Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 18.02.2008
Naslov: CZNI - Okrajno sodišče v Sežani
Številka: 021-116/2007
Kategorija: Ali gre za inf. javnega značaja?
Status: Odobreno


Številka: 021-116/2007/                                               
Datum: 18. 2. 2008


Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 105/2006 – ZUS-1; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Civilnega združenja za nadzor nad institucijami, Območni odbor osrednje Slovenije, Šmartinska 20/a, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilec), z dne 4. 12. 2007, zoper odločbo Okrajnega sodišča v Sežani, Kosovelova 1, 6210 Sežana (v nadaljevanju organ), številka Su 210502/07 z dne 29. 11. 2007, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo


                                                               O D L O Č B O:


1. Pritožbi prosilca se ugodi.

2. Organ mora prosilcu v roku 15 dni od prejema te odločbe posredovati zapisnik o glavni obravnavi Okrajnega sodišča v Sežani, opr. št. P 132/06 z dne 25. 10. 2007, pri čemer je dolžan izbrisati:
-    prebivališča tožečih strank,
-    prebivališča toženih strank,
-    imena, priimke, imena očetov, datume in kraje rojstev, poklice, prebivališča in razmerja do pravdnih strank prič,
-    imena in priimke oseb, ki so bile v okviru sodnega postopka samo omenjene,
-    ime, priimek in številko izkaznice CZNI osebe, ki je bila prisotna na glavni obravnavi kot javnost.


O B R A Z L O Ž I T E V:


Prosilec je dne 26. 10. 2007 na organ naslovil zahtevo, da mu v skladu z ZDIJZ posreduje fotokopije zapisnika o javni glavni obravnavi opr. št. P 132/06, ki je bil sestavljen dne 25. 10. 2007 pri organu, na kraju samem v Gradišču pri Materiji št. 29.

Organ je prosilcu dne 8. 11. 2007 z dopisom odgovoril, da ni izkazan pravni interes za izdajo fotokopije zapisnika z glavne obravnave. V dopisu je organ navedel, da sodišče po določbah 75. člena Sodnega reda (Uradni list RS, št. 17/1995 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju Sodni red) izda prepis zapisnika naroka le pravdni stranki, njenemu pooblaščencu ali drugim upravičenim osebam, kar pa po oceni organa prosilec ni in posledično ni upravičen do kopije razpravnega zapisnika z glavne obravnave. Prosilec je dne 12. 11. 2007 na organ naslovil ponovljeno zahtevo za izdajo fotokopije navedenega zapisnika ter sodišču predlagal, da zahtevku ugodi, v nasprotnem primeru pa zavrne s sklepom.   

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. Su 210502/07 z dne 29. 11. 2007, s katero je zahtevo prosilca za dostop do informacij javnega značaja zavrnil.

V obrazložitvi izpodbijane odločbe organ uvodoma povzame zahtevo prosilca, nato pa pojasni, da je ustavna pravica do javnosti sojenja, ki je bistvenega pomena tako za presojo demokratičnosti ureditve kot za z njo povezan nadzor javnosti nad delom državnih organov, urejena s postopkovno zakonodajo, ki jo na civilnem področju predstavlja Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07; v nadaljevanju ZPP). Dostop do dokumentov je omogočen tudi na podlagi ZDIJZ. Določbe slednjega pa se, kot navaja organ, v praksi nanašajo predvsem na zadeve sodne uprave, tako da se posredovanje javnosti podatkov, ki se na te zadeve nanašajo, presojajo skladno z določbami ZDIJZ in ZUP. V nadaljevanju organ navaja, da je ena ali druga pot dostopa do informacij omejena z določenimi pogoji. Dostop do informacij, povezanih s posameznimi sodnimi postopki, je po določbah Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP, čl. 10, svoboda izražanja) lahko podrejen obličnostnim pogojem, omejitvam in kaznim, ki jih določa zakon, in ki so nujne v demokratični družbi zaradi (med drugim) varovanja avtoritete in nepristranskosti sodstva. Organ v nadaljevanju navaja, da se glede na navedeno za dostop do informacij, vezanih na individualno sojenje oziroma sodne postopke, uporabljajo določbe postopkovne zakonodaje, Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 94/2007 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZS-UPB4)  in Sodnega reda, za dostop do javnih knjig področna zakonodaja o zemljiški knjigi in sodnem registru, za dostop do zadev sodne uprave in ostala področja, ki niso urejena z drugo zakonodajo, pa se uporablja ZDIJZ. Organ je prosilčevo zahtevo za fotokopije zapisnika glavne obravnave obravnaval tako po določbah ZPP kot ZDIJZ.

Organ v nadaljevanju obrazložitve odločbe navaja, da zapisnik predstavlja del spisa v sodnem postopku. Pregled in prepis pravdnega spisa ureja 150. člen ZPP, ki zahteva izkaz upravičenega interesa ter določa tudi, kdo o izkazanosti le-tega odloča. Za ugotavljanje interesa oziroma odločanje o vpogledu v spis in njegovem prepisu je po 150. členu ZPP tako pristojen sodeči sodnik, ko je postopek končan, pa predsednik sodišča oziroma pooblaščena oseba.

Po navedbah organa je izkaz upravičenosti interesa v sodnih postopkih nujno potreben. V zvezi s pravico do vpogledov in prepisov posameznih sodnih spisov se po navedbah organa uporablja področna procesna zakonodaja v kombinaciji z drugimi predpisi, ki urejajo sodne postopke. Organ v obrazložitvi odločbe nadalje navaja, da v konkretnem primeru pravico do vpogleda v spis ureja ZPP, ki je lex specialis, še vedno pa velja tudi splošno pravno načelo lex specialis derogat legi generali, zato se pravica vpogleda v pravdni spis ne more in ne sme presojati po nobenem drugem zakonu kot ZPP. Posledično lahko reševanje tovrstnih zahtevkov izven okvira obstoječe procesne zakonodaje ogrozi varstvo interesov postopka, zlasti pravice do poštenega sojenja, varstvo osebnih podatkov oziroma notranje delovanje organov.

Organ v nadaljevanju navaja, da če bi kot informacije javnega značaja, kot jih določa ZDIJZ, šteli tudi vpogled ali prepis posameznih sodnih spisov, bi z nekritično uporabo ZDIJZ lahko zaobšli določbe procesne zakonodaje, na primer 150. člen ZPP in zahteve po izkazu opravičenega interesa, ter s tem ne upoštevali 24. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/1991, 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 68/2006; v nadaljevanju Ustava RS), da izjeme določa zakon. Če bi zakonodajalec želel z ZDIJZ v obstoječo postopkovno ureditev poseči, bi moral obstoječe sistemske določbe, ki izhajajo iz 24. člena Ustave RS, izrecno razveljaviti oziroma spremeniti, česar pa ni storil. Kljub ustavni določbi v 39. členu, ki terja utemeljitev pravnega interesa za dostop do informacije javnega značaja, zakonska izpeljava v ZDIJZ namreč ustavno predviden izkaz pravnega interesa opušča ter nalaga uradni osebi za dostop do informacij javnega značaja, da v vsakem posameznem primeru presodi, ali se prosilcu ugodi, ali zahtevo zavrne (6. člen ZDIJZ), ne glede na upravičenost.

Organ navaja, da ko gre za kolizijo interesa pravice javnosti do obveščenosti in pravice udeležencev pravdnega spisa, ki še teče in ni končan, do varstva podatkov v spisu; v pravni državi ne more in ne sme biti niti najmanjšega dvoma, katera pravica je močnejša.

Organ nadalje navaja, da je upravičen interes, ki ga prosilec utemeljuje s tem, da ga ima zapisanega v svojem statutu, pravni standard, ki ga presoja sodnik skladno s 150. členom ZPP. Upravičen interes prav tako ni podan s samim zatrjevanjem in zahtevanjem prosilca, sklicevanjem na javnost glavnih obravnav, statut CZNI kot notranji akt pravne osebe in sodelovanje ter vpogled ljudstva v delo državnih organov. Noben statut osebe civilnega prava ne more biti pravna podlaga za kogarkoli drugega, razen zgolj za člane te osebe civilnega prava. Še najmanj pa lahko vpliva na področje, ki je natančno in jasno urejeno s pravnim aktom, ki je po moči takoj za ustavo.

Organ zaključuje, da prosilec ne navaja nobene konkretne okoliščine, s katero bi utemeljil upravičen interes, zato se mu zapisnik ne izda. Prosilec po mnenju organa navaja zgolj splošne navedbe, ki ne zadostujejo utemeljitvi opravičenega interesa v smislu 150. člena ZPP in s takimi argumenti bi vnesli preširoko razlago povezanih zakonskih določb za vse primere presoje vprašanja, ali je na glavni obravnavi prisotna ali tudi neprisotna javnost upravičena do prepisov zapisnikov glavnih obravnav.

Nadalje organ navaja, da gre v konkretnem primeru za zadevo, ki še ni končana niti na prvi stopnji, kaj šele pravnomočna. Presoja upravičenega interesa je ena od varovalk za varovanje integritete posameznega sodnega postopka in udeležencev v njem. V nadaljevanju organ navaja, da je pravica javnosti v pravdnem postopku zagotovljena. Prosilec lahko prisostvuje obravnavam in o njih tudi poroča, v kolikor javnost v posameznem delu ni izključena. Član prosilca je v konkretnem primeru bil na glavni obravnavi, jo poslušal in lahko bi si tudi naredil zapiske. Načeloma bi si tisto dokumentacijo, ki jo prosilec zahteva od sodišča, pridobil tudi od strank v postopku, katerih interese domnevno branijo, kolikor bi se le-te s tem strinjale in mu jo izročile. Če se to ni zgodilo, pa sodišče prosilcu zaradi zakonske zapovedi izkaza upravičenega interesa v ZPP le tega ne more in ne sme storiti.

Organ nadalje navaja, da je zapisnik o glavni obravnavi pisno sestavljena uradna listina, ki ima prav zaradi tega posebno kvaliteto, sestavljena je po natančnih in strogih procesnih in tehničnih pravilih. Prost dostop kogarkoli, ki ima status javnosti na glavni obravnavi do zapisnikov kot uradnih listin, bi izničil in razvrednotil pogoje za dostop, vpogled in prepis spisa (150. člen ZPP). Ta določba je tesno povezana z ostalimi določbami tega zakona, ki konkretizirajo načelo javnosti in s tem seznanjenosti z njim.

Organ navaja, da neodvisno pravdno sodišče ne sme biti pod nobenim zunanjim vplivom, sodnik je vezan izključno na ustavo in zakon. Če se prosilec sklicuje na funkcijo nadzora sodišča, gre opozoriti, da je v smislu zagotavljanja transparentnosti postopka in demokratičnosti postopkovne ureditve to zagotovljeno z že omenjenim načelom javnosti in konkretnimi možnostmi prisotnosti javnosti v postopku. Le v tem smislu pa je treba razumeti nadzor sodišča s strani javnosti. V nadaljevanju organ opozarja, da je sodišče neodvisno in tako ni podvrženo nobenemu drugemu nadzoru razen strokovnemu, kar se kaže v rednih in izrednih pravnih sredstvih ter možnostih nadzora nad delom in opravljanjem funkcije posameznega sodnika (npr. službeni nadzor) po ZS-UPB4 in Zakonu o sodniški službi (Uradni list RS, št. 94/2007; ZSS-UPB4).

Organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe nadaljuje, da se prosilec imenuje tudi prvi predstavnik ljudstva in zahteva informacije na podlagi tega, da sodišče sodi v imenu ljudstva. V zvezi s tem se zdi organu velikega pomena pojasniti, da sodišče sodbo izda v imenu ljudstva zaradi funkcije in avtoritete, ki jo sodniku podeli ljudstvo, ne pa zaradi prisotnosti ljudstva, katerih posamezniki po svoji želji in v skladu z določbami ZPP lahko spremljajo glavne obravnave ali pa tudi ne. Organ zaključuje, da prosilca ne gre šteti kot predstavnika ljudstva v reprezentativnem smislu, pač pa kot pravno osebo, ki lahko zastopa le svoje prostovoljno vključene člane. Statut takega združenja zavezuje le njegove člane, nikakor pa ne more zavezovati nikogar drugega, tudi ne sodišča.

Nadalje organ navaja, da gre ob vsem povedanem zaključiti, da bi bila zaradi splošne dostopnosti zapisnikov glavnih obravnav škoda v obrazloženem pomenu večja kot neznatna korist, ki bi jo imela javnost ob že širokih možnostih za prisostvovanje glavnim obravnavam.

Po mnenju organa namreč pri opredelitvi pojma informacije javnega značaja ne zadostuje dejstvo, da gre za dokument, ki ga je organ izdelal in ga ima v svojih evidencah, pač pa je potrebno upoštevati tudi naravo tega dokumenta. Delovno področje organa, kot ga opredeljuje 4. člen ZDIJZ, je področje sodne uprave, ne pa konkretni sodni postopki, ki se pred sodišči vodijo, po mnenju organa pa nikakor ne detajlno do te mere, da bi bil javno dostopen vsak podatek iz vsakega spisa. V postopkovnem delu, v katerem se ustvarja vsebina posamezne zadeve, je potrebno uporabiti področne postopkovne zakone.

Zoper navedeno odločbo je prvostopenjski organ dne 5. 12. 2007 prejel pritožbo, v kateri se prosilec sklicuje na vso dokumentacijo, ki so jo predhodno že vložili pri organu kot zahtevek za fotokopijo navedenega zapisnika. Prosilec navaja, da je zavrnilna odločba organa v nasprotju z načelom odprtosti, ki ga določa ZDIJZ. Organ po mnenju prosilca neupravičeno zapira informacijo javnega značaja. Prosilec meni, da njegov zahtevek ne more biti zavrnjen na podlagi ene izmed izjem, ki jih določa ZDIJZ. Nadalje prosilec navaja, da v zavrnilni odločbi organa ni navedeno, kakšna škoda bi nastala za sam postopek, če bi bil zapisnik, narejen na glavni obravnavi ob navzočnosti javnosti, tudi posredovan javnosti, ter da ima javnost pravico braniti človekove pravice in temeljne svoboščine, ima pravico do vpogleda v delovanje državnih organov in s tem tudi nad njihovim delom. Pri tem prosilec navaja 44. člen Ustave RS. Prosilec nadalje navaja, da je registriran, da izraža upravičeno kritiko do državnih organov in ima v funkciji poslanstva tudi nadzor nad vsemi nepravilnostmi. Po mnenju prosilca si uradna oseba po ZDIJZ zmotno tolmači ZDIJZ in napačno razlaga sodno oblast.

Organ po prejemu pritožbe prosilca odločbe ni nadomestil z novo odločbo, zato jo je kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe z dopisom opr. št. Su 210502/07 z dne 12. 12. 2007 na podlagi 245. člena ZUP, odstopil Pooblaščencu v reševanje.

Ker organ po določilu drugega odstavka 245. člena ZUP Pooblaščencu ni priložil dokumenta, ki se tiče zadeve, ga je Pooblaščenec z dopisom št. 021-116/2007/2 z dne 28. 12. 2007 pozval, da mu posreduje fotokopijo dokumenta, do katerega je prosilcu zavrnil dostop v izvirniku, to je brez prekritih podatkov.
 
Organ je v prilogi dopisa št. Su 210502/07 z dne 4. 1. 2008 Pooblaščencu posredoval zahtevani dokument.

Pritožba je utemeljena.

1. Pojem informacije javnega značaja

ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, saj v prvem odstavku 1. člena vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. ZDIJZ ima nedvomno močan vpliv na delovanje javnega sektorja, in sicer ne samo v delu, ko med zavezance zajema izjemno širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Oboje je v interesu zagotavljanja transparentnosti delovanja celotnega javnega sektorja, torej tudi vseh sodišč kot državnih organov, ne le državne uprave. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.

Informacija javnega značaja je po določilu prvega odstavka 4. člena informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb.

Po ZDIJZ je torej informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).

Prvi odstavek 1. člena ZS-UPB4 določa, da sodno oblast v Republiki Sloveniji izvajajo sodniki na sodiščih, ustanovljenih s tem ali z drugim zakonom. Iz navedenega izhaja, da izvajanje sodne oblasti (kamor sodi tudi sojenje v konkretnih pravdnih zadevah), predstavlja del javnopravnih nalog sodišča in s tem spada v njegovo delovno področje.

Na podlagi navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da se namen ZDIJZ - zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov - nanaša na celotno delovno področje organa, ki izvaja javnopravne naloge. Iz tega sledi, da je organ v konkretnem primeru zavezan posredovati informacije javnega značaja, ki se nanašajo tudi na konkretno pravdno zadevo in ne le na področje sodne uprave, kot to zmotno navaja organ v izpodbijani odločbi.

Tudi iz komentarja ZDIJZ izhaja, da se pravica dostopa do informacij javnega značaja nanaša na vse informacije javnega značaja, kar pomeni, da je med drugim v sklop zavezancev za posredovanje informacij javnega značaja uvrščena tudi celotna sodna veja oblasti (Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti, Ljubljana, 2005, stran 60). Takšno stališče smiselno izhaja tudi iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, kajti če bi zakonodajalec želel popolnoma izključiti uporabo določb ZDIJZ za dostop do dokumentov, ki so pridobljeni ali sestavljeni zaradi sodnega postopka, te izjeme ne bi opredelil v ZDIJZ na način, ki pod določenimi pogoji dopušča dostop tudi do takšnih informacij. Navedena izjema, ki je podrobneje razložena v nadaljevanju obrazložitve te odločbe, je dokaz za to, da ZDIJZ zagotavlja (na podlagi škodnega testa) visoko raven kritičnosti pri odločanju organov o dostopnosti dokumentov, ki izvirajo iz sodnih postopkov.

Pooblaščenec ugotavlja, da zahtevani dokument obstaja, da organ z njim razpolaga in da zahtevana informacija izvira iz delovnega področja organa, zato zahtevan zapisnik o glavni obravnavi Okrajnega sodišča v Sežani, opr. št. P 132/06 z dne 25. 10. 2007, izpolnjuje vse pogoje za obstoj informacije javnega značaja.

2. Pravica do vpogleda v pravdni spis po ZPP in pravica dostopa do informacij javnega značaja po ZDIJZ

Organ se pri zavrnitvi zahteve prosilca sklicuje na 150. člen ZPP, ki pravi, da imajo stranke v postopku pravico pregledovati in prepisovati spise, v katerih so udeležene. Drugim osebam se ta pregled in prepis posameznih spisov lahko dovoli, vendar le v primeru, če imajo opravičeno korist. Po mnenju organa prosilec te opravičene koristi ni izkazal.

Pooblaščenec najprej ugotavlja, da določba 150. člena ZPP in določbe ZDIJZ ne urejajo iste pravice, zato niso v razmerju lex specialis derogat legi generali, kot to zmotno navaja organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe. Zgoraj citirana določba ZPP se namreč nanaša na pravico strank v sodnem postopku oziroma tistega, ki izkaže opravičeno korist do pregleda in prepisa spisa v konkretni pravdni zadevi,  ZDIJZ pa ureja pravico vsakogar, da dostopa do različnih dokumentov - informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo organi zavezanci. Gre za različni pravni podlagi in za urejanje dveh različnih pravic – na eni strani za pravico dostopa do informacij javnega značaja, ki izhaja iz 2. odstavka 39. člena Ustave RS, na drugi strani za pravico strank oziroma drugih upravičencev do vpogleda in prepisa spisa, ki je, v okviru pravice do enakih procesnih jamstev, zagotovljena v okviru 22. člena Ustave RS. Določba 150. člena ZPP konkretizira ustavno določbo o enakem varstvu pravic, ki obvezuje zakonodajalca, da posamezne sodne in druge pravne postopke uredi tako, da so v posameznem postopku glede varstva pravic vsi v enakem položaju, oziroma, da jim je zagotovljen enak standard pravnega varstva (OdlUS V, 201, Up-88/94 z dne 31. 5. 1996). Nasprotni stranki v postopku morata imeti enake možnosti za uveljavljanje svojih pravic (t. i. načelo kontradiktornosti), torej tudi enake možnosti za vpogled in prepis pravdnega spisa, kar omogoča strankam, da se seznanijo z dejstvi in dokazi, ki jih je predlagala nasprotna stranka oziroma, ki jih poseduje sodišče (več: Komentar Ustave Republike Slovenije, urednik L. Šturm, Fakulteta za podiplomske državne in evropske študije, Ljubljana, 2002, str. 238– 251). Iz navedenega izhaja, da je s 150. členom ZPP varovano načelo kontradiktornosti v pravdnem postopku, ne pa načelo javnosti.

Pooblaščenec v zvezi s tem poudarja, da je dostop do informacij javnega značaja ena od ustavnih pravic in da mora organ o zahtevi odločati po zakonu, ki ureja postopek za uresničevanje te pravice, to je po ZDIJZ. Postopek dostopa do informacij javnega značaja je postopek, v katerem se odloča o upravni zadevi, pravdni postopek pa je sodni postopek, pri čemer gre za dve povsem različni pravni področji. Kot izhaja iz obrazložitve zgoraj, je povsem različen tudi objekt varstva, to je varovana pravica, ki tak postopek terja. Uradna oseba za dostop do informacij javnega značaja je v postopku odločanja zavezana k uporabi določb ZDIJZ, v skladu s 15. členom ZDIJZ pa je za vprašanja postopka, ki niso urejena s tem zakonom, dolžna uporabljati določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, ne pa določbe procesnega zakona, v tem primeru ZPP. V postopku dostopa do informacij javnega značaja gre namreč za odločanje o upravni zadevi. Predmet varstva sta dve različni ustavni pravici, ki se medsebojno ne izključujeta. Vprašanje dostopa do informacije javnega značaja je treba presojati v vsakem konkretnem primeru posebej, od primera do primera, pri čemer ni nujno, da bo vsak dokument, ki izpolnjuje pogoje za informacijo javnega značaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, tudi prosto dostopen. ZDIJZ v prvem odstavku 6. člena namreč taksativno določa primere, v katerih lahko organ dostop do zahtevane informacije javnega značaja zavrne.

Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da mora organ v zvezi z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja uporabiti ZDIJZ, pri čemer mora v konkretnem primeru presoditi, ali je podana katera od izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.

3. Načelo prostega dostopa po ZDIJZ

Prosilec upravičenost do pritožbe utemeljuje med drugim tudi z navedbo, da je registriran, da izraža upravičeno kritiko do državnih organov in izvaja tudi nadzor nad vsemi nepravilnostmi.

Zaradi navedenega Pooblaščenec pojasnjuje, da za dostop do informacij javnega značaja velja načelo prostega dostopa (5. člen ZDIJZ). Po tej določbi so informacije javnega značaja prosto dostopne prosilcem, ki imajo na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja na vpogled, ali pridobiti njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse, kar pomeni, da med prosilci ne dela nobenih razlik glede na njihov status in torej ne uvaja nobene kategorije privilegiranih prosilcev. Povsem irelevantno je, kdo informacijo zahteva, pomembno je le, ali gre za informacijo javnega značaja, ki jo je dopustno razkriti javnosti. Navedeno načelo pa obenem pomeni tudi, da so vsakomur dostopne vse informacije javnega značaja vseh zavezancev.

Podrobneje je to načelo izraženo v določbi tretjega odstavka 17. člena ZDIJZ, po kateri prosilcu ni treba pravno utemeljiti zahteve, ali izrecno označiti, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. Če namreč iz narave zahteve izhaja, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja po ZDIJZ, organ obravnava zahtevo po ZDIJZ. Prosilčev namen, ki ga s pridobitvijo zahtevanih informacij zasleduje, za rešitev njegove pritožbe ni pravno relevanten. Pooblaščenec je v skladu z ZDIJZ dolžan vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje merila za informacijo javnega značaja in je zaradi tega prosto dostopna vsem, lat. erga omnes, ne le prosilcu. Prosilčev interes in pravne koristi za to presojo niso pomembni.

Pooblaščenec na podlagi navedenega ugotavlja, da prosilcu upravičenosti za dostop do informacij javnega značaja ni potrebno izkazovati. Poleg tega Pooblaščenec ugotavlja tudi, da navedbe organa, ki se v obrazložitvi izpodbijane odločbe nanašajo na izkaz upravičenosti interesa, za odgovor na zahtevo prosilca v konkretnem primeru niso pravno relevantne.

4. Izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ
 
Organ lahko zavrne dostop do zahtevane informacije, če je podana katera izmed zakonsko določenih izjem, opredeljenih v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Glede na to, da organ v izpodbijani odločbi navaja, da gre v konkretnem primeru za kolizijo pravice javnosti do obveščenosti in pravice udeležencev še ne končanega pravdnega postopka do varstva podatkov v spisu, Pooblaščenec v nadaljevanju obrazložitve odločbe v konkretnem primeru preverja obstoj izjeme po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, na podlagi katere lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi.

4.1. Izjema po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

Za uveljavitev izjeme iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ sta kumulativno določena dva pogoja, ki omogočata njeno uporabo. Poleg pogoja, da je (sodni) postopek še v teku, je bistven tudi pogoj, da bi razkritje zahtevanega podatka škodovalo njegovi izvedbi. Ta pogoj pa zavezuje k uporabi tako imenovanega škodnega testa, po katerem mora biti izkazano, da bi bila s samim razkritjem prizadeta varovana pravna dobrina, oziroma, da bi nastala določena škoda, konkretno izvedbi sodnega pravdnega postopka. Ogrozitev mora vsakokrat biti dejanska in konkretna, ne le hipotetična in abstraktna. Dostop se torej v takšnem primeru lahko zavrne le, če bi razkritje podatka ogrozilo izvedbo določenih dejanj v postopku do takšne mere, da se ne bi mogla izvesti, ali bi bila njihova izvedba zaradi razkritja težja oziroma povezana z nesorazmernimi stroški ali težavami (prim. tudi Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti, Ljubljana, 2005, stran 128).

Kot izhaja iz poizvedbe na vpisniku organa, ki je bila opravljena dne 22. 2. 2008, je obravnavani postopek še v teku.

T. i. škodni test mora v vsakem posameznem primeru izvesti organ, ki mora konkretno dokazati nastanek škode. V obravnavanem primeru organ v izpodbijani odločbi zgolj navaja, da gre ob njegovih navedbah v obrazložitvi izpodbijane odločbe zaključiti, da bi bila zaradi splošne dostopnosti zapisnikov glavnih obravnav škoda večja kot neznatna korist, ki bi jo imela javnost ob že širokih možnostih za prisostvovanje glavnim obravnavam. V navedbah, na katere se sklicuje organ v tem zaključku, organ zgolj hipotetično in abstraktno navaja, da posledično lahko reševanje tovrstnih zahtevkov izven okvira obstoječe procesne zakonodaje (pri tem organ svoje navedbe opira zlasti na 150. člen ZPP) ogrozi varstvo interesov postopka, zlasti pravice do poštenega sojenja, varstvo osebnih podatkov oziroma notranje delovanje organov. Organ svoj zaključek glede nastanka škode opira tudi na navedbe, da neodvisno pravdno sodišče ne sme biti pod nobenim zunanjim vplivom in da je sodnik vezan izključno na ustavo in zakon. Takšno hipotetično in abstraktno zatrjevanje nastanka škode, brez konkretne izvedbe škodnega testa, pa za obstoj zatrjevane izjeme nikakor ne zadostuje.

Pooblaščenec pri tem poudarja, da so sodne obravnave javne, zato so na njih lahko prisotni tudi člani različnih civilnih združenj. Svoboda informiranja in razvito javno mnenje sta namreč izredno pomembna za preprečevanje zlorab in za demokratično izvrševanje državne oblasti, kamor sodi tudi sodstvo. To pa pomeni, da se o tem razpravlja tudi izven sodišča, v obliki javnega mnenja, pa vendar to ne more in ne sme vplivati na strokovno delo sodnikov, na njihovo neodvisnost in nepristranskost. Nasprotno, takšna nevarnost ne sme biti razlog za omejitev dostopa do informacije. Če sodišče v primeru raznih pritiskov (na primer v pri medijsko odmevnih primerih) ne bi bilo zmožno objektivnega, profesionalnega in nepristranskega sojenja, bi to lahko pomenilo kršitev pravice iz 23. člena Ustave RS, ki vsakomur zagotavlja, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter o obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče. Nenazadnje so takšnim pritiskom izpostavljeni tudi mnogi drugi javni uslužbenci oziroma funkcionarji, pa se, kljub njihovi javni izpostavljenosti, od njih (upravičeno) pričakuje strokovno, neodvisno in nepristransko opravljanje njihovih nalog. Pooblaščenec ne vidi prav nobenega razloga, da bi bilo v konkretnem primeru drugače.

Na podlagi navedenega Pooblaščenec ocenjuje, da zavračanje dostopa do zapisnika o glavni obravnavi na podlagi hipotetičnih navedb, da bi to lahko ogrozilo varstvo interesov postopka, zlasti pravice do poštenega sojenja, varstvo osebnih podatkov oziroma notranje delovanje organov, ne vzdrži resne pravne presoje. Tudi samo dejstvo, da gre za postopek, ki še ni končan, ne predstavlja takšne škode izvedbi postopka, ki bi lahko predstavljala izjemo iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato ta ni izkazana.

Pooblaščenec nadalje ugotavlja, da ZPP v 294. členu določa, v katerih primerih lahko senat izključi javnost glavne obravnave. Senat lahko izključi javnost vse glavne obravnave ali njenega dela, če to zahtevajo koristi uradne, poslovne ali osebne skrivnosti, koristi javnega reda ali razlogi morale. Senat lahko izključi javnost tudi tedaj, če se z ukrepi za vzdrževanje reda, ki so določeni v ZPP, ne more zagotoviti neoviran potek obravnave. Nadalje 295. člen ZPP določa, da Izključitev javnosti ne velja za stranke, njihove zakonite zastopnike, pooblaščence in interveniente. Senat sme dovoliti, da so na glavni obravnavi, katere javnost je izključena, navzoče posamezne uradne osebe, sodno osebje ter znanstveni in javni delavci, če je to pomembno za njihovo službo oziroma znanstveno ali javno delovanje. Na zahtevo stranke lahko senat dovoli, da sta na obravnavi navzoči največ dve osebi, ki ju ona določi. Predsednik senata opozori tiste, ki so navzoči na obravnavi, katere javnost je izključena, da so dolžni varovati kot skrivnost vse, kar zvedo na obravnavi, in jih opozori na posledice, če bi izdali skrivnost. Pomembno je opozoriti tudi na 399. člen ZPP, ki določa, da je ena izmed bistvenih kršitev postopka tudi, če je bila javnost glavne obravnave izključena v nasprotju z določbami ZPP.

Glede na navedeno javnost glavne obravnave ni vezana samo na prisotnost na sami obravnavi, temveč tudi na vidik pravice, da sme vsakdo poročati o dogajanju na sodni obravnavi in tako obravnavo tudi komentirati ter tako vplivati na razvoj javnega mnenja, razen v primerih, ki jih urejajo v zgoraj navedene določbe.

V obravnavanem primeru, torej na glavni obravnavi, ki je potekala dne 25. 10. 2007 in na podlagi katere je nastal zapisnik z opr. št. P 132/06, sodišče ni ocenilo, da obstajajo razlogi, zaradi katerih bi bilo potrebno izključiti javnost z glavne obravnave. To je razvidno tudi iz navedb organa v izpodbijani odločbi, iz katerih izhaja, da je bil član prosilca na obravnavani glavni obravnavi prisoten na podlagi določb, ki v ZPP urejajo javnost glavne obravnave. Pooblaščenec ne dvomi, da bi sodišče po uradni dolžnosti zagotovo izključilo javnost iz glavne obravnave, če bi prisotnost javnosti lahko škodovala samemu postopku. Prav zato Pooblaščenec ne vidi razloga, zakaj se ne bi mogla tudi širša javnost, torej tudi tista, ki ni bila prisotna na sami glavni obravnavi, seznaniti z dogajanjem na ta način, da se seznani z zapisnikom o glavni obravnavi. Avtentičen zapis pripomore k pravilni oceni o samem dogajanju na sodišču in ne nazadnje tudi k pravilni oceni o delu sodišča kot celote. Seveda pa to ne pomeni, da organ in vsi, ki so se seznanili z osebnimi podatki v okviru glavne obravnave, niso dolžni le-teh varovati. Samo dejstvo, da so do njih prišli v okviru sodnega postopka, namreč ne spremeni narave teh podatkov. Pooblaščenec to izjemo pri dostopu do informacij javnega značaja obravnava v nadaljevanju obrazložitve te odločbe.  

Pravdni postopek v obravnavanem primeru se vodi zaradi rušenja zidu. Zapisnik o glavni obravnavi vsebuje podatke, ki jih je sodišču posredoval geometer kot izvedenec in izpovedbe o preteklih in sedanjih zaznavanjih prič, ki so bile prisotne na glavni obravnavi dne 25. 10. 2007. Pooblaščenec je pregledal vsebino zapisnika o glavni obravnavi in ocenil vpliv možnih posledic, ki bi za postopek lahko nastale, če bi bil zapisnik o glavni obravnavi javno dostopen.

Pooblaščenec je vsebino zapisnika presojal zlasti z vidika vpliva izpovedb zaslišanih prič na izpovedbe prič, ki bodo v konkretnem postopku zaslišane pozneje, in ocenil, da je vsebina in narava izjav prič takšna, da četudi bi bile le-te javno dostopne, ne bi ogrozile poteka pravdnega postopka v smislu, da bi se ogrozila izvedba zaslišanja preostalih prič v konkretnem postopku do takšne mere, da se dejanja ne bi mogla izvesti ali bi bila njihova izvedba zaradi razkritja težja oziroma povezana z nesorazmernimi stroški ali težavam. Načelnemu pravilu iz 238. čl. ZPP, ki določa, da se priče zaslišijo vsaka zase in brez navzočnosti prič, ki bodo zaslišane pozneje, je bilo namreč v tem primeru zaradi načina vodenja obravnave, ki je potekala izven poslopja sodišča, zadoščeno že na opravljeni obravnavi.

Pooblaščenec je nadalje ocenil, da v obravnavanem primeru tudi ne obstajajo nobene druge okoliščine, ki bi lahko ogrozile potek postopka, če bi bila vsebina zapisnika o glavni obravnavi javno dostopna, še posebej upoštevaje dejstvo, da naj bi bila večina dokaznih sredstev že izvedena.

Na tem mestu Pooblaščenec ugotavlja, da se z razkritjem zahtevanega dokumenta, torej zapisnika o glavni obravnavi, ne more ogroziti poteka pravdnega postopka v smislu, da bi se ogrozila izvedba določenih dejanj v postopku do takšne mere, da se dejanja ne bi mogla izvesti ali bi bila njihova izvedba zaradi razkritja težja oziroma povezana z nesorazmernimi stroški ali težavami. Obstoj konkretne škode za izvedbo pravdnega postopka torej ni izkazan, zato izjema iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni izkazana.

4.2. Izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

Pooblaščenec je na podlagi drugega odstavka 247. člena ZUP, ki mu ob odločanju o pritožbi po uradni dolžnosti izpodbijane odločbe med drugim nalaga preizkus, ali je bil prekršen materialni zakon, moral ugotoviti tudi, ali zahtevani podatek predstavlja kakršno koli drugo izjemo. V tem primeru je bilo potrebno oceniti, ali je podana izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki kot izjemo od prosto dostopnih informacij določa osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov in tako napoti na uporabo Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04, 113/05, 51/07-ZUstS in 67/07; v nadaljevanju ZVOP-1). Na navedeno izjemo se posredno sklicuje tudi organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe, ko navaja, da bi dostop do zapisnika o glavni obravnavi lahko med drugim ogrozil tudi varstvo osebnih podatkov.

Namen ZVOP-1 je preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov (1. člen ZVOP-1). Po določilu 1. točke prvega odstavka 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.

Pooblaščenec je vpogledal v zapisnik o glavni obravnavi opr. št. P 132/06, sestavljen dne 25. 10. 2007, in ugotovil, da vsebuje številne osebne podatke.

Pravdni postopek se namreč vodi zaradi zasebne tožbe za povrnitev nastale škode. Odškodninska odgovornost je urejena v Obligacijskem zakoniku (Uradni list RS št. 97/2007; v nadaljevanju OZ), ki v prvem odstavku 131. člena določa, da kdor povzroči drugemu škodo, jo je dolžan povrniti, če ne dokaže, da je škoda nastala brez njegove krivde. To pa pomeni, če povzročitelj škode oškodovancu škode ne povrne izven sodno, slednjemu ostane izključno sodna pot, da zahteva povračilo povzročene škode. Zaradi tega pa ne sme izgubiti pravice do zasebnosti in pravice do varstva osebnih podatkov, oziroma povedano drugače, sodišče je dolžno varovati osebne podatke. Ustava RS sicer določa javnost sojenja, torej da so sodne obravnave javne, da se sodbe izrekajo javno ter da izjeme določa zakon (24. člen Ustave RS), vendar pa je, po oceni Pooblaščenca, omenjena pravica v prvi vrsti namenjena strankam v posameznem postopku, s katero naj bi se zagotovila poštenost sojenja (Komentar Ustave Republike Slovenije, urednik L. Šturm, Fakulteta za podiplomske državne in evropske študije, Ljubljana, 2002, str. 270-273). Če je ta pravica v prvi vrsti namenjena strankam postopka, ki lahko edino s pomočjo druge ustavne pravice, pravice do sodnega varstva, zahtevajo plačilo odškodnine, potem takšna pravica ne sme omejiti druge ustavne pravice, pravice do varstva osebnih podatkov in varstva pravic zasebnosti, tudi v okviru sodnega postopka.

V konkretnem primeru se zahteva za dostop do informacij javnega značaja nanaša na zapisnik o glavni obravnavi v postopku, ki poteka zaradi rušenja zidu.

Konkretni zapisnik o glavni obravnavi vsebuje le imena, priimke in prebivališča tožečih in toženih strank, drugih osebnih podatkov navedenih strank iz zapisnika ni mogoče razbrati. Ravno tako zapisnik o glavni obravnavi ne vsebuje drugih podatkov, ki bi kakorkoli omogočali razkrivanje posameznikove zasebnosti.

ZS-UPB4 v 17.a členu določa, da se na oglasni deski sodišča objavi razpored obravnav ter sej, o katerih se obveščajo stranke in pri katerih javnost po zakonu ali odločitvi sodišča ni izključena, ki med drugim obsega tudi osebno ime stranke v postopku. Tudi Sodni red v 18. členu določa, da se na oglasni deski sodišča med drugim objavi osebno ime stranke v postopku. Objava podatkov na oglasni deski sodišča pa pomeni, da so podatki objavljeni javno, zato ni razlogov, da bi na ta način objavljene podatke izvzeli iz prostega dostopa.

Glede na navedeno za osebna imena (imena in priimki) tožečih in toženih strank izjema za dostop do informacij javnega značaja ni izkazana. Pooblaščenec pa ocenjuje, da je glede prebivališč tožečih in toženih strank vsekakor izkazana izjema po določilu 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na varovan osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov  v skladu z ZVOP-1.

V zapisniku o glavni obravnavi se nahajajo tudi osebni podatki oseb, ki so bile v postopku zaslišane kot priče, osebe, ki je bila prisotna kot javnost, in oseb, ki so bile v okviru sodnega postopka samo omenjene. Gre za različne osebne podatke posameznikov, ki so omenjeni v povezavi z medsosedskimi odnosi v določenem naselju, kar pomeni, da jih je mogoče enostavno, brez velikega napora, identificirati oziroma določiti, zato njihovo razkritje ni dopustno, saj bi pomenilo kršitev določil ZVOP-1. Njihovi osebni podatki torej sodijo med varovane osebne podatke.

Med varovane osebne podatke sodi tudi ime, priimek in številka izkaznice CZNI osebe, ki je bila prisotna na glavni obravnavi kot javnost.

Tudi sodišče, ki vodi konkreten sodni postopek zaradi uveljavljanja ali nasprotovanja pravnemu zahtevku in se pri tem obdelujejo tudi osebni podatki, mora zagotoviti ustrezno varstvo takšnih podatkov. Dolžnost varovanja osebnih podatkov pa veže tudi vse ostale prisotne na javni glavni obravnavi, saj samo dejstvo, da so do njih prišli v okviru sodnega postopka, narave teh podatkov ne spremeni. Ti podatki so zaupni sami po sebi, po naravi stvari same.

Ustava RS v prvem odstavku 129. člena določa, da je funkcija sodnika trajna ter da sodnike voli državni zbor na predlog sodnega sveta (130. člen Ustave RS). Da sodniki opravljajo javno funkcijo, je razvidno tudi iz 1. člena ZSS-UPB4, ki določa, da sodnik, izvoljen v sodniško funkcijo, dobi položaj, ki mu ga zagotavljajo ustava, zakon, ki ureja organizacijo in pristojnost sodišč in ta zakon. Najpreciznejšo definicijo funkcionarjev pa vsebuje Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 95/2007; ZSPJS), ki v 3. točki 2. člena določa, da so funkcionarji osebe, ki pridobijo mandat za izvrševanje funkcije s splošnimi volitvami, osebe, ki pridobijo mandat za izvrševanje funkcije izvršilne in sodne oblasti z izvolitvijo ali imenovanjem v Državnem zboru Republike Slovenije ali predstavniškem telesu lokalne skupnosti ter druge osebe, ki jih skladno z zakonom kot funkcionarje izvolijo ali imenujejo nosilci zakonodajne, izvršilne ali sodne oblasti. Iz navedenih določb izhaja, da so sodniki javni funkcionarji, ki opravljajo javno funkcijo, kar pomeni, da tudi v primeru sodnikov pride v poštev določba 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki pravzaprav predstavlja izjemo (določenih) izjem, tako tudi izjeme iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. To pomeni, da v primeru, ko gre za podatke, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije, ne gre za izjemo iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato osebno ime sodnika v obravnavanem zapisniku o glavni obravnavi ni varovan osebni podatek.

Med varovane osebne podatke ne sodita tudi imeni in priimka zapisnikarice in geometra, ker sta oba v smislu 1. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/2007, v nadaljevanju ZJU) javna uslužbenca in se tudi za njune osebne podatke uporablja določba tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Osebni podatki javnih uslužbencev, ki so navedeni v zahtevanem zapisniku o glavni obravnavi, so navedeni v zvezi z opravljanjem delovnega razmerja, sklenjenega v javnem sektorju, in zato niso varovani osebni podatki.

Prav tako med varovane osebne podatke ne sodita imeni in priimka odvetnikov, ki sta navedena v zahtevanem zapisniku o glavni obravnavi. Ti podatki so namreč že javno dostopni na svetovnem spletu (http://www.ius-software.si/seznami/default.htm), v zapisniku o glavni obravnavi pa se pojavljajo v popolnoma istem kontekstu oziroma z istim namenom, tj. v vlogi opravljanja odvetniškega poklica. Dodati je potrebno tudi, da odvetnik opravlja posebno službo oziroma svoboden poklic, ki zagotavlja poklicno strokovno zastopanje pravnih in fizičnih oseb v postopkih pred sodišči in drugimi državnimi organi kot tudi druge oblike pravne pomoči. Po določbi 137. člena Ustave RS je odvetništvo samostojna in neodvisna služba, ki jo ureja zakon; najbolj pomembno pa je, da je odvetništvo po isti določbi tudi del pravosodja in je s tem vezano na poštenost, neodvisnost, strokovnost in skrbnost. Zakon o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/1993 in št. 24/2001; ZOdv) zato ureja ne le pravice in dolžnosti odvetnikov, temveč tudi pogoje, ki jih je potrebno izpolniti za pridobitev pravice do opravljanja odvetniškega poklica. Iz vsega navedenega sledi, da so odvetniki relevanten del pravosodnega sistema, zato njihovega imena in priimka pri opravljanju odvetniškega poklica ni mogoče šteti za varovan osebni podatek.

Na podlagi navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da zapisnik o glavni obravnavi Okrajnega sodišča v Sežani, opr. št. P 132/06 z dne 25. 10. 2007 vsebuje varovane osebne podatke, in sicer:
-    prebivališča tožečih strank,
-    prebivališča toženih strank,
-    imena, priimke, imena očetov, datume in kraje rojstev, poklice, prebivališča in razmerja do pravdnih strank prič,
-    imena in priimke oseb, ki so bile v okviru sodnega postopka samo omenjene,
-    ime, priimek in številko izkaznice CZNI osebe, ki je bila prisotna na glavni obravnavi kot javnost.

5. Institut delnega dostopa in pomen zaupnosti po določilu 7. člena ZDIJZ

Glede na ugotovljen obstoj varovanih osebnih podatkov, ki so vsebovani v zahtevanem dokumentu, je Pooblaščenec v nadaljevanju presojal, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa in prosilcu omogočiti delni dostop do zahtevanega dokumenta.

Institut delnega dostopa je urejen v 7. členu ZDIJZ, ki določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena (npr. osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. To v povezavi z načelom odprtosti delovanja javnih organov, ki je opredeljen v 2. členu ZDIJZ, pomeni, da je dolžnost organa, da mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih 21. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/2005 in št. 119/2007) ne bi bilo izvedljivo oziroma, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. 21. člen Uredbe določa, če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek). Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če je bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (drugi odstavek).

V obravnavanem primeru je prišlo do situacije, ko so temeljne človekove pravice: pravica do zasebnosti, pravica do varstva osebnih podatkov, pravica do sodnega varstva in pravica do svobode izražanja, trčile druga v drugo. Za temeljne človekove pravice pa je značilno, da so druga drugi enakovredne, nobena ne more in ne sme biti nad drugo.

Pooblaščenec ocenjuje, da je v obravnavanem primeru z institutom delnega dostopa mogoče zadostiti vsem ustavnim pravicam, ne da bi katero od njih povsem omejili. Z izbrisom osebnih podatkov, ki so navedeni v točki 4.2. obrazložitve te odločbe, se namreč onemogoči prepoznavnost in določljivost posameznika. Varovani osebni podatki, ki so vsebovani v zahtevanem zapisniku o glavni obravnavi, s tem postanejo anonimizirani, kar pomeni, da je identifikacija posameznika onemogočena. Z anonimizacijo se torej izgubi prepoznavnost in določljivost posameznika. Pooblaščenec pa ponovno opozarja (obrazloženo že v točki 4.2 te odločbe), da v obravnavanem primeru anonimizacija, na način, da se varujejo osebni podatki, veže prav vse, ki so bili prisotni na javni glavni obravnavi. Na ta način so sodbe vrhovnega in višjih sodišč objavljene na primer na spletnem portalu sodstva (www.sodnapraksa.si), ki ga ureja Vrhovno sodišče, in na spletnem portalu IUS INFO, kamor sodbe v anonimizirani obliki dostavlja Vrhovno sodišče RS, ter tudi v pisni zbirki sodb Vrhovnega sodišča, katere redaktorji so vrhovni sodniki.

Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo, zato je Pooblaščenec pritožbi prosilca ugodil ter na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa odpravil in sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz izreka odločbe. Organ je prosilcu dolžan omogočiti dostop do zahtevanih informacij javnega značaja, in sicer mu je dolžan posredovati zapisnik o glavni obravnavi Okrajnega sodišča v Sežani, opr. št. P 132/06 z dne 25. 10. 2007, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe, pri čemer je dolžan iz zapisnika izbrisati naslednje podatke:
-    prebivališča tožečih strank,
-    prebivališča toženih strank,
-    imena, priimke, imena očetov, datume in kraje rojstev, poklice, prebivališča in razmerja do pravdnih strank prič,
-    imena in priimke oseb, ki so bile v okviru sodnega postopka samo omenjene,
-    ime, priimek in številko izkaznice CZNI osebe, ki je bila prisotna na glavni obravnavi kot javnost.

Organ je to dolžan storiti v roku 15 (petnajstih) dni od prejema te odločbe.

Drugi odstavek 5. člena ZDIJZ določa, da ima vsak prosilec na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja tako, da jo pridobi na vpogled, ali da pridobi njen prepis, fotokopijo, ali njen elektronski zapis. 2. točka drugega odstavka 17. člena ZDIJZ pa določa, da mora prosilec v zahtevi opredeliti, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis).

Iz navedenih pravnih podlag sledi, da je prosilec tisti, ki odloča, v kakšni obliki želi prejeti zahtevano informacijo, zato mora organ prosilcu posredovati fotokopijo zahtevanega dokumenta, kot izhaja iz njegove zahteve.


Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.



Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka