Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 03.03.2004
Naslov: Civilno združenje za nadzor nad institucijami, območni odbor osrednje Slovenije, zoper odločbo Okrajnega sodišča v Ljubljani
Številka: 020-1/2003/4
Kategorija: Ali gre za inf. javnega značaja?
Status: Zavrnjeno


Pooblaščenec za dostop do informacij do javnega značaja (v nadaljevanju: pooblaščenec), izdaja na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št.24/03; v nadaljevanju: ZDIJZ) o pritožbi Civilnega združenja za nadzor nad institucijami, območni odbor osrednje Slovenije, Šmartinska 20/a, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: prosilec), zoper odločbo Okrajnega sodišča v Ljubljani, Miklošičeva 12, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ) opr. št. I 2000/11913-26, z dne 08.12.2003 v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

 

ODLOČBO:

 

Pritožba Civilnega združenja za nadzor nad institucijami, območni odbor osrednje Slovenije, Šmartinska 20/a, 1000 Ljubljana, zoper odločbo Okrajnega sodišča v Ljubljani, Miklošičeva 12, 1000 Ljubljana, opr. št. I 2000/11913-26, z dne 08.12.2003, se zavrne.

 

OBRAZLOŽITEV:

 

Prosilec je dne 18.06.2003, z dokumentom št. 321-K/93 naslovil na organ zahtevo, da mu poda informacije o odločanju o izvršilnem predlogu, ki sta ga vložila ... in ..., ki ju zastopa odvetnik Andrej Mahkota, Pražakova 1, 1000 Ljubljana, zoper dolžnika ... in ... Izvršilni predlog je bil vložen pri organu dne 07.07.2000. Prosilec je zaprosil za podatek, kje je vzrok za tako dolgotrajen postopek in odločanje.

 

Organ je dne 04.07.2003, z dokumentom št. I 2000/11913-22, izdal odločbo (v nadaljevanju: odločba), v kateri je zapisal, da ob upoštevanju določil drugega poglavja Sodnega reda (Uradni list RS, št. 17/95 – 15/2003; v nadaljevanju SR), prosilec nima lastnosti javnosti, kot jo opredeljuje 7. člen SR. Prav tako v predmetni izvršilni zadevi ne gre za zadevo, pri kateri obstoji interes javnosti, da izve za stanje predmetnega izvršilnega postopka. Strankam in pooblaščencem je zagotovljena javnost postopanja sodišč glede na prvi odstavek 7. člena SR.

 

Prosilec je dne 31.07.2003, z dokumentom št. 321-K/93, vložil nadzorstveno pritožbo.

 

Prosilec je dne 02.09.2003, z dokumentom št. 321-K/93, pri pooblaščencu vložil pritožbo zaradi kratenja pravice dostopa do informacij.

 

V njej je zapisal, da je vložil pri organu prošnjo za informacijo, kje je  vzrok za dolgotrajno odločanje v postopku v prej navedenem sporu. Prosilec trdi, da je organ napačno ocenil lastnost javnosti in protipravno zavrnil zahtevek po informaciji, po njegovem mnenju predvsem zaradi zavračanja nadzora nad sodnimi organi izvršilnega oddelka. Prosilec zapiše, da mu je bila s tem kratena pravica varovanja in zagotavljanja človekovih pravic in zakonitosti demokracije v Republiki Sloveniji.

 

Pooblaščenec je dne 23.09.2003 izdal odločbo št. 020-1/2003/2, s katero je odločbo Okrajnega sodišča v Ljubljani  opr. Št. I 2000/11913-22, z dne 04.07.2003 odpravil, zadevo pa je vrnil organu v dopolnitev postopka in ponovno odločanje.

 

Organ je na podlagi odločbe pooblaščenca dne 08.12.2003, izdalo odločbo opr. št. I 2000/11913-26, v kateri je odločil, da se zahteva prosilca zavrne. Organ je zapisal, da imajo na podlagi prvega odstavka 5. člena ZDIJZ pravico dostopa do informacij javnega značaja pravne ali fizične osebe in ker prosilec ni ne eno ne drugo, ni aktivno legitimiran zahtevati informacije javnega značaja v  skladu z ZDIJZ. Poleg tega organ opozarja, da v skladu z določbo 4. člena ZDIJZ, ta informacijo javnega značaja definira kot tisto informacijo, ki se nahaja v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Po mnenju organa mora informacija obstajati v obliki izdelanega dokumenta (npr. sklepa o izvršbi), kar izhaja po mnenju organa tudi iz prvega odstavka 17. člena in 25. člena ZDIJZ, ki določa, da se prosilca o zahtevani informaciji seznani s vpogledom, prepisom, fotokopijo, elektronskim zapisom. Organ navaja, da prosilec ne zahteva dostopa do takšne informacije, temveč zahteva zgolj pojasnitev dolgotrajnosti izvršilnega postopka. Predlog prosilca pa se ne nanaša na javno informacijo iz 4. člena ZDIJZ, zato je po mnenju organa podana izjema v skladu z 9. točko 6. člena ZDIJZ.

 

Prosilec je dne 23.12.2003 vložil pritožbo, opr. št. I 2000/11913, zoper odločbo organa z dne 08.12.2003, opr. št. I 2000/11913-26. V njej navaja, da so mu kršene ustavne pravice v skladu s 23. členom Ustave RS. Prosilec navaja, da organ napačno razlaga prvi odstavek 5. člena ZDIJZ – načelo prostega dostopa in da ima prosilec vso pravico, da nadzira vse nepravilnosti tudi pri državnih organih. Prosilec opozarja na stališča vlade, ki jih je le-ta podala ob urejanju sodelovanja z nevladnimi organizacijami. Po navedbah prosilca je sodstvo pri odločanju samostojno, pri čemer pa odloča v imenu ljudstva. Ljudstvo ima po navedbi prosilca vso pravico do združevanja, poleg tega pa ima po naravnih zakonih pravico do nadzora organa. Prosilec navaja, da organ v primeru upnika zadeve ne rešuje po vrstnem redu in da se sklicuje na 9. točko 6. člena ZDIJZ, pri tem pa ne pojasni kakšna škoda in komu bi nastala, če bi posredoval zahtevano informacijo. Prosilec predlaga pooblaščencu, da  preuči celotno zadevo in odpravi izpodbijano odločbo organa opr. št. I 2000/11913, ter prosilcu omogoči zahtevano informacijo o vzroku dolgotrajnega postopka in odločanja v izvršilni zadevi I 2000/11913.

 

Organ je dne 14.01.2004, z dokumentom št. 0001 I 2000/11913 posredoval pritožbo prosilca v odločanje pooblaščencu. Pooblaščenec je prejel pritožbo prosilca dne 21.01.2004.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

Pooblaščenec je vsebinsko odločal o zahtevku in pri tem ugotovil, da prosilec zahteva podatek zakaj je v konkretni zadevi, za katero poizveduje, tako dolgotrajen postopek in odločanje.

 

Pooblaščenec opozarja, da ZDIJZ v 4. členu opredeli informacijo javnega značaja kot informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb.

 

Pooblaščenec opozarja, da je v skladu z ZDIJZ prosilec upravičen do tistih informacij, ki so že nastale in se nahajajo v obliki dokumenta. Prosilec je v konkretnem primeru zahteval odgovor na vprašanje in je torej zahteval izdelavo dokumenta, ki bi vseboval informacijo, ki si jo želi. Prosilec torej zahteva v tem trenutku neobstoječo informacijo, saj bo le ta nastala šele z odgovorom in šele v tem trenutku bo organ tudi izdelal dokument, ki bo vseboval zahtevano informacijo. V tem delu prosilec v skladu z ZDIJZ ni varovan in je zato njegovo pritožbo potrebno kot neutemeljeno zavrniti.

 

Pooblaščenec ob tem opozarja, da prosilec lahko zahteva od organa zgolj, da mu predloži že obstoječe dokumente iz katerih je razviden podatek zakaj je v konkretni zadevi, ki jo obravnava prosilec tako dolgotrajen postopek in odločanje. V tem primeru prosilec ne bi zahteval odgovor na vprašanje. Organ bi mu moral v takem primeru, če bi razpolagal z dokumenti, ki bi vsebovali take podatke, le te posredovati.

 

Pooblaščenec ob tem opozarja prosilca, da lahko kot prosilec nastopa v skladu s prvim odstavkom 5. člena fizična ali pravna oseba. Prosilec je registriran kot društvo in ima torej lastnost pravne osebe. Zakon o društvih (Uradni list RS štev.: 60/95, 49/98 - odločba US in 89/99, v nadaljevanju: ZD) v 2. členu določa, da je društvo pravna oseba zasebnega prava. 4. člen ZD navaja, da mora društvo v pravnem prometu uporabljati le svoje registrirano ime.

 

Kot tako torej društvo torej v skladu s 5. členom ZDIJZ lahko zahteva dostop do informacij javnega značaja.

 

Pooblaščenec ob tem prosilca opozarja, da sme uporabljati v pravnem prometu le svoje registrirano ime in da je v primeru, ko le tega ne dela, v prekršku, v skladu z drugim odstavkom 32. člena ZD. Prosilec namreč v dokumentih, ki jih je predložil uporablja dve imeni in sicer: Civilno združenje za nadzor nad institucijami in Civilno združenje za nadzor institucij. Prosilec je registriran le pod imenom: Civilno združenje za nadzor nad institucijami.

 

Pooblaščenec ob tem tudi opozarja organ, da sklicevanje na 9. točko 6. člena ZDIJZ ni bilo ustrezno, saj v konkretnem primeru prosilec ni zahteval informacije javnega značaja kot jo opredeli ZDIJZ, temveč je zahteval odgovor na vprašanje, katerega ZDIJZ ne varuje. Pooblaščenec ob tem organ napotuje na dejstvo, da bi bilo v primeru, ko bi bilo tako sklicevanje sicer upravičeno, potrebno v obrazložitvi zelo natančno navesti zakaj bi razkritje podatka, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, škodovalo izvedbi določenega postopka.

 

Na podlagi preizkusa pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe ter v mejah pritožbenih navedb je pooblaščenec ugotovil, da je bil postopek pred odločbo organa pravilen, da je odločba pravilna in utemeljena na zakonu, da so bile sicer podane pomanjkljivosti, ki pa niso bistvene zaradi česar je na podlagi drugega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00, 52/2002) odločilo tako kot je navedeno v izreku te odločbe.

 

Pouk o pravnem sredstvu: Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Tržaška 68/a, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Tožbi v dveh izvodih je treba priložiti to odločbo v izvirniku ali neoverjeno kopijo.

 

 

Pooblaščenec za dostop do

informacij javnega značaja

Igor Šoltes, univ. dipl.prav.

 

 

Vročiti:

- Okrajno sodišče v Ljubljani, Miklošičeva 12, 1000 Ljubljana

- Civilno združenje za nadzor institucij, obočni odbor osrednje Slovenije, Šmartinska 20/a, 1000 Ljubljana