Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 11.09.2019
Naslov: Časopis Večer - Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije
Številka: 090-188/2019
Kategorija: Ali gre za delovno področje organa?, Javni uslužbenci, funkcionarji, Osebni podatek
Status: Delno odobreno


POVZETEK:

Organ je zavrnil prosilcu dostop do petih zapisnikov na podlagi izjeme po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Prosilec je zoper odločbo organa vložil pritožbo, o kateri je odločil IP. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da eden od zapisnikov ni predmet zahteve prosilca, pri preostalih štirih pa je ugotovil, da eden vsebuje v delu varovane osebne podatke. IP se posebej do izjeme varstva poslovne skrivnosti ni opredelil, saj je organ dostop do zahtevanih zapisnikov na tej pravni podlagi zavrnil, ker je štel, da se na to izjemo sklicujejo stranski udeleženci, medtem ko je IP v pritožbenem postopku ugotovil drugačno dejansko stanje. Kot že navedeno, eden od presojanih zapisnikov družbe, ki se je na prvi stopnji sklicevala na izjemo po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ni bil predmet zahteve prosilca, druga družba pa se na to izjemo ni sklicevala niti na prvi stopnji niti v pritožbenem postopku. Upoštevaje navedeno je IP pritožbi prosilca delno ugodil.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-188/2019/10
Datum:  11. 9. 2019


Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ), tretjega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi Časnika Večer, po novinarki …, Dopisništvo Ljubljana, Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: prosilec), z dne 5. 8. 2019, zoper odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Kolodvorska ulica 15, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-5/2019-28 (02840) z dne 31. 7. 2019, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.    Pritožbi prosilca z dne 5. 8. 2019 se delno ugodi in se odločba Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, št. 090-5/2019-28 (02840) z dne 31. 7. 2019, delno odpravi ter se odloči:
»Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati prosilcu v elektronski obliki:
∙ Zapisnik št. 1082/2012-02150 z dne 17. 7. 2013,
∙ Zapisnik št. 985/2012-02150 z dne 10. 4. 2013,
∙ Zapisnik št. 1100/2012-02150 z dne 24. 7. 2013,
∙ Zapisnik o ogledu delovnih mest št. 986/21.9.2012 z dne 10. 1. 2013 na način, da organ prekrije vse podatke o predstavniku podjetja, ki ni zastopnik podjetja - direktor (na prvi in zadnji strani zapisnika).«.

2.    V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

3.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

Prosilec je 21. 5. 2019 na organ naslovil zahtevo, s katero je zaprosil za določene informacije v zvezi z delovnimi mesti, za katere se šteje zavarovalna doba s povečanjem, konkretno v zvezi s poklicnim zavarovanjem za voznike avtobusov. Med drugim je zaprosil za zapisnike organa, ki jih je komisija organa izdala posameznim podjetjem iz dejavnosti javnega cestno-potniškega prometa.
 
Organ je z elektronskim dopisom z dne 13. 5. 2015 odgovoril prosilcu, glede zahtevanih zapisnikov pa izdal odločbo št. 090-5/2019-28 (02840) z dne 31. 7. 2019 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba). Z izpodbijano odločbo je zavrnil prosilcu dostop do zapisnikov, pri katerih so se posamezni poslovni subjekti sklicevali na poslovno skrivnost. Organ je namreč v predmetni postopek pozval pravne osebe iz cestno-potniškega prometa, ki jim je organ po letu 2010 izdal zahtevane zapisnike, ter od petih družb prejel izjavo, da zahtevane zapisnike štejejo kot poslovno skrivnost. Zahtevo prosilca je torej organ v tem delu zavrnil na podlagi izjeme po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, medtem ko je zapisnike, pri katerih poslovni subjekti niso nasprotovali razkritju, prosilcu posredoval po elektronski pošti.
Prosilec je zoper odločbo organa vložil pritožbo z dne 5. 8. 2019, saj je mnenja, da zapisniki, ki imajo naravo pravnomočne odločbe, kar poudarja tudi organ, in na podlagi katerih so bile fizičnim osebam ukinjene pravice (vplačevanje prispevkov za poklicno zavarovanje delavcem), ne morejo biti poslovna skrivnost, tudi če bi določeni podatki v zapisnikih upravičevali anonimizacijo, vendar že odsotnost te pri posredovanih zapisnikih kaže na nepotrebnost le-te.

Organ po prejemu pritožbe ni nadomestil izpodbijane odločbe z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-5/2019-30 (02840) z dne 7. 8. 2019, poslal v odločanje IP. Pritožbi je priložil zahtevo, izpodbijano odločbo in zapisnike, dostop do katerih je zavrnil, ter pozive in odgovore poslovnih subjektov, ki štejejo predmetne zapisnike kot poslovno skrivnost. Na poziv IP je organ naknadno pojasnil tudi status članov komisije, ki je ugotavljala delovna mesta in naloge, na katerih se zavarovana doba šteje v povečanem trajanju. Kot izhaja iz odgovorov organa z dne 27. 8. 2019, so bili trije člani komisije zaposleni pri organu, dva člana pa sta bila zunanja sodelavca.

IP je s pritožbo prosilca seznanil družbi, katerih vsebina zapisnikov je v obravnavanem primeru predmet zahteve in ju pozval k morebitni priglasitvi stranske udeležbe, in sicer družbo GRUDENTRANS, transport in storitve, d.o.o., Kosovelova ulica 7A, 5220 Tolmin (v nadaljevanju: GRUDENTRANS d.o.o.), in skupino Arriva oziroma družbo Arriva Alpetour, družbo za prevoz potnikov, d.o.o., Ulica Mirka Vadnova 8, 4000 Kranj (v nadaljevanju: Arriva Alpetour d.o.o.), ki je podala odgovor za štiri zapisnike že organu prve stopnje.

Družba Arriva Alpetour d.o.o. je v odgovoru z dne 28. 8. 2019, posredovanem po pooblaščencu, priglasila stransko udeležbo. Navedla je, da po njenem mnenju pri zahtevanih zapisnikih ne gre za informacijo javnega značaja. Pri opredelitvi določene informacije za informacijo javnega značaja je odločilno, ali informacija kaže na dejstvo oziroma okoliščino, ki vpliva ali bi lahko vplivala na izvrševanje javnih nalog, in tega pogoja zahtevana informacija po mnenju družbe ne izpolnjuje. Zahtevani zapisniki namreč v ničemer ne vplivajo na izvrševanje javnih nalog, ne organa in ne družbe, ampak predstavljajo samo podlago za ureditev delovnopravnega razmerja med posameznim delavcem in delodajalcem. Stranka v postopku je bila samo družba in prav tako se neposredni učinki raztezajo izključno na družbo ter pod določenimi pogoji na nekatere pri njej zaposlene osebe. Zahtevana informacija tako ne vpliva in ne more vplivati na izvrševanje javnih nalog, zato ne more predstavljati informacije javnega značaja, posledično pa je tako organ ni dolžan posredovati prosilcu. Glede na jasno določen namen ZDIJZ in dostopa do informacij javnega značaja, ki je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov, torej nadzor javnosti nad organi oblasti in drugimi zavezanci, družba ocenjuje, da javnost za izvajanje tega nadzora ne potrebuje in tudi ni upravičena do informacij, ki s tem niso povezane – v konkretnem primeru zapisnika, ki ureja izključno zasebnopravni (delovnopravni) odnos med določenim delodajalcem in nekaterimi njegovimi zaposlenimi. Navedla pa je tudi, da zahtevanih zapisnikov ni označila kot poslovno skrivnost, na podlagi katere je organ zavrnil dostop prosilcu v izpodbijani odločbi.

Družba GRUDENTRANS d.o.o. je po pooblaščencu priglasila stransko udeležbo v odgovoru z dne 5. 9. 2019. Navedla je, da ni nikoli opravljala dejavnosti v javnem cestno-potniškem prometu, na katerega se nanaša zahteva prosilca. To izhaja tudi iz ustanovne listine družbe z dne 5. 3. 2010 (enako Akt o ustanovitvi z dne 3. 11. 2009). Temeljna dejavnost družbe vse od ustanovitve dalje (je univerzalni pravni naslednik samostojnega podjetnika posameznika, ki je prav tako opravljal identično dejavnost, in sicer cestni tovorni promet (SKD šifra 49.410). Spremljajoče dejavnosti so bile:
-    obratovanje taksijev,
-    selitvena dejavnost,
-    skladiščenje,
-    špedicija in druge spremljajoče prometne dejavnosti,
-    računovodske, knjigovodske in revizijske dejavnosti,
-    davčne dejavnosti,
-    druge nerazvrščene strokovne in tehnične dejavnosti,
-    druge storitvene dejavnosti, druge nerazvrščene.
Med registriranimi dejavnostmi družbe tako ni bilo dejavnosti Mestni in primestni kopenski potniški promet ali dejavnosti Medkrajevni in drug cestni potniški promet, ki ju je glede na pojasnila klasifikacije mogoče šteti kot opravljanje dejavnosti javnega cestno-potniškega prometa. Družba tudi nikoli ni bila nosilec koncesije za opravljanje gospodarske javne službe javnega prevoza potnikov, čeprav je takšna koncesija nujen pogoj za ugotovitev statusa podjetja v sektorju javnega cestno – potniškega prometa. Navedeno potrjuje tudi Pogodba o prenosu podjetja s.p., s katero je bilo podjetje samostojnega podjetnika preneseno na družbo GRUDENTRANS d.o.o.. V pogodbi o prenosu med motornimi vozili, ki so bila predmet prenosa, namreč ni nobenega avtobusa. Prav tako navedbe družbe potrjuje vsebina zahtevanega zapisnika. Družba tako meni, da se zahteva ne nanaša na zapisnik, katerega vsebina je povezana z družbo, zato je treba pritožbo zavrniti že iz tega razloga (saj očitno ne obstaja javni interes za razkritje predmetnega zapisnika oziroma sploh ne gre za informacijo javnega značaja). Družba pa se ne strinja z razkritjem zapisnika št. 991/2012-02150 z dne 8. 11. 2012 tudi iz razloga varstva poslovne skrivnosti. Mnenja je, da bi se z razkritjem zapisnika razkrili podatki o številu prevoženih kilometrov na posameznega voznika, s čimer bi družbi nastala občutna škoda. S tem bi namreč prišlo do razkritja podrobnosti o načinu opravljanja gospodarske dejavnosti družbe (koliko delavcev dela v družbi, na katerih delovnih mestih, kakšna je njihova delovna obremenitev itd.). Ker so s tem izpolnjeni t.i. subjektivni kriteriji za opredelitev zapisnika št. 991/2012-02150 z dne 8. 11. 2012 (oziroma vsaj podatkov, s katerimi bi bile razkrite zgoraj navedene podrobnosti poslovanja družbe) za poslovno skrivnost po prvem odstavku 39. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1) , je izkazana izjema za posredovanje informacije po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in je potrebno pritožbo zavrniti tudi iz tega razloga. Družba je dodala še, da je priloga zapisnika seznam delavcev, katerim se zavarovalna doba šteje s povečanjem, in le-ta obsega varovane osebne podatke v skladu s prvo točko 6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1), ki tako predstavljajo izjemo dostopa po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Odgovoru je priložila Akt o ustanovitvi z notarskim potrdilom z dne 5. 3. 2010, Pogodbo o prenosu podjetja s.p. z dne 4. 3. 2010, zbirnik obračuna osnovnih sredstev, pregled izdanih računov – obveznosti kupcev.

Pritožba je delno utemeljena.

IP, kot organ druge stopnje, je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa, v celoti.

Nadalje IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec za dostop do informacij javnega značaja in da z zahtevanimi zapisniki razpolaga v materializirani obliki. Organ jih je namreč IP tudi posredoval. Primarno je v obravnavanem primeru sporno, ali so vsi zahtevani zapisniki predmet zahteve in ali zahtevani zapisniki predstavljajo informacijo javnega značaja z vidika delovnega področja organa. Sporno pa je tudi, ali so javno dostopni ali ne. Organ se je namreč pri svoji odločitvi skliceval na izjemo po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, prav tako tudi družba GRUDENTRANS d.o.o., ki pa se je v delu zahtevanih podatkov sklicevala tudi na izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Upoštevaje navedeno se IP v nadaljevanju opredeljuje najprej do pogojev za informacijo javnega značaja z vidika delovnega področja organa in predmeta zahteve, v nadaljevanju pa še do zatrjevanih izjem.

Informacija javnega značaja je na podlagi določb 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz definicije informacije javnega značaja torej izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno (hkrati), in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati,
3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Kot že navedeno, v obravnavanem primeru ni sporno, da organ z zahtevanimi zapisniki razpolaga v materializirani obliki, zato se IP opredeljuje še do pogoja delovnega področja.

Javni zavodi, predvsem njihova statusna vprašanja, so v pravnem redu Republike Slovenija urejena v Zakonu o zavodih (v nadaljevanju: ZZ) , ki je na tem področju sistemski zakon. V skladu z drugim odstavkom 1. člena ZZ so zavodi organizacije, ki se ustanovijo za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, športa, zdravstva, socialnega varstva, otroškega varstva, invalidskega varstva, socialnega zavarovanja ali drugih dejavnosti, če cilj opravljanja dejavnosti ni pridobivanje dobička. V obravnavanem primeru pa je treba poudariti, da je organ javni zavod. Javni zavodi se lahko ustanovijo za opravljanje javne službe in za opravljanje dejavnosti, ki niso opredeljene kot javne službe, če se opravljanje dejavnosti zagotavlja na način in pod pogoji, ki veljajo za javno službo (prvi in drugi odstavek 3. člena ZZ). Organ je bil ustanovljen z namenom zadovoljevanja javnih potreb, ki so v javnem interesu, in sicer primarno za izvajanje enotnega obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja za celotno območje Republike Slovenije. V obravnavanem primeru tako delovno področje organa po ZDIJZ zajema vse javnopravne naloge, ki jih opravlja organ, in tudi vse dejavnosti, ki se opravljajo v zvezi s temi nalogami. Po ZDIJZ je namreč informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa.

Pri razlagi določb ZDIJZ in s tem pri razlagi prvega odstavka 4. člena je treba upoštevati tudi namen zakona. Ta je, kot izhaja iz prvega odstavka 2. člena, zagotoviti javnost in odprtost delovanja zavezancev po ZDIJZ ter omogočiti uresničevanje pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja. Namen ZDIJZ je med drugim v zagotavljanju nadzora nad subjekti, ki delujejo v javnem interesu oziroma opravljajo javnopravne naloge, poleg tega pa je pravica do dostopa do informacij javnega značaja ustavna pravica (drugi odstavek 39. člena Ustave Republike Slovenije) . Temu je pritrdilo tudi Upravno sodišče v  sodbi št. II U 43/2016-17. Upoštevati je treba tudi, da ZDIJZ pojem informacije javnega značaja definira zelo široko. V 4. členu namreč vsebuje pozitivno opredelitev informacije javnega značaja. V skladu z namenom, ki ga zasleduje ZDIJZ, v praksi velja domneva, da so vse informacije v posesti zavezanih subjektov, informacije javnega značaja (razen tistih, na katere se lahko aplicira katera od izjem po ZDIJZ). Zavezanec lahko to domnevo uspešno izpodbije, če dokaže, da je v njegovi posesti informacija, ki je povsem zasebnopravne narave. Povedano drugače, informacije javnega značaja so vse tiste informacije, ki so v posesti javnopravnih oblasti oziroma javnopravnih subjektov in tistih zasebnikov, ki zanjo izvajajo kakšne javne funkcije. Pojem delovno področje je v skladu z ZDIJZ potrebno tolmačiti široko in ne zajema le zakonsko določenih pristojnosti, temveč vse informacije, ki so na kakršen koli način povezane s temi pristojnostmi. Pojem delovnega področja organa po 4. členu ZDIJZ je torej bistveno širši od pojma javna služba, saj ne zajema le zakonsko določenih pristojnosti, temveč vse informacije, ki so na kakršen koli način povezane s temi pristojnostmi. O tem vprašanju se je večkrat tudi že izrekla sodna praksa , iz katere izhaja stališče, da gre za delovno področje v smislu ZDIJZ, kadar je izvajanje določenih nalog ali dejavnosti urejeno s predpisi javnega prava. Pri tem pa ni pomembna konkretna oblika tega delovanja (oblastno odločanje ali neoblastno zagotavljanje določenih storitev), temveč da gre za dejavnost, ki se v skladu z načelom zakonitosti in z namenom varstva javnega interesa, izvaja na podlagi in v okviru norm javnega prava.

Da predmetni zapisniki spadajo v delovno področje organa, izhaja tudi iz zakonodaje. Zahtevani dokumenti se namreč nanašajo na institut zavarovalne dobe s povečanjem, ki ga je določal Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ . Ta institut je bil sicer z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju - ZPIZ-1  ukinjen in uzakonjeno obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, vendar se prej veljavni predpisi o t.i. institutu beneficiranega staža uporabljajo naprej. ZPIZ je določal, da se zavarovancem, ki opravljajo posebno težka in za zdravje škodljiva dela, in zavarovancem, ki opravljajo dela, ki jih po določeni starosti ni moč uspešno poklicno opravljati, šteje zavarovalna doba s povečanjem, pri tem pa je stopnja povečanja zavarovalne dobe odvisna od teže in škodljivosti dela oziroma od narave dela in sme znašati največ 50% (208. člen ZPIZ). Nadalje tudi iz določb ZPIZ -1 (262. člen) in Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2 (398. člen) izhaja, da so delodajalci dolžni plačevati prispevke za obvezno dodatno zavarovanje za tista delovna mesta, za katera se je ob uveljavitvi zakonov štela zavarovalna doba s povečanjem. ZPIZ-2 tako določa, da pridobijo zavarovanci, vključeni v poklicno zavarovanje, pravico do poklicne pokojnine ter druge pravice, določene s tem zakonom (198. člen ZPIZ-2). Predmet zahteve so torej podatki, ki se nanašajo na obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, ki temelji na odgovornosti Republike Slovenije, upravljavcev, delodajalcev in na osebni odgovornosti zavarovancev in članov (četrti odstavek 2. člena ZPIZ-2). Prispevke za poklicno zavarovanje plačuje zavezanec, torej delodajalec ali zavarovanec, ki opravlja pridobitno ali drugo samostojno dejavnost. Obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje (poklicno zavarovanje) predstavlja obvezno vključitev v poklicno zavarovanje, z zbiranjem prispevki delodajalcev na osebnih računih zavarovancev, na podlagi katerih zavarovanci, pridobijo pravico do poklicne pokojnine ter druge pravice iz ZPIZ-2.

Organ oziroma komisije so tako ugotavljale, ali pri določeni družbi obstajajo delovna mesta, na katerih se delavcem šteje zavarovalna doba s povečanjem, in ali taka določena mesta, za katera je bilo v podjetju z zapisnikom ugotovljeno, da izpolnjujejo pogoje za štetje zavarovalne dobe s povečanjem, te pogoje ob spremenjenih opisih del in nalog še izpolnjujejo. Organ oziroma komisija je bila torej kot zakonsko pooblaščen nosilec in izvajalec obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja pristojna odločati v predmetnih zadevah, v katerih so bili izdani presojani zapisnik. Povedano drugače, zahtevani zapisniki predstavljajo pravne akte, ki imajo naravo pravnomočne odločbe.

Zahteva se torej nanaša na podatke, na podlagi katerih se nadalje ugotavljajo določene dolžnosti delodajalcev, torej družb, na katere se podatki nanašajo, in te dolžnosti niso v ničemer odvisne od družb kot delodajalcev. Tudi iz samih zapisnikov izhajajo dolžnosti družb v zvezi z delovnimi mesti, pri katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem (npr. višina prispevka za zavarovalno dobo v % od bruto plače zavarovanca, ki se plačuje na račun FURS). Ker se torej zahtevani dokumenti nanašajo na izvajanje nalog organa v okviru njegove javnopravne funkcije nosilca obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki je urejeno z javnopravnimi predpisi, pri čemer naloge organa vplivajo na pravice posameznikov in obveznosti subjektov kot delodajalcev, po mnenju IP ni dvoma, da sodijo zahtevani zapisniki v delovno področje organa. Povedano drugače, po mnenju IP so v obravnavanem primeru izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja.

Predmet presoje IP so bili naslednji zapisniki:
-    Zapisnik št. 991/2012-02150 z dne 8. 11. 2012,
-    Zapisnik št. 1082/2012-02150 z dne 17. 7. 2013,
-    Zapisnik št. 985/2012-02150 z dne 10. 4. 2013,
-    Zapisnik št. 1100/2012-02150 z dne 24. 7. 2013,
-    Zapisnik o ogledu delovnih mest št. 986/21.9.2012 z dne 10. 1. 2013.

Pri zapisniku št. 991/2012-02150 z dne 8. 11. 2012 je IP sledil navedbam stranskega udeleženca, da zahtevani zapisnik ni predmet zahteve. Kot je utemeljila že družba GRUDENTRANS d.o.o., se zapisnik ne nanaša na dejavnost v javnem cestno-potniškem prometu, kot je zahtevo opredelil prosilec. Dejavnosti družbe so sicer javno razvidne iz aktov družbe, dostopnih na spletnih straneh Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve.

IP se tako v nadaljevanju opredeljuje do zapisnikov skupine Arriva št. 1082/2012-02150 z dne 17. 7. 2013, št. 985/2012-02150 z dne 10. 4. 2013, št. 1100/2012-02150 z dne 24. 7. 2013 in št. 986/21.9.2012 z dne 10. 1. 2013. Na podlagi vpogleda v posamezne zapisnike je mogoče ugotoviti, da obsegajo pravno podlago, obrazložitev in pravni pouk. Obrazložitev med drugim obsega podatke:
- o družbi, na katero se zapisnik nanaša (naziv, dejavnost, sedež, zastopnik, registrska. št.).,
- o članih komisije organa, ki je ugotavljala izpolnjevanje pogojev,
- o opisu zahtevka družbe,
- o predloženi dokumentaciji,
- o ugotovitvah komisije (ali so izpolnjeni pogoji za štetje zavarovalne dobe s povečanjem, naziv delovnega mesta po sklepu, stopnja povečanja zavarovalne dobe, šifra povečanja za vpis v matično evidenco, delovni čas, prispevek za zavarovalno dobo, dolžnosti družbe po Zakonu o evidencah na področju dela in socialne varnosti in Zakonu o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, dolžnost družbe, da vključi delavce, ki ne izpolnjujejo pogoja za štetje zavarovalne dobe s povečanjem, v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje).

IP je po uradni dolžnosti preizkusil še, ali je podana katera druga od izjem po ZDIJZ in ugotovil, da zapisniki obsegajo določene osebne podatke, zato je presodil, ali posamezni osebni podatki predstavljajo izjemo varstva osebnih podatkov. V skladu z določbo 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ namreč organ zavrne zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, če se podatek nanaša na varovane osebne podatke. ZDIJZ pri ugotavljanju navedene izjeme tako napotuje na določbe zakona o varstvu osebnih podatkov. Ugotoviti gre, da se je 25. 5. 2018 začela uporabljati Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov . Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov je torej pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje Zakon o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju: ZVOP-1) , kar pomeni, da se v določenih delih ZVOP-1 ne uporablja več. Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije upravljavca in obdelovalca osebnih podatkov in ne definicije osebnega podatka ter ne spreminja definicije javnega in zasebnega sektorja.

Obdelava osebnih podatkov je zakonita, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Ker organ spada med upravljavce in obdelovalce osebnih podatkov, ki sodijo v javni sektor, veljajo zanj naslednje pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov:
(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov (kadar ne gre za izvajanje javnih nalog);
(b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;
(c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;
(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu.
V kolikor torej obstaja ena izmed zgoraj naštetih podlag za obdelavo osebnih podatkov, je obdelava osebnih podatkov v javnem sektorju skladna z zakonodajo.

Upoštevaje predhodno navedene določbe je IP ugotovil, da v obravnavanem primeru:
-    Niso varovani osebni podatki uslužbencev organa in zunanjih članov komisije (ime in priimek ter podpis), upoštevaje določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, v skladu s katero so absolutno javno dostopni podatki posameznikov, ki so v zvezi s porabo javnih sredstev ter opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca. Navedena določba je torej pravna podlaga za razkritje osebnih podatkov članov komisije, ki je ugotavljala delovna mesta in naloge, na katerih se zavarovana doba šteje v povečanem trajanju.
-    Prav tako niso varovani osebni podatki družbenikov, ustanoviteljev ali članov organov gospodarskih družb ter oseb, pooblaščenih za zastopanje, za katere je vpis v javni register obvezen. Podatki so javni v skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah , Zakona o poslovnem registru  in Zakona o sodnem registru .  V presojanih pogodbah tako niso varovani osebni podatki o imenu in priimku zastopnika ter obliki zastopanja posameznega poslovnega subjekta, vključno s podpisom.
-    Ni zakonske podlage za razkritje osebnih podatkov o zaposlenih pri posameznem podjetju.

IP se posebej do izjeme varstva poslovne skrivnosti, na podlagi katere je dostop prosilcu zavrnil organ, ne opredeljuje. Kot izhaja iz izpodbijane odločbe, je organ dostop do zahtevanih zapisnikov na tej pravni podlagi zavrnil, ker je štel, da se na to izjemo sklicujejo stranski udeleženci, medtem ko je IP v pritožbenem postopku ugotovil drugačno dejansko stanje. Zapisnik družbe GRUDENTRANS d.o.o., ki se je na prvi stopnji sklicevala na izjemo po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, namreč ni predmet zahteve prosilca, družba Arriva Alpetour d.o.o. pa se na to izjemo ni sklicevala niti na prvi stopnji niti v pritožbenem postopku. Organ pa je zapisnike drugih podjetij, ki niso nasprotovala razkritju, prosilcu že posredoval.

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da je pritožba prosilca delno utemeljena, zato je odločbo organa delno odpravil in odločil o zadevi, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V delu podatkov, ki niso predmet zahteve oziroma predstavljajo varovane osebne podatke, pa je zahtevo prosilca zavrnil, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe, in sicer na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP (iz drugih razlogov kot organ).

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah  oproščena plačila upravne takse.


Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

Postopek vodila:
Nataša Siter, univ. dipl. prav.
svetovalka IP

 

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
informacijska pooblaščenka