Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 18.03.2015
Naslov: Delavska enotnost Zveza svobodnih sindikatov Slovenije - RTV Slovenija
Številka: 090-3/2015
Kategorija: Avtorsko delo
Status: Delno odobreno


POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval fotokopije vseh dokumentov, s katerimi je organ odobril, pripravljal, izvajal, analiziral in razširjal rezultate ankete o organizacijski kulturi RTV Slovenije. Organ je prosilcu omogočil dostop do zahtevanih poročil, analiz in raziskav, vendar le v obliki vpogleda, saj je ocenil, da dokumenti predstavljajo avtorska dela. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da je pritožba delno utemeljena. Avtorja zahtevanih dokumentov, ki sta zaposlena pri organa, namreč svojih pravic na zahtevanih avtorskih delih nista uredila s pogodbo, zato se za presojo, kdo razpolaga z avtorskimi pravicami, uporabi določa 101. člena ZASP (avtorsko delo iz delovnega razmerja). Ker torej organ že po samem ZASP pravno veljavno razpolaga z materialnimi avtorskimi pravicami na zahtevanih dokumentih avtorjev, zaposlenih pri organu, je bila odločitev organa, da prosilcu ne posreduje fotokopije dokumentov, temveč mu na podlagi drugega odstavka 25. člena omogoči zgolj vpogled vanje, napačna. Organ ima na konkretnih izvodih, ki jih ima v posesti, ne le materialno avtorsko pravico distribuiranja, temveč tudi pravico reproduciranja in distribuiranja. V preostalem delu je IP pritožbo zavrnil, saj zahtevani dokumenti predstavljajo avtorsko delo, organ pa na njih nima avtorskih pravic.

 

ODLOČBA:

Številka: 090-3/2015/6
Datum: 17. 3. 2015

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14 in 50/14; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena ter prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/06 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi novinarja Mirsada Begića, Delavska enotnost, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilec) zoper odločbo Javnega zavoda RTV Slovenija, Kolodvorska 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 0901-042/2014/2 z dne 8. 12. 2014 v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo


O D L O Č B O:

1.    Pritožbi prosilca se delno ugodi in se 8. in 9. alineja 1. točke izreka odločbe Javnega zavoda RTV Slovenija, št. 0901-042/2014/2 z dne 8. 12. 2014 odpravita ter se odloči:

Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopiji dokumentov:
-    Kolar, R.; Cmiljanič, R.: Raziskava o zavzetosti in vodenju timov; Povzetek; 2013;
-    Kolar, R.; Cmiljanič, R.: Raziskava o zavzetosti in vodenju timov; Poročilo; 2013.

2.    V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

3.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.


O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je dne 11. 11. 2014 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja in v pisni ter elektronski obliki zahteval dostop do vseh dokumentov, s katerimi je organ odobril, pripravljal, izvajal, analiziral in razširjal rezultate ankete o organizacijski kulturi RTV Slovenije. Zahteval je tudi ankete oziroma kako drugače poimenovane analize, pa tudi vse ankete oziroma kako drugače poimenovane analize vseh tovrstnih anket organizacijske kulture RTV Slovenije za obdobje zadnjih desetih let.

Organ je o zahtevi odločil z odločbo št. 0901-042/2014/2 z dne 8. 12. 2014, s katero je zavrnil dostop do dokumentov:
-    Brane Gruban: OCI/OEI Poročilo, RTV Slovenija, Marec 2012;
-    Brane Gruban: Predstavitev raziskav: Zavzetost zaposlenih in odločnost poslovanja ter organizacijska kultura, Javni zavod RTV Slovenija, Ljubljana 16. april 2012;
-    Brane Gruban, Roman Kolar: Vpliv vodij/urednikov na učinkovitost in organizacijsko kulturo RTVS (srednji nivo vodenja); Predstavitev Svetu delavcev; 19. 12. 2012;
-    Mejenje vpliva managerjev na organizacijsko učinkovitost in uspešnost. Human Synergistic International, 2012;
-    Brane Gruban: Javni zavod RTV Slovenija: Organizacijska klima in zavzetost zaposlenih: poročilo 2010;
-    Brane Gruban: Javni zavod RTV Slovenija: Zavzetost zaposlenih in odličnost poslovanja: poročilo 2010;
-    Grubar, Brane: Ponudba za izvedbo raziskave organizacijske kulture in učinskovitosti po metodologiji Human Synergistics International;
-    Kolar, R.; Cmiljanič, R.: Raziskava o zavzetosti in vodenju timov; Povzetek; 2013;
-    Kolar, R.; Cmiljanič, R.: Raziskava o zavzetosti in vodenju timov; Poročilo; 2013,
v obliki fotokopij, ker predstavljajo avtorsko delo. Dostop do navedenih dokumentov je prosilcu omogočil le v obliki vpogleda. V obrazložitvi je navedel, da navedeni dokumenti po vsebini zajemajo poročilo o poteku raziskave, uporabljeno metodologijo in vprašalnike, analizo in interpretacijo rezultatov ter priporočila. Organ je iz vsebine dokumentov ugotovil, da predmetni dokumenti izpolnjuje kriterije avtorskega dela po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 16/07-UPB, 68/08, 110/13, v nadaljevanju ZASP). Dokumenti vsebujejo vse značilnosti avtorskega dela po ZASP, poleg tega pa posamezni dokumenti vsebujejo simbol © z navedbo imetnika pravic in iz katerega je razvidno, da so avtorske pravice pridržane. Iz navedenega je organ presodil, da se morajo pri obravnavi uporabiti določbe ZDIJZ, ki se nanašajo na avtorska dela. Po prvem odstavku 25. člena ZASP materialne avtorske pravice avtorja, med katere sodita tudi pravici reproduciranja in distribuiranja, varujejo premoženjske interese avtorja s tem, da avtor izključno dovoljuje ali prepoveduje uporabo svojega dela in primerkov svojega dela. Organ nima pravne podlage za neomejeno izkoriščanje materialnih avtorskih pravic na avtorskih delih za ves čas in za vse primere, zato z avtorskim delom ne more prosto razpolagati. Iz istega razloga avtorska dela ne morejo biti prosto dostopna vsakomur. Po drugem odstavku 25. člena ZDIJZ lahko organ za informacijo, pri kateri je treba upoštevati zakon, ki ureja avtorsko pravico, prosilcu omogoči seznanitev tako, da informacijo da na vpogled, zato je odločil, da zavrne zahtevo za posredovanje fotokopij, prosilcu pa omogočil vpogled v zahtevane dokumente v prostorih organa.
Dostop do preostalih zahtevanih dokumentov (računov, predračunov, zahtevnic) pa je prosilcu omogočil in mu jih po elektronski pošti tudi posredoval.

Prosilec se je zoper odločbo pravočasno pritožil in navedel, da se pritožuje zoper tiste dele, kjer mu je organ sicer dovolil dostop do zahtevanih dokumentov, vendar z vpogledom v prostorih organa. Navaja, da argumenti, da gre za avtorsko delo in da s tem povezane pravice do izkoriščanja »materialnih avtorskih pravic na avtorskih delih za ves čas in za vse primere«, niso v neposredni vsebinski povezanosti z njegovo zahtevo. Sklicevanje na ZASP je v tej zadevi hkrati nujno smiselno omejeno, saj je organ z avtorji zagotovo sklenil tudi posebne pogodbe o njihovem delu in te pogodbe zagotovo natančneje opredeljujejo pravice organa do teh izdelkov.
Obenem so pravice, odgovornosti in dolžnosti organa tudi zakonsko določene in ne morejo biti nesorazmerno omejene s kakim drugim področnim zakonom ali pa celo s pogodbo o izvedbi nekega (četudi raziskovalnega ali intelektualnega) dela; pri tem opozarja, da so tudi s to zadevo povezane pogodbe podvržene dostopu do informacij javnega značaja. Še en argument, da izgovarjanje na omejitve avtorskega dela ne vzdržij resne pravne in strokovne presoje, so objave o teh raziskavah v glasilu RTV Slovenije Kričač, ki ga organ navaja v svojem dopisu št. 0901-042/2014/1 z dne 8. 12. 2014. V kolikor bi te individualne intelektualne stvaritve bile (pogodbeno) strogo zaščitene, se ne bi smele pojaviti v rokah avtorja/avtorjev objav, kar bi onemogočilo objavo v tem mediju, četudi internem.
Prosilec zahteva, da se mu posredujejo fotokopije naslednjih dokumentov:
-    Brane Gruban: Predstavitev raziskav: Zavzetost zaposlenih in odločnost poslovanja ter organizacijska kultura, Javni zavod RTV Slovenija, Ljubljana 16. april 2012;
-    Brane Gruban, Roman Kolar: Vpliv vodij/urednikov na učinkovitost in organizacijsko kulturo RTVS (srednji nivo vodenja); Predstavitev Svetu delavcev; 19. 12. 2012;
-    Brane Gruban: Javni zavod RTV Slovenija: Organizacijska klima in zavzetost zaposlenih: poročilo 2010;
-    Brane Gruban: Javni zavod RTV Slovenija: Zavzetost zaposlenih in odličnost poslovanja: poročilo 2010;
-    Kolar, R.; Cmiljanič, R.: Raziskava o zavzetosti in vodenju timov; Povzetek; 2013;
-    Kolar, R.; Cmiljanič, R.: Raziskava o zavzetosti in vodenju timov; Poročilo; 2013.

Organ po prejemu pritožbe prosilca odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom z dne 5. 1. 2015, odstopil v reševanje IP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Dodatno je pojasnil, da je pri dokumentu Brane Gruban: Javni zavod RTV Slovenija: Zavzetost zaposlenih in odličnost poslovanja: poročilo 2010 v odločbi prišlo do napake v letnici. Dokument ima v naslovu letnico 2012 in ne 2010.
 
Z namenom ugotovitve dejanskega stanje je IP organ dne 7. 1. 2015 pozval za dodatna pojasnila glede avtorstva in dostavo dokumentov (npr. pogodba, naročilnica,..), na podlagi katerih so bile zahtevane raziskave/analize naročene. Organ je dne 19. 1. 2015 posredoval zahtevane dokumente in dodatna pojasnila. 

Pritožba je delno utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, da zahtevane informacije spadajo v njegovo delovno področje in da organ z njimi razpolaga. Iz pritožbe izhaja, da je predmet tega pritožbena postopka prost dostop do sledečih dokumentov v obliki fotokopij:
-    Brane Gruban: Predstavitev raziskav: Zavzetost zaposlenih in odločnost poslovanja ter organizacijska kultura, Javni zavod RTV Slovenija, Ljubljana, 16. april 2012;
-    Brane Gruban, Roman Kolar: Vpliv vodij/urednikov na učinkovitost in organizacijsko kulturo RTVS (srednji nivo vodenja); Predstavitev Svetu delavcev; 19. 12. 2012;
-    Brane Gruban: Javni zavod RTV Slovenija: Organizacijska klima in zavzetost zaposlenih: poročilo 2010;
-    Brane Gruban: Javni zavod RTV Slovenija: Zavzetost zaposlenih in odličnost poslovanja: poročilo 2012;
-    Kolar, R.; Cmiljanič, R.: Raziskava o zavzetosti in vodenju timov; Povzetek; 2013;
-    Kolar, R.; Cmiljanič, R.: Raziskava o zavzetosti in vodenju timov; Poročilo; 2013
(v nadaljevanju zahtevani dokumenti).

Prosilec ima na podlagi 17. člena ZDIJZ pravico določiti, na kakšen način se želi seznaniti z zahtevano informacijo. Tako organ nima nikakršne pravice prosilcu odreči pravice do oblike, v kateri želi prejeti zahtevano informacijo. Edino omejitev, ki vpliva na obliko informacije, predstavlja določba drugega odstavka 25. člena ZDIJZ, po kateri lahko prosilec dobi samo vpogled v informacijo, ki je zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico.

V obravnavanem primeru je organ zavrnil dostop do fotokopij zahtevanih dokumentov, saj je odločil, da gre za avtorsko zaščitena dela, glede katerih je v skladu z drugim odstavkom 25 člena ZDIJZ mogoča seznanitev z informacijo izključno tako, da se da na vpogled.

Glede na navedeno je IP v nadaljevanju ugotavljal, ali so dokumenti, katerih posredovanje fotokopij je bilo prosilcu zavrnjeno, zavarovani skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico. V skladu s 5. členom ZASP je avtorsko delo individualna intelektualna stvaritev s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki je na kakršenkoli način izražena, če ni v ZASP drugače določeno. Iz navedene definicije in obstoječe sodne prakse ter pravne teorije izhaja pet predpostavk, ki morajo biti izpolnjene, da se posamezno delo šteje za avtorsko delo po ZASP, in sicer so to individualnost, intelektualnost, stvaritev, področja ustvarjalnosti in izraženost. 

Individualnost dela predstavlja značilnost, ki avtorsko delo ločuje od drugih, avtorsko nevarovanih del, od drugih avtorsko varovanih del in hkrati od umetniške in kulturne dediščine, ki je last širše javnosti. Gre za zahtevo po tem, da ima delo vsaj še toliko izvirnih potez, da se ga še lahko uvršča med avtorska dela. Če torej avtor neodvisno od nekega drugega dela, ustvari svoje delo z individualnimi potezami, torej brez posnemanja oz. neposrednega prevzemanja iz drugega dela, je izpolnjena predpostavka individualnosti dela. Predpostavka intelektualnosti dela pomeni, da gre za delo posameznikovega intelekta in ne toliko fizičnega dela. Prav tako pa intelektualnost avtorskega dela opozarja na to, da gre pri avtorskem delu za t.i. nematerialno dobrino. Stvaritev je bistvena predpostavka avtorskega dela, pomeni pa, da gre za rezultat človeškega ravnanja, saj je samo človek zmožen ustvarjanja. Področja ustvarjalnosti so področja, izrecno navedena v 5. členu ZASP, in sicer znanost, književnost ali umetnost, ki pa se razlagajo široko (npr. računalniški programi sodijo v področje književnosti). Avtorsko delo pa mora biti tudi na kakršen koli način izraženo, tako da je zaznavno v zunanjem svetu. V kolikor torej posamezno delo izpolnjuje navedene predpostavke, se šteje, da gre za avtorskopravno varovano delo. Hkrati pa ZASP v drugem odstavku 5. člena našteva primere avtorskih del, pri čemer v 2. točki izrecno navaja pisana dela, kot npr. leposlovna dela, članki, priročniki, študije ter računalniški programi.

IP ugotavlja, da ni dvoma, da zahtevane informacije predstavljajo avtorsko delo, saj izpolnjujejo vseh pet temeljnih predpostavk avtorskega dela. Nedvomno je, da je delo izraženo, da predstavlja stvaritev avtorja in intelektualno kreacijo ter da hkrati spada v znanstveno področje človeške ustvarjalnosti. Po vsebinski preučitvi dokumentov IP ocenjuje tudi, da imajo dokumenti zadostno mero individualnosti, da se štejejo za avtorsko delo.

V nadaljevanju je IP ugotavljal, ali so avtorji na organ prenesli materialne pravice na opravljenem avtorskem delu. IP je zaprosil organ za posredovanje dokumentov, ki predstavljajo podlago za naročilo in plačilo zahtevanih dokumentov. Organ je dne 19. 1. 2015 pojasnil, da je avtor Brane Gruban svoje raziskave in predstavitve raziskav opravil na podlagi Ponudbe za izvedbo raziskave mikroorganizacijske klime in zavzetosti JZ RTV Slovenija z zahtevnico No. 20165 (oz. 7316) in Ponudbe za izvedbo raziskave mikroorganizacijske kulture in učinkovitosti po metodologiji Human Synergistics Internationa z zahtevnico No. 20200 (oz. 8716).

Iz zahtevanih dokumentov je razvidno, da je avtor Brane Gruban dokumente naredil kot zaposlen v podjetju Dialogos, Strateške komunikacije, d.o.o., kar pomeni, da je svoje materialne avtorske pravice na zahtevanih dokumentih v skladu s prvim odstavkom 101. člena ZASP prenesel na podjetje. Po pregledu ponudb, ki so bile podlaga za naročilo in izdelavo zahtevanih dokumentov, je IP ugotovil, da avtorske pravice podjetja Dialogos, Strateške komunikacije, d.o.o., niso bile predmet ponudbe oz. naročila raziskav in da niso bile prenesene na organ. Organ pa drugih pogodb, ki bi urejale prenos avtorskih pravic na zahtevanih dokumentih avtorja Braneta Grubana, nima. Na podlagi navedb organa in pregleda dokumentov IP ugotavlja, da imetnik pravic, podjetje Dialogos, Strateške komunikacije, d.o.o., ni prenesel materialnih avtorskih pravic na organ. V obravnavanem primeru organ torej ni imetnik pravice reproduciranja (za namen posredovanja informacij javnega značaja), kot ene izmed materialnih avtorskih pravic tretji osebi. Prav tako sta dokumenta Brane Gruban: Javni zavod RTV Slovenija: Organizacijska klima in zavzetost zaposlenih: poročilo 2010 in Brane Gruban: Javni zavod RTV Slovenija: Zavzetost zaposlenih in odličnost poslovanja: poročilo 2012 vidno označena z oznako © (Copyright).

Glede na navedeno je IP ugotovil, da je bila odločitev organa v tem delu pravilna, s tem ko je prosilcu omogočil le vpogled v zahtevane dokumente avtorja Braneta Grubana. IP ob tem poudarja, da je namen drugega odstavka 25. člena ZDIJZ varovanje avtorskih pravic in ne onemogočenje dostopa do informacij javnega značaja. Posledica takšne ureditve zato nikakor ni zavrnitev dostopa do zahtevane informacije javnega značaja, temveč se prosilcu omogoči seznanitev z informacijo tako, da mu jo organ da na vpogled (več: v Vse o dostopu do informacij javnega značaja, Nataša Pirc Musar et al., Založba Forum Media, Maribor, 2006, točka 2/2.3.3.3, stran 46). Ker je pri tem pravici dostopa do informacij javnega značaja še vedno zadoščeno, saj takšno ravnanje organa ni v nasprotju niti z namenom ZDIJZ (2. člen ZDIJZ) niti z načelom prostega dostopa (5. člen ZDIJZ), zakonodajalec v ZDIJZ ni vnesel nobene izjeme od navedene omejitve proste izbire načina posredovanja zahtevane informacije javnega značaja. Tudi avtorji Komentarja ZDIJZ menijo, da je namen ZDIJZ v prvi vrsti dati prosilcu možnost, da se seznani z vsebino informacije javnega značaja, ne pa da prejme določeno obliko te informacije (več v Komentarju Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, Senko Pličanič et al., Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti, Ljubljana, 2005, str. 214).

Glede zahtevnih dokumentov avtorjev Romana Kolarja in Roberta Cmiljaniča je organ dne 19. 1. 2015 pojasnil, da je Roman Kolar zaposlen pri organu kot vodja oddelka I, Robert Cmiljanič pa kot samostojni strokovni sodelavec za kadre in da sta zahtevana dokumenta bila ustvarjena pri izpolnjevanju obveznosti iz delovnega razmerja. Njuno delo je bilo ustvarjeno kot rezultat raziskave, ki sta jo izvedla v okviru delovnih zadolžitev. Za prenos avtorskih pravic na zahtevanih dokumentih nista sklenila dodatnih pogodb. Iz 11. člena njune pogodbe o zaposlitvi izhaja, da so na organ za ves čas trajanja avtorskih in sorodnih pravic prenesene materialne pravice, ki se nanašajo le na novinarske prispevke, med katere pa se zahtevana dokumenta (poročilo in povzetek raziskave o vodenju timov) ne uvrščata. Zahtevana dokumenta avtorjev Romana Kolarja in Roberta Cmiljaniča sta bila ustvarjena za obravnavo v vodstvu. Nadalje je navedel, da ima delodajalec, na podlagi 101. člena ZASP, pravico avtorska dela, ustvarjena v delovnem razmerju, izkoriščati v obdobju 10 let od dokončanja dela, v kolikor s pogodbo ni drugače določeno. Po preteku tega obdobja se pravice vrnejo delojemalcu – avtorju. Avtorskih pravic na ustvarjenem avtorskem delu iz delovnega razmerja, za katerega vse materialne pravice in druge pravice avtorja niso s pogodbo ali na podlagi zakona prenesene na delodajalca za ves čas trajanja avtorskih pravic, imetnik pravic ne more odstopiti za daljše časovno obdobje kot ga določa pogodba ali zakon. V kolikor bi bilo tako avtorsko delo dostopno javnosti kot informacija javnega značaja, bi imetnik pravic oz. avtor povsem izgubil nadzor nad uporabo dela, saj bi se delo lahko nenadzorovano razmnoževalo, distribuiralo, predelovalo in javno priobčevalo tudi po preteku desetletnega obdobja. Imetnik pravic bi lahko uporabo časovno omejil le s pogodbo o prenosu pravic, kar pa za informacije javnega značaja ni mogoče uporabiti. ZASP le v izjemnih primerih omogoča uporabo avtorskih del brez prenosa pravic, vsi pa se nanašajo le na že javno objavljena avtorska dela (pravica do obveščenosti, citati, pouk itd.). Časovna komponenta uporabe avtorskega dela (obdobje od nastanka dela za časa življenja in 70 let po smrti avtorja) je poleg načina uporabe pri izkoriščanju avtorskih del bistvena. Organ meni, da bi z omogočanjem nenadzorovanega reproduciranja in distribuiranja primerkov avtorskega dela, na katerem pravice niso neomejeno prenesene na zavezanca po ZDIJZ, preveč posegli v pravico avtorja do uporabe svojega dela v korist javnosti informacij.

IP je na podlagi navedenega ugotovil, da sta Roman Kolar in Robert Cmiljanič raziskavo in povzetek o zavzetosti in vodenju timov naredila v okviru izpolnjevanja svojih obveznosti iz delovnega razmerja. Ker pravic na omenjenih avtorskih delih nista uredila s pogodbo, se uporabi določa 101. člen ZASP (avtorsko delo iz delovnega razmerja). V skladu s 101. členom ZASP se, da kadar avtorsko delo ustvari delojemalec pri izpolnjevanju svojih obveznosti ali po navodilih delodajalca (avtorsko delo iz delovnega razmerja), šteje, da so materialne avtorske pravice in druge pravice avtorja na tem delu izključno prenesene na delodajalca za deset let od dokončanja dela, če ni s pogodbo drugače določeno. Po preteku roka iz prejšnjega odstavka pripadejo pravice iz prejšnjega odstavka delojemalcu, s tem da delodajalec lahko zahteva njihov ponovni izključni prenos proti plačilu primernega nadomestila. IP navaja, da je določba 101. člena jasna, da se na delodajalca prenesejo vse materialne pravice in vse druge pravice avtorja za obdobje 10 let od dokončanja dela. Zahtevana dela Romana Kolarja in Roberta Cmiljaniča so bila dokončana novembra 2013. Glede na navedeno organ torej že po samem ZASP pravno veljavno razpolaga z materialnimi avtorskimi pravicami na zahtevanih dokumentih avtorjev Romana Kolarja in Roberta Cmiljaniča. Iz zgoraj navedenih razlogov je bila odločitev organa, da prosilcu ne posreduje fotokopije dokumentov avtorjev Romana Kolarja in Roberta Cmiljaniča, temveč mu na podlagi drugega odstavka 25. člena omogoči zgolj vpogled vanj, v obravnavanem primeru nepravilna. Organ ima na konkretnih izvodih, ki jih ima v posesti, ne le materialno avtorsko pravico distribuiranja, temveč tudi pravico reproduciranja in distribuiranja.

Izhajajoč iz vsega navedenega je IP odločil, da je treba pritožbi prosilca v delu, ki se nanaša na dela avtorjev Romana Kolarja in Roberta Cmiljaniča, ugoditi. IP je, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, odločbo organa v tem delu odpravil in v tem delu sam rešil zadevo. Organ je dolžan prosilcu v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe posredovati fotokopiji zahtevanih dokumentov avtorjev Romana Kolarja in Roberta Cmiljaniča, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu je IP pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil in potrdil izpodbijano odločbo organa prve stopnje.

V tem postopku posebni stroški niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 - UPB) oproščena plačila upravne takse.



Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.





Postopek vodila:                             
Monika Voga, univ.dipl.prav.,                                    
Svetovalka pri Informacijskem                                                                 
pooblaščencu                      

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka