Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG
dekorativna slika

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 29.07.2018
Naslov: CPK d.d - Luka Koper d.d
Številka: 0902-14/2018/
Kategorija: Ali gre za delovno področje organa?, Javna naročila, Varstvo upravnega postopka
Status: Odobreno


POVZETEK:

 

IP je ugodil pritožbi prosilca zoper odločitev Luke Koper, d.d., ker je ugotovil, da je ta kot zavezanec po ZDIJZ napačno zavrnila zahtevo prosilca za posredovanje dokumentov iz postopka oddaje javnega naročila. Ker je konkreten postopek javnega naročila že pravnomočno zaključen, v konkretni zadevi namreč ne pride v poštev določba, ki pravi, da se ZDIJZ ne uporablja. Prav tako se je zavezanec neupravičeno skliceval na izjemo po 7. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Postopek oddaje javnega naročila namreč ni upravni postopek, zato navedena določba v konkretnem primeru ne pride v poštev. 

 

ODLOČBA:

 

 

Številka: 0902-14/2018/5

Datum: 30. 7. 2018

 

 

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 110-17/2006/137 z dne 28. 6. 2016, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06– uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……………..(v nadaljevanju: prosilec), z dne 5. 7. 2018, zoper odločitev Luke Koper, d.d., Vojkovo nabrežje 38, 6501 Koper (v nadaljevanju: organ) z dne 20. 6. 2018, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožbi prosilca z dne 5. 7. 2018 se ugodi in se odločitev Luke Koper, d.d. z dne 20. 6. 2018 odpravi ter se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ prve stopnje mora o zadevi odločiti najpozneje v 30 - tih dneh od prejema te odločbe.
  1. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

 

 

O b r a z l o ž i t e v :

 

Prosilec je dne 22. 5. 2018 pri organu vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je zahteval vpogled in fotokopije vseh dokumentov, ki se nanašajo na javno naročilo »Cestna navezava na novi Srminski vhod«, ki je bil z objavo Odločitve o izidu javnega naročila št. 3/2018 z dne 8. 5. 2018 pravnomočno končan. Predvsem je prosilec želel dostop do naslednjih dokumentov:

  • ponudbene dokumentacije ponudnika Kolektor CPG d.o.o., Industrijska cesta 2, Kromberk, 5000 Nova Gorica, s partnerji GRAFIST d.o.o. in GP KRK d.o.o.,
  • ponudbene dokumentacije ponudnika Gorenjske gradbene družbe d.d., Jezerska cesta 20, 4000 Kranj, s partnerjem ADRIAPLAN d.o.o., Partizanska cesta 71, 6210 Sežana,
  • vseh zahtev za dopolnitev, spremembe, pojasnila ter pripadajoče dopolnitve, spremembe in pojasnila ponudbene dokumentacije navedenih ponudnikov,
  • vseh zahtev po podaji soglasja za odpravo računskih napak ter pripadajoča soglasja oz. odgovore navedenih ponudnikov,
  • vse ostale komunikacije, ki je potekala med navedenimi ponudniki in naročnikom v času od dneva sprejema sklepa o začetku postopka do pravnomočnosti odločitve o izidu javnega naročila,
  • celotne naročnikove dokumentacije o izvedenem naročilu (npr. sklep o začetku postopka, poročila strokovne komisije, ostali notranji akti, posredno ali neposredno vezani na postopek javnega naročila in drugo).

 

Prosilec je navedel, da želi dostop v obliki vpogleda v celotno zahtevano dokumentacijo, s fotografiranjem dokumentacije ali izročitve fotokopij, ki jih bo zahteval na vpogledu.

 

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločitvijo z dne 20. 6. 2018. Zahtevo je v celoti zavrnil. Navedel je, da Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15, dalje ZJN-3) v četrtem odstavku določa, da so vsi dokumenti v zvezi z oddajo javnega naročila po pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila javni, če ne vsebujejo poslovne skrivnosti, tajnih ali osebnih podatkov. Pred tem datumom se določbe zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, ne uporabljajo. Organ navaja, da je v postopku oddaje javnega naročila, ki ga vodi skladno z ZJN-3, katerega predmet je cestna navezana na novi Srminski vhod, ki je bilo objavljeno na Portalu javnih naročil, s številko oznake JN001101/2018-E01, sicer že izdal odločitev o izidu javnega naročila, ki je prav tako že postala pravnomočna. V predmetni odločitvi je organ navedel, da vse tri ponudbe, ki jih je organ prejel za predmetno javno naročilo, presegajo zagotovljena finančna sredstva organa, zato bo vse ponudnike na podlagi b) točke prvega odstavka 42. člena v zvezi z drugim odstavkom istega člena povabil v konkurenčni dialog in na tak način ponovil javno naročilo, pri čemer je v razpisni dokumentaciji konkurenčnega dialoga določil, da podatki in dokazila iz predhodnega odprtega postopka, ki se niso spremenili v predmetnem konkurenčnem dialogu, predstavljajo sestavni del tudi tega konkurenčnega dialoga. Skladno z navedenim je sicer odločitev v predmetnem postopku že postala pravnomočna, vendar pa generalno postopek oddaje javnega naročila za isti predmet še ni končan, kar pomeni, da bi kakršnokoli razkritje informacij iz predmetnega postopka, ki hkrati predstavlja del ponudbene dokumentacije v trenutno vodenem postopku konkurenčnega dialoga, lahko škodovalo izvedbi ponovitve postopka oddaje javnega naročila v konkurenčnem dialogu. Navedeno je po mnenju organa treba upoštevati kot izjemo od informacij javnega značaja, kot to določa 7. alineja prvega dostavka 6. člena ZDIJZ (tj. organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi upravnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi).

 

Zoper odločitev organa z dne 20. 6. 2018 je prosilec dne 6. 7. 2018 pri IP vložil pritožbo. Navaja, da organ v obvestilu o zavrnitvi ni natančno navedel pravne podlage zavrnitve in ugotovljenih dejstev, ki utemeljujejo sklicevanje na to pravno podlago. Zavezanec bi se moral opredeliti do konkretnega dokumenta, ki ga je prosilec zahteval, in konkretno navesti, zakaj so izpolnjeni pogoji, zaradi katerih lahko na podlagi določb ZDIJZ dostop zavrne. Prosilec se ne strinja s stališčem organa in se sklicuje na stališče Državne revizijske komisije iz 2. obče seje v letu 2007. Pravno varstvo vlagatelja se namreč nanaša na konkretni postopek oddaje javnega naročila, ki se konča z izbiro najugodnejšega ponudnika ali z zavrnitvijo vseh ponudb. Postopek konkurenčnega dialoga tako predstavlja nov postopek in ne predstavlja zgolj nadaljevanja predhodnega postopka. Nadalje prosilec zavrača stališče organa glede izjeme po 7. tč. prvega dostavka 6. č. ZDIJZ. Kot je organ sam navedel v obvestilu, je postopek oddaje javnega naročila vodil po določilih ZJN-3. Nesporno je torej dejstvo, da ne gre za upravni postopek. ZJN-3 določa pravila o postopkih javnega naročanja, ki jih izvedejo naročniki v zvezi z javnimi naročili in projektnimi natečaji, in ne v zvezi z upravnim postopkom. Skladno z navedenim prosilec IP predlaga, da njegovi pritožbi v celoti ugodi.

 

IP je dne 10. 7. 2018, na podlagi petega odstavka 27. člena ZDIJZ, organ obvestil o pritožbi prosilca, dne 25. 7. 2018 pa mu je posredoval še poziv za dostavo dokumentov in pojasnil št. 0902-14/2018/3.  Za rešitev konkretne pritožbene zadeve je IP namreč potreboval več informacij glede statusa Luke Koper, d.d. kot zavezanca za posredovanje informacij javnega značaja in predmeta javnega naročila, o katerem je prosilec zahteval informacije. IP je tako organ pozval, naj mu najkasneje v roku 8 dni posreduje pojasnilo, ali šteje, da je predmet javnega naročila »Cestna navezava na Srminski vhod«, številka naročila JN3/2018, povezan z izvajanjem koncesijske pogodbe za opravljanje pristaniške dejavnosti št. 2411-08-800011.

 

Odgovor organa je IP prejel dne 27. 7. 2018. V njem ta pojasnjuje, da sta Koncesijsko pogodbo za opravljanje pristaniških dejavnosti, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture na območju koprskega tovornega pristanišča, Republika Slovenija kot koncesionar in Luka Koper, d.d. kot koncedent podpisala leta 2008, na podlagi Uredbe o upravljanju koprskega tovornega pristanišča, opravljanju pristaniške dejavnosti, podelitvi koncesije za upravljanje, vodenje, razvoj in redno vzdrževanje pristaniške infrastrukture v tem pristanišču (Uradni list RS, št. 71/08, 32/11, 53/13, 25/14 in 3/18). Predmet javnega naročila »Cestna navezava na Srminski vhod« je povezan z opravljanjem koncesijske dejavnosti. Družba Luka Koper, d.d. je namreč dolžna uporabljati postopke javnega naročanja skladno z d) točko prvega odstavka 9. člena v zvezi s 17. členom ZJN-3 v vseh tistih primerih, ko opravlja dejavnost zagotavljanja infrastrukture v obmorskih pristaniščih ali druge infrastrukture terminalov prevoznikov po morju (dejavnost zagotavljanja pristaniške infrastrukture, namenjene za javni promet, kot tudi pristaniške infrastrukture, ki ni namenjena za javni promet), na podlagi posebne ali izključne pravice podeljene s Koncesijsko pogodbo, in sicer na območju koprskega tovornega pristanišča, kot je le-to definirano v Uredbi oziroma Koncesijski pogodbi. Ob tem je organ še navedel, da je postopek javnega naročila, na katerega se nanaša pritožba prosilca, pravnomočno zaključen.

 

Pritožba je utemeljena.

 

IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. V konkretnem primeru prosilec v pritožbi izpodbija odločitev organa v celoti, in sicer iz razloga napačne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev pravil postopka.

 

IP uvodoma ugotavlja, da je organ izpodbijano odločitev z dne 20. 6. 2018 izdal na podlagi 26.a člena ZDIJZ, torej kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. S pisnim odgovorom, ki mu ga je posredoval po elektronski pošti, je prosilca namreč le seznanil o razlogih, zaradi katerih mu dostopa do zahtevane informacije ne bo omogočil, ni pa mu izdal upravne odločbe v smislu 22. člena ZDIJZ.

 

Kot je IP ugotovil z vpogledom v javni register zavezancev za posredovanje informacij javnega značaja, dostopnim na spletni strani AJPES, https://www.ajpes.si/RZIJZ, je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, poleg tega pa tudi kot izvajalec javne službe, na podlagi sklenjene koncesijske pogodbe za opravljanje pristaniške dejavnosti št. 2411-08-800011.   

Iz osmega odstavka 1.a člena ZDIJZ izhaja, da če je nosilec javnega pooblastila ali izvajalec javne službe zavezan tako po 1. členu tega zakona kot tudi po drugem odstavku 1.a člena, se v delu, ki se nanaša na izvajanje javnih pooblastil ali javne službe uporabljajo določbe tega zakona, ki urejajo dostop do informacij za organe, sicer pa določbe, ki urejajo dostop do informacij za poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava.

 

Na podlagi odgovora organa z dne 27. 7. 2018, je IP ugotovil, da se v konkretnem pritožbenem postopku zahtevane informacije nanašajo na izvajanje koncesijske pogodbe, ki jo ima organ sklenjeno z Republiko Slovenijo. Posledično bi organ moral z zahtevo prosilca postopati kot organ, po 1. členu ZDIJZ in ne kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava po 1. a členu. Organ bi torej v postopku odločanja o zahtevi prosilca moral uporabiti splošne procesne določbe ZDIJZ, od 12. do 26. člena, in ne posebnih postopkovnih pravil po 26.a  členu ZDIJZ. V povezavi s tem, da organ prosilcu ni izdal odločbe po 22. členu ZDIJZ, so utemeljene tudi pritožbene navedbe prosilca, da odločitev organa ni v zadostni meri obrazložena.  

 

IP pritrjuje tudi pritožbenim navedbam prosilca, da je organ napačno uporabil materialno pravo. V izpodbijani odločbi se je organ namreč neupravičeno skliceval na izjemo po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ta določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi upravnega postopka in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. V tem primeru govorimo o izjemi varstva upravnih postopkov. Za obstoj te izjeme morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja:

 - upravni postopek, v zvezi s katerim je bila sestavljena ali pridobljena informacija, je v teku in

 - razkritje informacije bi škodovalo izvedbi tega upravnega postopka.

 

IP primarno ugotavlja, da v obravnavani zadevi za obstoj navedene izjeme ni izpolnjen že prvi pogoj – to je, da gre za upravni postopek. Postopek oddaje javnega naročila namreč ni upravni postopek, ampak gre za akt poslovanja. Takšno stališče jasno izhaja iz odločitve Državne revizijske komisije št. 018-263/2014-5, v kateri ta med drugim pojasnjuje:

»Javna naročila so po svoji naravi celota pravnih dejanj, s katerimi država in drugi uporabniki proračunskih sredstev pridobivajo blago oziroma se oskrbujejo s storitvami. Kljub temu, da kot pogodbene stranke lahko nastopajo država in njeni organi, pa ne gre za izvajanje oblastne funkcije, temveč nastopanje v premoženjskopravnih razmerjih, za katere veljajo temeljna načela premoženjskega, zlasti obligacijskega prava. Pri javnem naročanju naročniki stopajo v civilnopravna razmerje, torej tudi iz narave stvari izhaja, da ne gre za upravno zadevo in torej naročnik pri javnem naročanju ne vodi upravnega postopka. Tako ne pride v poštev uporaba ZUP niti na podlagi 1. člena ZUP niti na podlagi 3. člena ZUP, ki ureja subsidiarno uporabo ZUP na upravnih področjih, kjer so določena pravila upravnega postopka urejena drugače ali je predpisan poseben upravni postopek.«

Da pri postopkih oddaje javnih naročil ne gre za upravne postopke,  izhaja tudi iz odločitve Vrhovnega sodišča RS št. I Up 655/2001 z dne 14. 7. 2004, s katero je to odločilo, da odločitev o zahtevi za revizijo postopka oddaje javnega naročila po Zakonu o javnih naročilih ni upravni akt ali drug posamičen akt, s katerim se odloča o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, zato zoper ta akt ni varstva v upravnem sporu.

 

V obravnavanem primeru za obstoj izjeme po 7. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ tako ni izpolnjen že prvi pogoj, zato ta izjema ni podana. Ne glede na to pa IP še dodaja, da organu ni uspelo izkazati niti dejstva, da bi bil postopek še v teku. Postopek oddaje javnega naročila, na katerega se nanaša zahteva prosilca, je namreč nedvomno zaključen. Poleg tega držijo pritožbene navedbe prosilca, da je, upoštevajoč 35. člen ZJN-3, dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila po pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila javna, če ne vsebuje poslovnih skrivnosti, tajnih in osebnih podatkov, organ pa v postopku sploh ni ugotavljal, da bi bila podana katera od slednjih izjem.

 

Niti iz izreka niti iz obrazložitve izpodbijane odločitve ob tem ni razvidno, o katerih posamičnih dokumentih je organ sploh odločal. Tudi obrazložitev izpodbijane odločitve ostaja zgolj na deklaratorni ravni, saj iz nje ni razvidno, da bi organ, glede na vsebino posameznih dokumentov, opravil konkretno presojo z vidika vprašanja, ali in v katerih delih te dokumentacije se nahajajo podatki, ki predstavljajo določeno zakonsko izjemo iz prvega dostavka 6. člena ZDIJZ. Povedano drugače, razlog za zavrnitev dostopa v obrazložitvi izpodbijane odločitve je naveden pavšalno, splošno, ni pa razvidno, na katera dejstva in izvedene dokaze je organ oprl svojo odločitev in kakšen ugotovitveni postopek ga je pripeljal do zaključka, da je treba zahtevo prosilca v celoti zavrniti.

 

Obrazložitev avtoritativne odločitve je eden poglavitnih pravil upravnega (procesnega) prava v smislu omejevanja nadrejene oblasti in njene zlorabe. Zato je obrazložitev obvezni sestavni del (formalne) zakonitosti po mednarodnih standardih, že od leta 1977 po Resoluciji Sveta Evrope o zaščiti posameznikov napram aktom upravnih oblasti (Resolution No. 77 (31) on the Protection of the Individual in Relation to the Acts of Administrative Authorities), in danes po splošnih načelih upravnega prava, kot jih redno uveljavlja Sodišče ES. Prav tako bi lahko pravico do obrazložitve šteli kot del pravice do poštenega obravnavanja oz. postopka po 6. členu Evropske konvencije o človekovih pravicah (Svet Evrope). Obrazložitev ni nujna samo zaradi največkrat navedenega razloga, da stranka lahko uveljavi pravna sredstva in da pritožbeni oz. pristojni organ lahko preveri zakonitost in pravilnost izpodbijane rešitve. Nadaljnji razlogi so 1 - dejstvo, da je vsak upravni akt najprej in pred ostalim namenjen stranki, ki ima pravico seznaniti se z odločitvijo in njenimi razlogi (gre za t.i. dialog s stranko), 2 - obrazložitev daje podlago, iz katere je razvidna nepristranskost odločanja in objektivnost odločitve, 3 - obveznost obrazložitve zavezuje organ, da se (bolj kot bi se sicer) poglobi v ugotavljanje in dokazovanje dejanskega stanja ter pogoje materialnega zakona. Šele obrazložitev odgovori, zakaj je organ odločil, kot sledi iz izreka (več Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, urednika prof. dr. Tone Jerovšek in prof. dr. Gorazd Trpin, 2004, komentar k 214. čl.).

 

V skladu z 214. čl. ZUP mora vsebina obrazložitve upravne odločbe vsebovati:

1.    razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih;

2.    ugotovljeno dejansko stanje in dokazi, na katere je le to oprto;

3.    razlogi, odločilni za presojo posameznih dokazov;

4.    navedba določb predpisov, na katere se opira odločba;

5.    razlogi, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, in

6.    razlogi, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank.

 

Ker obrazložitev izpodbijane odločbe zgoraj navedenemu ne ustreza, IP ugotavlja, da je obrazložitev izpodbijane odločbe pomanjkljiva. Pomanjkljiva obrazložitev, ki ostane zgolj na deklaratorni ravni in ne omogoča preizkusa, pa predstavlja bistveno kršitev postopka po 7. tč. 2. odst. 237. člena ZUP.

 

Glede na določbo 1. odst. 251. čl. ZUP drugostopenjski organ v primeru, ko ugotovi, da je v postopku prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka oziroma, da je izrek izpodbijane odločbe nejasen ali pa v nasprotju z obrazložitvijo, dopolni postopek in odpravi omenjene pomanjkljivosti, bodisi sam ali po organu prve stopnje ali pa po zaprošenem organu. Vendar pa glede na 3. odst. istega člena organ druge stopnje v primeru, ko spozna, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, odpravi odločbo prve stopnje s svojo odločbo in vrne zadevo organu prve stopnje v ponovni postopek. Ker je IP kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka, kot ga določa 14. člen ZUP. Postopek je torej treba voditi hitro, kar pomeni tudi s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. Nedvomno bo v konkretnem primeru hitreje in bolj ekonomično pomanjkljivosti odpravil organ prve stopnje, zato je IP, na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP, izpodbijano odločbo odpravil in zadevo vrnil v ponovno odločanje organu prve stopnje.

 

V ponovljenem postopku bo moral organ izvesti celovit ugotovitveni postopek, v katerem bo moral:

  1. Primarno se opredeliti do vprašanja, kateri konkretni dokumenti v okviru zahteve prosilca (ta je zahtevo razčlenil po več točkah, vsaka od točk pa vsebuje več dokumentov) so predmet njegove presoje. Pri tem se mora organ opredeliti do vsakega posameznega dokumenta in v izrek in obrazložitev odločbe natančno navesti, o katerih konkretnih, posamično določljivih dokumentih je odločal.
  2. Iz s strani organa predloženih dokumentov ne izhaja, da bi organ v postopek izdaje izpodbijane odločbe pritegnil tretje osebe, na pravice in obveznosti katerih bi lahko vplivala njegova odločitev v zadevi. V ponovljenem postopku mora organ, upoštevaje 43. in 44. člen ZUP, v postopek pritegniti morebitne stranske udeležence (npr. ponudnike, na katere se nanaša zahteva prosilca) in jim dati možnost, da se udeležijo postopka in da se opredelijo glede vprašanja, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja oz. da uveljavljajo obstoj katere izmed zakonskih izjem (npr. varstvo poslovne skrivnosti).
  3. Ko bo organ prejel morebitne odgovore zainteresiranih tretjih oseb, bo presojal morebitne zakonske izjeme iz prvega dostavka 6. člena in 5. a člena ZDIJZ, zaradi katerih lahko dostop prosilcu zavrne. V zvezi s posamezno izjemo mora organ v ponovljenem postopku konkretno navesti, v katerem delu zahtevanih dokumentov podatki predstavljajo izjemo in ali je možen delni dostop. Prav tako se mora organ opredeliti glede vprašanja, ali gre za podatke, ki so javni po 35. členu ZJN-3 in ali gre za podatke o porabi javnih sredstev, ki so javni po 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP v zvezi s tem opozarja na ustaljeno prakso IP (npr. odločba IP št. 090-306/2017 z dne 28. 2. 2018, št. 090-157/2017/ z dne 2. 8. 2017, št. 090-69/2017 z dne 19. 4. 2017…) in prakso Upravnega sodišča RS (npr. sodba Upravnega sodišča RS, št. IV U 4/2017-11 z dne 11. 4. 2018, št. IU 1911/2012-30 z dne 2 12. 2013 in št. IU 1613/2009-32 z dne 28. 4. 2010).

 

Na podlagi vsega navedenega IP zaključuje, da je pritožba utemeljena, ker je organ napačno uporabil materialno pravo, v postopku pa je prišlo tudi do bistvenih kršitev pravil postopka, ker je obrazložitev izpodbijane odločitve pomanjkljiva, zaradi česar se odločitve ne da preizkusiti (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). IP je zato pritožbi ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločitev odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ mora o zadevi odločiti najpozneje v roku 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.

 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. Ker je IP ugotovil, da posebni stroški v tem postopku niso nastali, je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/2010 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba niti upravni spor.

 

 

 

 

  Informacijski pooblaščenec:

  mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav

  namestnica informacijske pooblaščenke