Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 09.12.2011
Naslov: Delić Anuška, novinarka Dela - Komisija za preprečevanje korupcije
Številka: 090-197/2011/47
Kategorija: Notranje delovanje organa, Poslovna skrivnost, Osebni podatek, Javni uslužbenci, funkcionarji
Status: Odobreno


POVZETEK
Pooblaščenec je s to odločbo odločil še o preostalem delu dokumentacije, ki jo je zahtevala prosilka, in o kateri je deloma že bilo odločeno z delno odločbo št. 090-197/2011/37 (kopije vseh poročil lobirancev, ki so organu poročali o stikih z lobisti). Pooblaščenec je v postopek pozval tudi morebitne stranske udeležence, pri čemer je le pri enem dokumentu ocenil, da gre za izjemo poslovne skrivnosti. V preostalem delu je organ prosilki ugodil, pri čemer je organu naročil, da mora iz dokumentov brisati varovane osebne podatke.


ODLOČBA
Številka: 090-197/2011/47                                             
Datum: 9. 12. 2011


Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZInfP), 219. člena in 1. odstavka 252. člena  Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/2006-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Anuške Delić, novinarke Dela, Dunajska cesta 5, Ljubljana (v nadaljevanju prosilka), zoper odločbo Komisije za preprečevanje korupcije, Dunajska cesta 56, Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 9111-21/2011/2 z dne 29. 9. 2011, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo


O D L O Č B O:


1.    Organ je dolžan prosilki v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati naslednje informacije javnega značaja:
Kategorija: poročila o lobističnih stikih - ministrstva:
•    Ministrstvo za gospodarstvo:
- obrazec: Zapis lobiranca o stiku z lobistom, št. 440-15/2011/11, z dne 2. 9. 2011,
- obrazec: Zapis lobiranca o stiku z lobistom, št. 0335-13/2011, z dne 7. 2. 2011,
- obrazec: Zapis lobiranca o stiku z lobistom, št. 0335-41/2011, z dne 9. 6. 2011,
- obrazec: Zapis lobiranca o stiku z lobistom, št. 0336-4/2011 z dne 18. 1. 2010, pri čemer je organ dolžan izbrisati ime in priimek posameznika v rubriki »ime in priimek lobista«,
- obrazec: Zapis lobiranca o stiku z lobistom, št. 0336-1/2011, z dne 9. 3. 2011,
- obrazec: Zapis lobiranca o stiku z lobistom, št. 0336-11/2011, z dne 6. 5. 2011, pri čemer je organ dolžan izbrisati ime in priimek posameznika, ki je kot tretji naveden v rubriki »ime in priimek lobista« ter besedilo, ki se nahaja v rubriki »namen in cilj, zaradi katerega lobist lobira«,
•    Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano:
- obrazec: Zapis lobiranca o stiku z lobistom, brez opr št, z dne 19. 8. 2011,
- obrazec: Zapis lobiranca o stiku z lobistom, brez opr št, z dne 19. 8. 2011 (podpisan minister),
- obrazec: Zapis lobiranca o stiku z lobistom, št. 0333-25/2011, z dne 11. 7. 2011,
- obrazec: Zapis lobiranca o stiku z lobistom, št. 0333-24/2011, z dne 11. 7. 2011,
•    Ministrstvo za promet:
- obrazec: Zapis lobiranca o stiku z lobistom, št. 0333-38/2011, z dne 28. 7. 2011,
- obrazec: Zapis lobiranca o stiku z lobistom, št. 0333-12/2011, z dne 13. 4. 2011,
- obrazec: Zapis lobiranca o stiku z lobistom, brez opr. št., prejet dne 15. 4. 2011, pri čemer je organ v rubriki »naziv in naslov interesne organizacije« dolžan izbrisati ime in priimek fizične osebe (pod nazivom interesne organizacije in nad naslovom),
•    Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo:
- obrazec: Prijava stika z osebo/lobistom, ki se ni dolžan vpisati v register, št. 0333-91/2011, z dne 3. 10. 2011,
- obrazec: Prijava stika z osebo/lobistom, ki se ni dolžan vpisati v register, št. 0333-94/2011, z dne 7. 10. 2011, pri čemer je organ dolžan izbrisati ime in priimek posameznice v rubriki »ime in priimek lobista«,
- obrazec: Prijava stika z osebo/lobistom, ki se ni dolžan vpisati v register, št. 0333-61/2011, z dne 8. 9. 2011,
- obrazec: Prijava stika z osebo/lobistom, ki se ni dolžan vpisati v register, št. 0333-64/2011, z dne 15. 9. 2011,
•    Ministrstvo za šolstvo in šport:
- zabeležka s sestanka ministra za šolstvo in šport z dne 25. 3. 2011,
- obrazec: Prijava lobiranca o prepovedanih ravnanjih lobiranja z dne 30. 3. 2011,
- obrazec: Zapis lobiranca o stiku z lobistom z dne 30. 3. 2011.
Kategorija: poročila o lobističnih stikih - drugo:
•    Kabinet predsednika Vlade:
- obrazec: Prijava stika z osebo/lobistom, ki se ni dolžan vpisati v register, brez opr. št., z dne 1. 9. 2011,
- dopis Kabineta predsednika Vlade, št. 231-1/2011-1 z dne 10. 1. 2011.

2.    V preostalem delu se zahteva prosilca zavrne.

3.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški. 


O B R A Z L O Ž I T E V:

Prosilka je dne 6. 9. 2011 od organa zahtevala kopije vseh poročil lobirancev, ki so organu poročali o stikih z lobisti, in na podlagi katerih je organ na svojem spletišču objavil podatke o lobističnih stikih (dostopno preko www.kpk-rs.si/sl/projekt-transparentnost/lobisticni-stiki).

Organ je dne 29. 9. 2011 izdal odločbo št. 9111-21/2011/2, s katero je zahtevo prosilke v celoti zavrnil, prosilka pa je dne 6. 10. 2011 zoper izdano odločbo vložila pritožbo. Z delno odločbo št. 090-197/2011/37 z dne 15. 11. 2011 je Pooblaščenec že odločil o dostopu do večine zahtevane dokumentacije, saj je bil zahtevek prosilke v tem delu že zrel za odločitev. ZUP v 219. členu namreč določa, da lahko pristojni organ v primerih, kadar se lahko o kakšni zadevi odloča po delih oziroma po posameznih zahtevkih, pa so posamezni deli oziroma zahtevki primerni za odločitev, izda odločbo samo o teh delih oziroma zahtevkih (delna odločba). Delna odločba velja glede pravnih sredstev in glede izvršbe za samostojno odločbo. ZUP delno odločbo predvideva za primere, ko je del postopka ali posamezen zahtevek stranke ločljiv od ostalih in hkrati že primeren za odločitev, medtem ko  ostali deli ali zahtevki še niso primerni za odločitev. To je v interesu strank, ki s tem prej dosežejo dokončnost izreka in njegovo izvršljivost.

Ker je Pooblaščenec presodil, da je predmetni postopek v tem trenutku v takšni fazi, da so za odločanje zreli tudi vsi preostali zahtevki prosilke, torej vsa preostala poročila lobirancev, ki so organu poročali o stikih z lobisti, o kateri še ni bilo odločeno z delno odločbo št. 090-197/2011/37 z dne 15. 11. 2011.

1. Splošno o predmetu odločanja

Pooblaščenec je že v delni odločbi, izdani v tem postopku, jasno ugotovil, da informacije, ki jih zahteva prosilka, spadajo v delovno področje organa, prav tako pa zahtevane informacije obstajajo v materializirani obliki in organ z njimi razpolaga, saj jih je tudi posredoval Pooblaščencu.

V konkretnem primeru gre za presojo istovrstnih dokumentov, kot jih je Pooblaščenec presojal že v delni odločbi št. 090-197/2011/37 z dne 15. 11. 2011, in sicer za poročila lobirancev, ki jih organ razvršča v tri različne kategorije, in sicer zakonito lobiranje, izjeme zakonitega lobiranja in morebitno prepovedano lobiranje. Večina poročil, ki so jih oddali lobiranci, je pripravljena na obrazcih, dostopnih na spletni strani organa, ne pa vsa. Pri tem je potrebno pojasniti, da se kategorija »zakonito lobiranje« nanaša na situacijo, kadar lobiranje opravljajo registrirani lobisti, kategorija »izjeme zakonitega lobiranja« se nanašajo na situacijo, ko za interesno organizacijo lobirajo njeni zaposleni, zakoniti zastopniki ali izvoljeni predstavniki interesne organizacije (4. odst. 58. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, Ur. l. RS, št. 69/2011-UPB2, v nadaljevanju ZIntPK). Kategorija »morebitno prepovedano lobiranje« pa se nanaša na situacijo, ko so še pred uveljavitvijo ZIntPK-B za interesno organizacijo lobirali posamezniki, ki niso bili vpisani v register lobistov. Pred uveljavitvijo ZIntPK-B je namreč takšno ravnanje predstavljalo prekršek, vendar organ, zaradi spremembe zakona, prekrškovnih postopkov v teh primerih ni niti začel oziroma jih je ustavil - prekršek torej pravnomočno nikoli ni bil ugotovljen.

Pooblaščenec je v nadaljevanju presojal, ali gre pri dokumentih, ki so predmet odločanja v konkretnem primeru, za prosto dostopne informacije javnega značaja. Če namreč zahtevani dokumenti vsebujejo informacije javnega značaja, ima do njih v skladu z določili ZDIJZ dostop vsakdo. Edini razlog za zavrnitev dostopa je morebitni obstoj kakšne izmed izjem, ki so določene v 1. odstavku 6. člena ZDIJZ.

2. Izjema po 11. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ (notranje delovanje organa)

Organ se je pri zavrnitvi dostopa skliceval na izjemo notranjega delovanja organa, vendar je Pooblaščenec že v svoji delni odločbi št. 090-197/2011/37 z dne 15. 11. 2011 obširno obrazložil, da zahtevani dokumenti po vsebini in po pojavni obliki ne predstavljajo izjeme po 11. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.

3. Izjema po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo osebnih podatkov)

Pooblaščenec je nadalje v delni odločbi št. 090-197/2011/37 z dne 15. 11. 2011 tudi ugotovil, da se v zahtevanih dokumentih pojavljajo tudi osebni podatki, in sicer tako nevarovani osebni podatki kot varovani osebni podatki, ki pomenijo izjemo po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, ki kot izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

Po pregledu poročil, ki so predmet presoje v konkretnem primeru, je Pooblaščenec ugotovil, da se v dokumentih pojavljajo osebni podatki javnih uslužbencev in funkcionarjev, osebni podatki registriranih lobistov ter podatki o zakonitih zastopnikih interesnih organizacij oz. osebah, ki so pooblaščene za zastopanje, ki ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov.

V zahtevanih dokumentih pa se pojavljajo tudi varovani osebni podatki, npr. podatki o posameznikih, zaposlenih v zasebnih interesnih organizacijah, ki pa hkrati niso zakoniti zastopniki teh organizacij oziroma osebe, pooblaščene za zastopanje. Ti podatki predstavljajo izjemo po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, zato jih mora organ ob upoštevanju določbe 7. člena ZDIJZ (delni dostop), ob posredovanju dokumentacije prosilki, prekriti na način, kot je opisan v izreku te odločbe.

4. Izjema po 2. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ (poslovna skrivnost)

Pooblaščenec je v nadaljevanju preverjal tudi, ali presojani dokumenti vsebujejo takšne podatke, ki bi lahko pomenili poslovno skrivnost v skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 65/2009-UPB3, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZGD-1). 2. točka 1. odstavka 6. člena ZDIJZ namreč določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. ZDIJZ tako napoti na uporabo Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 65/09-UPB3, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZGD-1), ki v 1. odstavku 39. člena določa, da je poslovna skrivnost opredeljena kot podatek, ki ga določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (1. odstavek 39. člena ZGD-1). Ne glede na to pa se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, ki kot taki niso določeni s sklepom družbe, pa je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (2. odstavek 39. člena ZGD-1). Poleg tega ZGD-1 v 3. odstavku 39. člena izrecno določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev.

ZGD-1 loči dva kriterija, subjektivnega in objektivnega, glede na to, na kakšni podlagi je prepovedano razkritje poslovne skrivnosti. Subjektivni kriterij se odraža v tem, da upravičenec sam s svojim aktom in s svojo voljo označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Le-ta v konkretnem primeru glede na samo naravo informacije ne pride v poštev, zato je Pooblaščenec v nadaljevanju zahtevane podatke presojal z vidika objektivnega kriterija kot ga določa 2. odstavek 39. člena ZGD-1.

Že v predhodno izdani delni odločbi je Pooblaščenec pojasnil, da gre pri zahtevanih poročilih lobirancev za dokumente, v katerih se pojavljajo informacije o določenih poslovnih subjektih. V tej zvezi je Pooblaščenec presodil, da dokumenti, o katerih je že odločal z delno odločbo, ne vsebujejo informacij o poslovnih subjektih, ki bi lahko predstavljaje izjemo poslovne skrivnosti, saj ne gre za informacije, ki bi lahko vplivale na tržni položaj v dokumentih omenjenih poslovnih subjektov. Predmet poslovne skrivnosti so namreč lahko samo takšni podatki, ki pomenijo konkurenčno prednost v kakršnemkoli pogledu in katerih sporočanje neupravičeni osebi bi škodilo konkurenčnemu položaju subjekta. Pomembno je, da se konkurenčna prednost subjekta šteje za prednost v kakršnemkoli pogledu, tudi v negativnem smislu. Ne morejo pa biti kot poslovna skrivnost zajeti podatki, ki ne vplivajo na tržni konkurenčni položaj.

Nasprotno pa je Pooblaščenec glede dokumentov, o katerih odloča s to odločbo, presodil, da le-ti vsebujejo določene informacije o poslovnih subjektih, ki bi potencialno lahko predstavljale izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja. Zaradi morebitnega vpliva odločbe na njihove pravice in pravne koristi je Pooblaščenec poslovne subjekte, ki so v poročilih omenjeni, z dopisi z dne 7. 11. 2011, po določilu 43. in 44. člena ZUP, pozval, naj se izjasnijo o tem, ali prijavljajo stransko udeležbo v postopku oziroma, ali zahtevane informacije za njih predstavljajo katero izmed izjem od prosto dostopnih informacij javnega značaja po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.

Pooblaščenec je prejel pisne odgovore osmih v postopek pozvanih subjektov, pri čemer so le trije subjekti navedli, da vstopajo v postopek kot stranski udeleženci. Izmed slednjih eden ni navedel, ali zahtevane informacije zanj predstavljajo izjemo v skladu s 1. odst. 6. čl. ZDIJZ, dva v postopek pozvana subjekt pa sta obrazloženo navajala, da zahtevani podatki predstavljajo njihovo poslovno skrivnost. Pooblaščenec ugotavlja, da samo dva od pozvanih subjektov tako predstavljata stranska udeleženca, ki imata zaradi varstva svojega pravnega položaja pravni interes za udeležbo v upravnem postopku, saj je stranski udeleženec lahko samo tisti, ki varuje kakšno svojo pravico ali pravni interes v upravni zadevi. V obravnavanem primeru pa sta le dva od pozvanih subjektov sploh zatrjevala varovanje kakšne svoje pravne pravice ali pravne koristi, zato ju je Pooblaščenec kot edina štel za stranska udeleženca v postopku.

Pooblaščenec na tem mestu še poudarja, da je dokazno breme glede obstoja poslovne skrivnosti na subjektu, čigar podatki naj bi se z izjemo poslovne skrivnosti varovali, saj ima le ta praviloma vsa ustrezna znanja in izkušnje o trgu v katerem deluje in natančno ve, kaj, kako in zakaj bi lahko vplivalo na njegov konkurenčni položaj. Zakonodajalec je izrecno predpisal izvedbo škodnega testa, kar pomeni, da mora subjekt, čigar poslovno skrivnost je treba varovati, z navedbo in natančno obrazložitvijo preteče škode in concreto in ne zgolj in abstracto dokazati, da bi škoda zares utegnila nastati. Temu stališču Pooblaščenca je v sodbi pod opr. št. U 32/2008-25 z dne 8. 10. 2008, pritrdilo tudi Upravno sodišče RS, ki je zapisalo: »Sodišče prav tako pritrjuje razlogom izpodbijane odločbe, da glede na to, da izbrani ponudnik šteje kot poslovno skrivnost ceno in ostale elemente pogodbe ter informacije, povezane z osnovnimi elementi pogodbe, ni pa navedel v podporo navedenih stališč nobenih argumentov, zgolj generalno zatrjevanje, brez obrazložitve škodljivih posledic, v ničemer ne izkazuje izpolnjevanja pogojev po 2. odstavku 39. čl. ZGD-1«.

Eden izmed subjektov, ki jih Pooblaščenec obravnava kot stranska udeleženca, je v svoji izjavi tako zapisal, da so bili na sestanku (zapis sestanka je lobirančevo poročilo, ki se presoja v tem postopku, op. Pooblaščenca) podani podatki o pristopu in rešitvi, ki je povezan s patentom, ki ga stranski udeleženec opredeljuje kot poslovno skrivnost, zato bi lahko razkritje takšnih podatkov škodovalo družbi. Po natančnem pregledu dokumenta, ki se nanaša na konkretnega stranskega udeleženca je Pooblaščenec ugotovil, da dokument takšnih podatkov, kot jih varuje stranski udeleženec, ne vsebuje, oziroma ne razkriva več podatkov, kot jih lahko vsak posameznik najde na spletni strani stranskega udeleženca. Pooblaščenec je zato ocenil, da v konkretnem primeru ne gre za takšne podatke stranskega udeleženca, ki bi lahko predstavljali poslovno skrivnost.

Naslednji stranski udeleženec pa je s svojo izjavo varoval podatke o načrtovanih investicijah v slovensko gospodarstvo, ki (še) niso realizirane. Pooblaščenec je ocenil, da gre za takšen podatek, ki bi lahko vplival na konkurenčni položaj poslovnega subjekta na trgu, zato je ocenil, da gre za podatek, ki pomeni izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja in ga je organ pri posredovanju dokumentacije prosilki dolžan prekriti (delni dostop), na način kot izhaja iz izreka te odločbe.

5. Zaključek

Izhajajoč iz vsega navedenega je Pooblaščenec odločil, da je treba pritožbi prosilke tudi v obravnavanem delu delno ugoditi. Gre namreč za prosto dostopne informacije javnega značaja, z izjemo podatkov, ki predstavljajo varovane osebne podatke in podatka, ki predstavlja poslovno skrivnost stranskega udeleženca. Organ je prosilki z uporabo instituta delnega dostopa dolžan omogočiti dostop do zahtevanih informacij javnega značaja v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe, na način kot izhaja iz izreka te odločbe.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:
Mojca Komac, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka