje postopka, zato je njeno tožbo treba zavreči.

 

Prosilka sicer pri pritožbi vztraja in zatrjuje, da bi ji organ moral k sklepu posredovati tudi prilogo, in sicer pisno oceno škodljivih posledic. Tem pritožbenim navedbam IP ne pritrjuje. Iz zahteve prosilke z dne 21. 10. 2019 namreč jasno izhaja, da je zahtevala le informacijo o tem, kdo bo izvajal napovedan notranji nadzor, torej kdo so člani komisije in da je v povezavi s tem  prosila za sklep o uvedbi nadzora. Pisne ocene škodljivih posledic prosilka v zahtevi z dne 21. 10. 2019 ni zahtevala, prav tako ni v zvezi s tem (da zahteva informacijo o razlogih, zaradi katerih je bil zahtevani sklep označen s stopnjo tajnosti) podala nobenih pritožbenih navedb v pritožbi z dne 21. 11. 2019. Posledično je IP ugotovil, da je prosilka v tem delu pritožbo razširila šele v dopolnitvi pritožbe z dne 8. 1. 2020. V zvezi s tem IP pojasnjuje, da lahko prosilec kot stranka postopka, skladno s 133. členom ZUP in načelom dispozitivnosti  v okviru uvedenega upravnega postopka razpolaga s svojim zahtevkom (lahko ga npr. razširi), zgolj do odločitve oziroma do izdaje odločbe na prvi stopnji. IP je v pritožbenem postopku vezan na prvotno zahtevo in pritožbo prosilca. Ko je postopek uveden, lahko stranka do izdaje odločbe na prvi stopnji razširi ali spremeni postavljeni zahtevek ne glede na to, ali ima razširjeni oziroma spremenjeni zahtevek isto pravno podlago ali ne, če se tak zahtevek opira na iste bistvene sestavine dejanskega stanja in, če je organ pristojen za njegovo reševanje (133. člen ZUP). To pomeni, da se prosilec ne more pritožiti glede dokumentov, ki jih v zahtevi ni zahteval. Tudi IP kot pritožbeni organ je v pritožbenem postopku vezan na zahtevo prosilca, saj je kot organ druge stopnje skladno z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Vsebina zahtevka, ki ni bila predmet izpodbijane odločbe in o kateri organ na prvi stopnji ni odločal, tako tudi ne more biti predmet presoje IP kot pritožbenega organa. Prosilec lahko s pritožbo oziroma novo zahtevo do izdaje odločbe na prvi stopnji zahtevek zoži, ne more pa ga razširiti oziroma vsebinsko spremeniti. Lahko pa prosilka pri organu vloži novo zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, s katero lahko zahteva tudi pisno oceno škodljivih posledic.

                                                                                                      

Ker mora IP ves čas pritožbenega postopka po uradni dolžnosti paziti, da so izpolnjeni vsi formalni pogoji za vodenje pritožbenega postopka in ker je v obravnavani zadevi ugotovil, da je pritožbo prosilke treba zavreči na podlagi 2. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, se ni bil pristojen vsebinsko spuščati v obravnavo zadeve in se posledično do drugih pritožbenih navedb prosilke ni opredelil.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.


Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper ta sklep ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve tega sklepa na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi ta sklep v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,

namestnica pooblaščenke

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

 


[1] Zakon o tajnih podatkih, Uradni list RS, št. 50/06 – uradno prečiščeno besedilo, 9/10 in 60/11, dalje ZTP.