Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 01.07.2019
Naslov: DICM, Društvo izvedencev in cenilcev Maribor - Ministrstvo za pravosodje
Številka: 090-139/2019
Kategorija: Kršitev postopka
Status: Vrnjeno v ponovno odločanje


POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval pojasnila in dostop do informacij javnega značaja v zvezi z organizacijo 7. strokovnega srečanja sodnih izvedencev in sodnih cenilcev Slovenije, 19. 11. 2018 v Ljubljani. IP  je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ odločal zgolj o delu zahteve prosilca, v preostalem delu zahteve, pa je prosilcu posredoval pojasnila v obliki dopisa, brez dokazil oz. zahtevane dokumentacije, o kateri bi sicer tudi moral odločiti, saj z njo nedvomno razpolaga. Ker se organ še ni spustil v presojo vsebine zahtevanih informacij in v vprašanje, ali je morebiti podana katera izmed zakonskih izjem, ko se dostop lahko zavrne, je IP ob upoštevanju načela ekonomičnosti postopka izpodbijano odločbo odpravil in zadevo vrnil prvostopenjskemu organu v ponovni postopek.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-139/2019/4

Datum: 1. 7. 2019

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nadaljevanju ZDIJZ) in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP) o pritožbi DICM - Društva izvedencev in cenilcev Maribor, Betettova 18, Maribor, (v nadaljevanju prosilec), z dne 27. 5. 2019, zoper odločbo Ministrstva za pravosodje, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-18/2019/5, z dne 13. 5. 2019, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožbi prosilca z dne 27.5.2019, zoper odločbo Ministrstva za pravosodje št. 090-18/2019/5 z dne 13. 5. 2019, se ugodi in se izpodbijana odločba odpravi ter se zadeva vrne organu v ponovno odločanje. Organ mora o zadevi odločiti brez odlašanja, najpozneje pa v tridesetih (30) dneh od prejema te odločbe.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

Prosilec je v zahtevi z dne 17. 4. 2019 od organa zahteval pojasnila in dostop do informacij javnega značaja, in sicer:

  • podatke o stroških in prihodkih v zvezi z organizacijo 7. strokovnega srečanja sodnih izvedencev in sodnih cenilcev Slovenije, 19. 11. 2018 v Ljubljani,
  • dokumente, informacijo o obsegu in strukturi stroškov izvedbe 7. strokovnega srečanja sodnih izvedencev in sodnih cenilcev Slovenije (med drugim avtorske pogodbe in izpiske izdanih računov in plačil avtorskih pogodb, stroške povračil potnih stroškov, račun za plačilo najema dvorane in račun za pogostitve in druge hotelske račune (specificirane po vrsti in količini storitev), račune za pripravo in razmnoževanje študijskega gradiva, materialne stroške (pisarniški material, izdelava potrdil, ipd), druge dokumentirane stroške dela, povezane z organizacijo izobraževanja, vodenjem evidenc, spremljanjem plačil in pošiljanjem opominov v primeru nepravočasnih plačil, izdelavo in pošiljanjem potrdil in podobno, izplačane po posameznih prejemnikih in zneskih,
  • dokumente, informacijo o obsegu prihodkov vplačanih kotizacij udeležencev (izpis izdanih računov in prejetih plačil ter odprtih terjatev), v katerem so navedena plačila kotizacije 7. strokovnega srečanja sodnih izvedencev in cenilcev Slovenije, po posameznih strokovnih področjih imenovanja (od Antikvitete do Živila),
  • pojasnilo in dokazilo (postavka proračuna) ali in v kakšni višini so v finančnem planu namenskih prihodkov in namenskih izdatkov predvideni in realizirani prihodki od lastne dejavnosti neposrednega uporabnika in izkaz kakšni so bili realizirani namenski izdatki  ter kako so pokriti z namenskimi prihodki kot je to opredeljeno v z Zakonom o javnih financah, v delu, ki govori o namenskih prejemkih in izdatkih proračuna,
  • prikaz salda med namenskimi prihodki in namenskimi izdatki za 7. strokovno srečanje SIC in prikaz namena uporabe morebitnega presežka prihodkov nad odhodki,
  • pojasnilo in dokazilo, ali se stroški dela za osebne dohodke in za delovanje CIP, ocenjeni glede na porabo časa za organiziranje in izvedbo izobraževanja, upoštevajoč bruto plačo uslužbenca, ki je zadolžen za izvedbo izobraževanja, ne podvajajo s sredstvi, ki so za plače uslužbencev zagotovljene z državnim proračunom v delu namenjenem za zaposlene na Ministrstvu za pravosodje.

 

Prosilec je še navedel, da informacijo potrebuje za preveritev primernosti stroškov glede na dodano vrednost strokovnega izobraževanja za potrebe zagotavljanja javnega interesa za dvig kvalitete izdelave strokovnih mnenj in ocen in za načrtovanje potrebnih sredstev izobraževanja.

 

Organ je o zahtevi prosilca  z dne 17.4 2019 odločil z odločbo, št. 090-18/2019/5 z dne 13. 5. 2019 in dopisom »Odgovor na zahtevek in pojasnila v zvezi s 7. strokovnim srečanjem sodnih izvedencev in sodnih cenilcev Slovenije«, št. 705-216/2018  z dne 13.5.2019. Organ je prosilcu posredoval naslednje dokumente:

  • izpis na 19. straneh »Izdani računi in ostale terjatve, plačila« za leto 2018, s prikritimi podatki o davčni št. in kupcu fizične osebe,
  • pet dokumentov z naslovom »Računi, odredbe, plačila«, s številkami 2030-18-130053 do 2030-18-130057, s prekritimi podatki o davčni št. fizične osebe,
  • dobavnico št. 00369-2018 z dne 14. 11. 2018 s prekritim imenom in priimkom osebe, ki je blago izdala,
  • dokument »Računi, odredbe, plačila« s številko 2030-18-130058,
  • račun št. ATHL-BLG1-258076, z dne 22. 11. 2018, s pogodbo št. C2030-18-130048 in vizualizacijo računa,
  • stanje proračunskih sredstev, leto 2019.

 

Dne 27. 5. 2019 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo organa št. 090-18/2019/5, z dne 13. 5. 2019 in pritožbo zoper odgovor na zahtevek in pojasnila v zvezi s 7. strokovnim srečanjem sodnih izvedencev in sodnih cenilcev Slovenije št. 705-216/2018, z dne 13. 5. 2019, v kateri je navedel, da so posredovani podatki in pojasnila pomanjkljivi in ne izpolnjujejo temeljnega namena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ), to je transparentnosti in odgovornosti pri ravnanju in upravljanju z javnimi sredstvi in prizadevanju, da se doseže čim večja obveščenost javnosti o svojem delovanju. Prosilec je navedel, da mu organ ni posredoval naslednjih pojasnil oz. dokazil:

  • v kakšni  višini so v finančnem planu (postavka proračuna) namenskih prihodkov in namenskih izdatkov predvideni prihodki in odhodki od lastne dejavnosti neposrednega uporabnika in kako so bili realizirani namenski izdatki ter kako so pokriti z namenskimi prihodki, kot je to opredeljeno v z Zakonom o javnih financah, v delu, ki govori o namenskih prejemkih in izdatkih proračuna,
  • prikaz salda med namenskimi prihodki in namenskimi izdatki za 7. strokovno srečanje SIC in prikaz namena uporabe morebitnega presežka prihodkov nad odhodki,
  • prikaz stroškov povezanih z organizacijo izobraževanja 7. strokovnega srečanja SIC
    in celovit poslovni načrt, iz katerega bi lahko izkazali, koliko letnega delovnega plana CIP ni
    plačano v okviru proračunsko zagotovljenih sredstev za delovanje, ampak iz načrtovanih
    prihodkov za izvajanje lastne dejavnosti, in sicer: dokazila o stroških dela (bruto plače, ocena števila ur po posameznih nosilcih oz. izvajalcih zadolženih za izvedbo izobraževanja in za vodenje evidenc, spremljanjem števila plačil, število opominov, priprave in pošiljanja potrdil in drugi stroški del, na katere se organ sklicuje pri utemeljevanju stroškov za izvedbo posveta),
  • analiza (predračun) vseh stroškov, ki je (bil) podlaga predlogu cenika,
  • celovit skupen pregled vseh prihodkov in stroškov od lastne dejavnosti in razporejanje
    dobičkov od lastne dejavnosti,
  • pregled predlogov vsebin, ki so jih podali udeleženci preteklih srečanj v
    anketah ter ustrezna utemeljitev izbranega progama, saj je več kot očitno, da
    predlagane teme v ničemer ne prispevajo k dvigu strokovnosti, ampak so namenjene le
    dogodku samemu po sebi, zaradi zakonsko opredeljenih obvez,
  • račun za gostinske hotelske storitve je pomanjkljiv, saj iz obračunov ni razvidna količina
    posamezne storitve,
  • dokumentacijo o postopku izbora najugodnejšega ponudnika za izvedbo specificiranih storitev po pogodbi za konferenčne gostinske in hotelske storitve 7. strokovno srečanja,
  • avtorske in druge pogodbe, iz katerih bi bilo razvidno, na kaki podlagi so določeni
    honorarji (manjkajo podlage o določitvi zneska za avtorske honorarje) in kaj vse so obveze
    predavateljev ali moderatorja in naročnika (izdelava gradiva, predstavitev gradiva, potni in drugi stroški),
  • podatki o omenjenih potnih stroških (potni nalogi, izkazi o izplačilih),
  • pojasnilo in dokazilo ali se stroški dela za osebne dohodke in za delovanje CIP,
    ocenjeni glede na porabo časa za organiziranje in izvedbo izobraževanja, upoštevajoč bruto
    plačo uslužbenca, ki je zadolžen za izvedbo izobraževanja ne podvajajo s sredstvi, ki so za
    plače uslužbencev zagotovljene z državnim proračunom v delu namenjenem za zaposlene na
    organu in ali v primeru, da se to podvaja ne gre za goljufijo,
  • vsebinsko pojasnilo k tabeli Stanje proračunskih sredstev,
  • dokazila, iz katerih bi bilo razvidno, da  stroški dela uradnikov MP v CIP povezani z organizacijo izobraževanja, vodenjem evidenc, spremljanjem plačil, izdajanjem potrdil, izdajanje Pravosodnega biltena, v katerem so objavljeni strokovni prispevki iz izobraževanj, dejansko niso zajeti že v proračunskih sredstvih za delovanje MP in ClPa in bi se tako zaračunavali dvakrat, enkrat neposredno iz proračuna (davkoplačevalcem) in enkrat posredno udeležencem,
  • dokazilo, koliko neporabljenih namenskih sredstev doseženih z lastno dejavnostjo je bilo prenesenih v naslednje leto in kako se bodo porabila,
  • cenik, ki vsebuje obrazloženo kalkulacijo cene iz naslova lastne dejavnosti, določeno tako, da so v ceno storitve všteti vsi stroški, ki so povezani z izvajanjem lastne dejavnosti in se nanašajo na izdatke za blago in storitve, investicije in investicijsko vzdrževanje ter strošek dela ter interni splošni akt, ki ureja lastno dejavnost neposrednega uporabnika.

 

Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-18/2019/11 z dne 4. 6. 2019, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

 

IP je organ dne 13. 6. 2019, z dopisom št. 090-139/2019/2, pozval na dokumentacijo in pojasnila v zadevi. Odgovor organa je IP prejel 19. 6. 2019. V njem je organ posredoval pojasnila in obsežno dokumentacijo v zvezi z organizacijo 7. strokovnega srečanja sodnih izvedencev.

 

Pritožba je utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

 

Nadalje IP ugotavlja, da je prosilec v pritožbi zoper izpodbijano odločbo,  z dne  27. 5. 2019, poleg dokumentov iz prvotne zahteve, ki jo je vložil dne 17. 4. 2019, svoj zahtevek razširil na nove dokumente. Med drugim v pritožbi od organa zahteva še sledeče dokumente:

  • analizo (predračun) vseh stroškov, ki je (bil) podlaga predlogu cenika,
  • celovit skupen pregled vseh prihodkov in stroškov od lastne dejavnosti in razporejanje
    dobičkov od lastne dejavnosti,
  • pregled predlogov vsebin, ki so jih podali udeleženci preteklih srečanj v
    anketah ter ustrezna utemeljitev izbranega progama, saj je več kot očitno, da
    predlagane teme v ničemer ne prispevajo k dvigu strokovnosti, ampak so namenjene le
    dogodku samemu po sebi, zaradi zakonsko opredeljenih obvez,
  • dokumentacijo o postopku izbora najugodnejšega ponudnika za izvedbo specificiranih storitev po pogodbi za konferenčne gostinske in hotelske storitve 7. strokovnega srečanja,
  • dokazila, iz katerih bi bilo razvidno, da stroški dela uradnikov MP v CIP povezani z organizacijo izobraževanja, vodenjem evidenc, spremljanjem plačil, izdajanjem potrdil, izdajanjem Pravosodnega biltena, v katerem so objavljeni strokovni prispevki iz izobraževanj, niso zajeti že v proračunskih sredstvih za delovanje MP in ClPa in bi se tako zaračunavali dvakrat enkrat neposredno iz proračuna (davkoplačevalcem) in enkrat posredno udeležencem,
  • dokazilo koliko neporabljenih namenskih sredstev doseženih z lastno dejavnostjo je bilo prenesenih v naslednje leto in kako se bodo porabila,
  • cenik, ki vsebuje obrazloženo kalkulacijo cene iz naslova lastne dejavnosti, določeno tako, da so v ceno storitve všteti vsi stroški, ki so povezani z izvajanjem lastne dejavnosti in se nanašajo na izdatke za blago in storitve, investicije in investicijsko vzdrževanje ter strošek dela. Predlogu mora biti predložen tudi interni splošni akt, ki ureja lastno dejavnost neposrednega uporabnika.

 

Gre za dokumente, ki jih prosilec poprej v postopku ni zahteval, zato organ o teh dokumentih z izpodbijano odločbo ni odločal. Ker prosilec teh dokumentov ni zahteval v zahtevi z dne 17. 4. 2019, se v pritožbenem postopku glede tega ne more pritožiti. V zvezi s tem IP pojasnjuje, da lahko prosilec kot stranka postopka, skladno s 133. členom ZUP in načelom dispozitivnosti  v okviru uvedenega upravnega postopka razpolaga s svojim zahtevkom (lahko ga npr. razširi), zgolj do odločitve oziroma do izdaje odločbe na prvi stopnji.  IP je namreč v pritožbenem postopku vezan na prvotno zahtevo in pritožbo prosilca.  Ko je postopek uveden, lahko stranka do izdaje odločbe na prvi stopnji razširi ali spremeni postavljeni zahtevek ne glede na to, ali ima razširjeni oziroma spremenjeni zahtevek isto pravno podlago ali ne, če se tak zahtevek opira na iste bistvene sestavine dejanskega stanja in, če je organ pristojen za njegovo reševanje (133. člen ZUP). Navedeno pomeni, da se prosilec ne more pritožiti glede dokumentov, ki jih v zahtevi ni zahteval. Tudi IP kot pritožbeni organ je v pritožbenem postopku vezan na zahtevo prosilca, saj je kot organ druge stopnje skladno z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prosilec lahko s pritožbo oziroma novo zahtevo do izdaje odločbe na prvi stopnji zahtevek zoži, ne more pa ga razširiti oziroma vsebinsko spremeniti. Posledično IP o razširjenem delu zahtevka prosilca ni odločal.   

 

Iz zahteve prosilca nadalje izhaja, da je prosilec del svoje zahteve z dne 17.4.2019  postavil v obliki zahteve za pojasnila. Za ta del zahteve je organ prosilcu posredoval pojasnila v dopisu št. 705-216/2018 z dne 13. 5. 2019 in v tem delu ni obravnaval zahteve prosilca po ZDIJZ.

 

V pritožbenem postopki je IP ugotovil, da je prosilec v zahtevi, z dne 17. 4. 2019, od organa zahteval pojasnila in dokazila v zvezi z organizacijo 7. strokovnega srečanja sodnih izvedencev in sodnih cenilcev Slovenije, na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja.  Prav tako iz prakse IP izhaja, da mora organ prosilcu posredovati informacije javnega značaja, tudi ko prosilec zahteva pojasnila ali odgovore na vprašanja, če odgovori oz. pojasnila izhajajo iz dokumenta. Takšno stališče je v skladu z namenom ZDIJZ, da se zagotavlja odprtost in javnost delovanja organov in z načelom varstva pravic strank (7. člen ZUP). Zato je predmet tega pritožbenega postopka presoja, ali organ razpolaga z dokumenti, ki jih je prosilec zahteval v zahtevi z dne 17.4.2019 in o katerih organ še ni odločil v skladu s postopkom ZDIJZ, in sicer:

  • podatki o stroških in prihodkih v zvezi z organizacijo 7. strokovnega srečanja sodnih izvedencev in sodnih cenilcev Slovenije, 19.11.2018 v Ljubljani,
  • dokumenti, informacija o obsegu in strukturi stroškov izvedbe 7. strokovnega srečanja sodnih izvedencev in sodnih cenilcev Slovenije (med drugim avtorske pogodbe in izpiski izdanih računov in plačil avtorskih pogodb, stroški povračil potnih stroškov),
  • Specifikacija k računu za plačilo najema dvorane in računa za pogostitve in drugi hotelski računi (specificiran po vrsti in količini storitev),
  • materialni stroški (pisarniški material, izdelava potrdil, ipd), drugi dokumentirani stroški dela povezani z organizacijo izobraževanja, vodenjem evidenc spremljanjem plačil in pošiljanjem opominov v primeru nepravočasnih plačil, izdelavo in pošiljanjem potrdil in podobno izplačani po posameznih prejemnikih in zneskih,
  • pojasnilo in dokazilo (postavka proračuna) ali in v kakšni višini so v finančnem planu namenskih prihodkov in namenskih izdatkov predvideni in realizirani prihodki od lastne dejavnosti neposrednega uporabnika in izkaz kakšni so bili realizirani namenski izdatki  ter kako so pokriti z namenskimi prihodki kot je to opredeljeno v z Zakonom o javnih financah, v delu, ki govori o namenskih prejemkih in izdatkih proračuna,
  • prikaz salda med namenskimi prihodki in namenskimi izdatki za 7. strokovno srečanje SIC in prikaz namena uporabe morebitnega presežka prihodkov nad odhodki,
  • pojasnilo in dokazilo ali se stroški dela za osebne dohodke in za delovanje CIP, ocenjeni glede na porabo časa za organiziranje in izvedbo izobraževanja, upoštevajoč bruto plačo uslužbenca, ki je zadolžen za izvedbo izobraževanja, ne podvajajo s sredstvi, ki so za plače uslužbencev zagotovljene z državnim proračunom v delu namenjenem za zaposlene na Ministrstvu za pravosodje.

 

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katero razpolagajo. Pojasnila, odgovori na konkretno zastavljena vprašanja, razne obrazložitve, komentarji in podobno tako ne predstavljajo informacij javnega značaja, zato zavezanci niso dolžni odgovarjati na vprašanja, s katerimi se od zavezanca pričakuje pojasnila, mnenja in podobno. V kolikšnem obsegu organi prosilcem odgovarjajo na vprašanja, pa je predmet njihovih komunikacijskih strategij in ni del postopkov po ZDIJZ, posledično se IP ni opredelil do zahteve prosilca v delu, ki se nanaša na pojasnila glede organizacije 7. strokovnega srečanja sodnih izvedencev in sodnih cenilcev Slovenije, temveč je le ugotavljal, ali organ razpolaga z dokumenti, iz katerih bi bila razvidna zahtevana pojasnila.

 

Upoštevaje predhodno navedeno in glede na posredovano obsežno dokumentacijo organa, z dne  19. 6. 2019, IP ugotavlja, da organ poleg dokumentov, o katerih je odločil z odločbo št: 090-18/2019/5 z dne 13. 5. 2019 nedvomno razpolaga tudi z drugimi dokumenti iz zahteve prosilca, z dne 17. 4. 2019. Navedeno pomeni, da je organ v postopku odločanja na prvi stopnji zmotno ugotovil dejstva, ki so vplivala na pravilnost odločitve, saj je organ odločal zgolj o delu zahteve prosilca z dne 17. 4. 2019, v preostalem delu zahteve, pa je prosilcu posredoval pojasnila v obliki dopisa, brez dokazil oz. zahtevane dokumentacije, o kateri bi sicer tudi moral odločiti, saj z njo nedvomno razpolaga.

 

Ker se organ ni spustil v presojo vsebine zahtevanih informacij in v vprašanje, ali je morebiti podana katera izmed zakonskih izjem, ko se dostop lahko zavrne, je IP ob upoštevanju načela ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP, ki določa da se postopek voditi hitro, kar pomeni s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba, na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP, izpodbijano odločbo odpravil in zadevo vrnil prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. To bo namreč najlažje dosegel prav prvostopenjski organ, ker se zahteva prosilca nanaša na dokumente, ki so del dokumentacije organa, posledično organ razpolaga z vso dokumentacijo, ki je predmet presoje in razpolaga z vsemi podatki, ki jih potrebuje za ustrezno rešitev predmetne zahteve.

 

Organ mora v ponovljenem postopku zahtevo prosilca obravnavati celovito na način, da najprej ugotovi, kateri dokumenti ustrezajo prosilčevi zahtevi po posameznih točkah zahteve in nato, za vsak posamezen dokument ugotovi, ali morda obstaja zakonska izjema, zaradi katere je treba dostop delno ali v celoti zavrniti. Konkretne razloge, zaradi katerih je bilo treba zavrniti dostop do posameznega dokumenta, mora organ obrazložiti. Organ lahko v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca le, če ugotovi, da zahtevani podatek oziroma dokument predstavlja katerokoli od enajstih izjem, ki jih taksativno določa ZDIJZ v 5.a in prvem odstavku 6. člena. Dokazno breme, da so določene informacije izvzete iz prostega dostopa, nosi organ. Pri tem pa je potrebno poudariti še, da mora organ v primeru, če ugotovi obstoj izjeme, nadalje presojati, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa in prosilcu omogočiti delni dostop do zahtevanih dokumentov.

 

Glede na navedeno je IP zaključil, da je pritožba utemeljena, saj je bilo ugotovljeno, da je organ na prvi stopnji nepopolno ugotovil dejansko stanje in posledično storil bistveno kršitev pravil postopka, zato je IP na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP, izpodbijano odločbo odpravil in zadevo vrnil v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ mora o zadevi odločiti najpozneje v tridesetih (30) dneh od prejema te odločbe, pri čemer mora upoštevati napotke IP, ki so podani v tej odločbi.

 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu: 

 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

 

 

 

Postopek vodila:

Urša Pleterski

raziskovalka pooblaščenca

 

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska  pooblaščenka