Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 07.01.2020
Naslov: prosilec - Vlada Republike Slovenije
Številka: 090-257/2019
Kategorija: Mediji, Tajni podatki
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:

Prosilec je zahteval dokumentacijo, ki jo je Vlada RS v letu 2015 izdala, prejela ali obravnavala glede možnosti in kasneje odločitve o postavitvi tehničnih ovir na meji. Organ je, sklicujoč se na tajne podatke, zahtevo zavrnil glede čistopisa gradiva, ki ga je v vladni postopek predložilo MNZ. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da obravnavano gradivo izpolnjuje pogoje za tajne podatke po ZTP, zato gre za izjemo po 1. točki 1. odst. 6. člena ZDIJZ. Razlogi za varovanje zahtevanega dokumenta izhajajo iz pisne ocene škodljivih posledic, ki kot objekt varstva navaja načrt uporabe tehničnih in drugih sredstev za preprečevanje nedovoljenega prehajanja državne meje, razkritje pa bi lahko škodovalo skladnemu upravljanju zunanjih meja in mednarodnim odnosom ter varnosti RS. IP je ugotovil, da javni interes za razkritje v konkretnem primeru ne prevlada nad interesom (tudi tu gre za javni interes) zaradi katerega je predmetni dokument treba varovati kot tajni podatek, zato je pritožbo zavrnil.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-257/2019/8

Datum: 7. 1. 2020

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi (v nadaljevanju prosilka) z dne 13. 11. 2019, zoper odločbo Generalnega sekretariata Vlade RS, Gregorčičeva 20, 1001 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 09001-34/2019/4 z dne 12. 11. 2019, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožba prosilke z dne 13. 11. 2019 zoper odločbo Generalnega sekretariata Vlade RS št. 09001-34/2019/4 z dne 12. 11. 2019, se zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

O b r a z l o ž i t e v :

 

Prosilka je 11. 10. 2019 podala zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je od organa zahtevala, da ji pošlje elektronske kopije vse dokumentacije, ki jo je Vlada RS v letu 2015 izdala, prejela ali obravnavala glede možnosti in kasneje odločitve o postavitvi tehničnih ovir na meji z Republiko Hrvaško.

 

Organ je z odločbo št. 09001-34/2019/4 z dne 12. 11. 2019 zahtevo prosilke zavrnil. V obrazložitvi je navedel, da je iz vloge prosilke razbrati, da prosi za gradivo, ki ga je v vladni postopek predložilo Ministrstvo za notranje zadeve z dne 9. 11. 2015 oziroma čistopis po seji vlade z dne 10. 11. 2015. Zahtevano gradivo je na podlagi Zakona o tajnih podatkih (Uradni list RS, št. 50/06 – uradno prečiščeno besedilo, 9/10 in 60/11; v nadaljevanju ZTP) označeno s stopnjo tajnosti "ZAUPNO". Z razkritjem gradiva nepoklicani osebi bi očitno lahko nastale škodljive posledice za varnost države in se nanaša na javno varnost oziroma sisteme, naprave, projekte in načrte, pomembne za javno varnost, obrambo, zunanje zadeve ter obveščevalno in varnostno dejavnost državnih organov Republike Slovenije (5. člen ZTP). Glede na navedeno je treba zahtevo prosilke zavrniti na podlagi prve točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj gre za podatke, ki so na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljeni kot tajni. Organ je nadalje presojal tudi možnost odobritve delnega dostopa po 7. členu ZDIJZ ter presodil, da iz vladnega gradiva ni mogoče izločiti tajnih podatkov na način, da to ne bi ogrozilo zaupnosti gradiva. Je pa mogoče prosilki posredovati sklep Vlade Republike Slovenije št. 22500-8/2015/6 z dne 9. 11. 2015 in sklep Vlade Republike Slovenije št. 22500-8/2015/4 z dne 9. 11. 2015, katerima je bila stopnja tajnosti umaknjena.

 

Prosilka je dne 13. 11. 2019 zoper odločbo organa št. 09001-34/2019/4 z dne 12. 11. 2019 vložila pritožbo, v kateri je navedla, da prosi za ponovno presojo oziroma, da prereka presojo, da ni mogoče odobriti delnega dostopa do gradiva, ki ga je v vladni postopek predložilo Ministrstvo za notranje zadeve 9. 11. 2015 oziroma čistopis po seji vlade z dne 10. 11. 2015. Prosi za delni dostop do tega gradiva v delih, kjer je govora o možnih negativnih posledicah oziroma učinkih izvedbe »načrta uporabe tehničnih in drugih sredstev za preprečevanje nedovoljenega prehajanja državne meje z Republiko Hrvaško« (oziroma načrta za postavitev začasnih tehničnih ovir za nadzor migracijskih tokov), predvsem z vidika spoštovanja zavez Republike Slovenije na področju človekovih pravic in mednarodnega prava.

 

Organ je pritožbo z dopisom št. 09001-34/2019/9 z dne 27. 11. 2019 kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil IP skladno z določbo prvega in drugega odstavka 245. člena ZUP.

 

IP je z namenom popolne in pravilne ugotovitve dejanskega stanja opravil ogled in camera dne 11. 12. 2019 v prostorih Uprave uniformirane policije (zapisnik št. 090-257/2019/5) in dne 18. 12. 2019 v prostorih organa (zapisnik št. 090-257/2019/7).

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

IP je na podlagi ugotovitev na opravljenih ogledih in camera ugotovil, da se pritožba prosilke nanaša na čistopis gradiva, ki ga je pripravilo Ministrstvo za notranje zadeve, in sicer dokument št. 225-2369/2015/299, ki ga organ hrani v sistemu TEMPEST. Gradivo vsebuje »Načrt uporabe tehničnih in drugih sredstev za preprečevanje nedovoljenega prehajanja državne meje z Republiko Hrvaško« in priloge (v nadaljevanju zahtevani dokument). Prosilka v pritožbi prereka presojo organa v izpodbijani odločbi, da ni mogoče odobriti delnega dostopa do zahtevanega dokumenta, in prosi za delni dostop v delih, kjer je govora o možnih negativnih posledicah oziroma učinkih izvedbe navedenega načrta, predvsem z vidika spoštovanja zavez Republike Slovenije na področju človekovih pravic in mednarodnega prava.

 

Organ se je v izpodbijani odločbi skliceval na izjemo iz 1. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljen kot tajen. Zakon, ki v Republiki Sloveniji ureja področje tajnih podatkov, je Zakon o tajnih podatkih (Uradni list RS, št. 50/06 – uradno prečiščeno besedilo, 9/10 in 60/11; v nadaljevanju ZTP). IP je zato v pritožbenem postopku ugotavljal, ali zahtevani dokument v celoti vsebuje podatke, ki so kot izjema od prostega dostopa opredeljeni v 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

Izjema tajnih podatkov je odraz potrebe po varstvu temeljnih interesov države oziroma družbe kot celote in obenem predstavlja najbolj občutljivo izjemo od javnosti dela oblastnih organov. Določitev podatkov za tajne pomeni, da so podrejeni posebnemu režimu varovanja, s katerim se odtegnejo nepooblaščenim osebam in seveda javnosti v celoti. Pomembno je, da ZDIJZ kot izjemo dovoljuje samo tiste informacije, ki so ustrezno opredeljene, oziroma klasificirane kot tajne na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke – ZTP. Po ZTP je tajen le tisti podatek, ki kumulativno izpolnjuje tako materialni kot formalni kriterij. Materialni kriterij se nanaša na samo vsebino podatka in določa, da se podatek lahko določi za tajnega le takrat, če je tako pomemben, da bi z njegovim razkritjem nepoklicani osebi nastale, ali bi očitno lahko nastale škodljive posledice za varnost države ali za njene politične in gospodarske koristi ter se obenem nanaša izključno na naslednja področja: javna varnost, obramba, zunanje zadeve, obveščevalna in varnostna dejavnost državnih organov RS oziroma se nanaša na sisteme, naprave, projekte in načrte ali znanstvene, raziskovalne, tehnološke, gospodarske in finančne zadeve, ki so pomembni za omenjene cilje (prim. 5. čl. ZTP). Materialni kriterij torej vključuje dva vidika. Prvi je v tem, da bi z razkritjem podatka nastala, oziroma očitno lahko nastala določena škoda, drugi pa je v povezavi škode s taksativno naštetimi interesnimi področji države.

 

Oba materialna elementa pa se zrcalita v formalnem kriteriju tajnega podatka. Podatek je upravičeno lahko označen kot tajen le, če so izpolnjeni trije elementi. Prvi element je, da lahko podatek za tajnega določi le za to pooblaščena oseba. Načeloma je to v skladu z ZTP predstojnik organa oziroma osebe na najvišjih delovnih mestih oziroma položajih (prim. 10. čl. ZTP). S tem je zagotovljeno, da odločitve o tajnosti podatkov sprejemajo osebe, ki imajo dovolj informacij in znanja, da lahko ocenijo pomen morebitnih škodljivih posledic ob razkritju tega podatka. Z ZTP je predpisan tudi način in postopek določanja tajnosti, katerega bistvo je v izdelavi vnaprejšnje pisne ocene možnih škodljivih posledic, ki bi nastale z razkritjem podatka (prim. 11. čl. ZTP). Ta pisna ocena predstavlja drugi formalni kriterij. Takšna ocena mora vsebovati določitev objekta varstva. Objekt varstva je interes, ki bi bil z razkritjem ogrožen. Poleg opisanega, mora pisna ocena vsebovati tudi oceno teže in intenzivnosti možnih škodljivih posledic. Pisna ocena se hrani kot priloga dokumenta pri organu, ki je podatku določil stopnjo tajnosti. Prav ta ocena možnih škodljivih posledic omogoča z vidika ZDIJZ naknadno preverjanje oziroma ugotavljanje razlogov in okoliščin, ki so narekovali odločitev, da se podatek določi za tajnega. Tretji formalni kriterij pa temelji na pravilni oznaki, saj je lahko tajen samo tisti podatek, ki je ustrezno označen kot tajen (prim. 17. čl. ZTP).

 

IP je na ogledu in camera pri organu, z vpogledom v zahtevani dokument ugotovil, da je bila ob njegovem nastanku izdelana pisna ocena škodljivih posledic št. 225-2369/2015/299 z dne 8. 11. 2015, ki velja do preklica. Na podlagi pooblastila direktorja policije št. 1817/2015 z dne 2. 10. 2015 je navedeno pisno oceno škodljivih posledic izdelala in stopnjo tajnosti določila mag. Tatjana Bobnar, ki je bila takrat namestnica generalnega direktorja policije. Izhajajoč iz navedenega je IP ugotovil, da je stopnjo tajnosti zahtevanemu dokumentu določila za to pooblaščena oseba. Nadalje iz pisne ocene škodljivih posledic št. 225-2369/2015/299 z dne 8. 11. 2015 izhaja, da bi razkritje vsebine podatkov, ki se nahajajo v zahtevanem dokumentu, lahko ogrozilo tajnost načrta uporabe tehničnih in drugih sredstev za preprečevanje nedovoljenega prehajanja državne meje. Dostop nepoklicane osebe do teh podatkov bi lahko škodoval skladnemu upravljanju zunanjih meja in mednarodnim odnosom ter varnosti Republike Slovenije. Kot je IP ugotovil z vpogledom v zahtevani dokument na ogledu in camera, je ta tudi vidno označen z oznako tajnosti ZAUPNO, ki je navedena na vsaki strani dokumenta. Ustrezno so označene tudi strani dokumenta. Izhajajoč iz vsega navedenega je IP zaključil, da so v konkretnem primeru izpolnjeni vsi formalni pogoji za določitev dokumenta za tajnega, poleg tega pa je izpolnjen tudi materialni kriterij. Vsebina zahtevanega dokumenta se namreč nanaša na varovanje državne meje, kar spada v področje javne varnosti, ki je eno izmed varovanih področij delovanja države po 5. členu ZTP, kot pravilno navaja organ v izpodbijani odločbi.

 

Na podlagi vsega navedenega je IP ugotovil, da je zahtevani dokument označen kot tajen na podlagi ZTP, ker sta izpolnjena tako materialni kot formalni kriterij, kar pomeni, da gre za izjemo po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zaradi katere se dostop do zahtevanega dokumenta zavrne. IP še pripominja, da je glede istega dokumenta enako odločil tudi že z odločbo št. 090-310/2015 z dne 7. 3. 2016. Vendar pa je IP v konkretnem primeru v nadaljevanju izvedel še test prevladujočega javnega interesa, kot ga določa drugi odstavek 6. člena ZDIJZ, saj se zahtevani dokument nanaša na področje uporabe tehničnih in drugih sredstev za preprečevanje nedovoljenega prehajanja državne meje z Republiko Hrvaško glede katerega se v zadnjem času kaže povečan javni interes.

 

Drugi odstavek 6. člena ZDIJZ pravi, da se ne glede na določbe prejšnjega odstavka (v katerem so določene izjeme od prosto dostopnih informacij, op. IP), dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen v primerih, ki jih določa ZDIJZ v petih alinejah drugega odstavka 6. člena ZDIJZ (ti primeri pa v obravnavanem primeru niso podani, op. IP). Iz prve alineje drugega odstavka 6. člena ZDIJZ tako izhaja, da testa prevladujočega interesa javnosti ni dovoljeno izvajati pri izjemi tajnih podatkov, ki so označeni z najvišjima dvema stopnjama tajnosti (TAJNO in STROGO TAJNO). V konkretnem primeru so predmet presoje informacije, ki imajo oznako ZAUPNO, zato je izvajanje testa dovoljeno.

 

IP je v konkretnem pritožbenem postopku ugotavljal, ali je interes javnosti za razkritje zahtevanega dokumenta, ki vsebuje konkreten načrt uporabe tehničnih in drugih sredstev za preprečevanje nedovoljenega prehajanja državne meje z Republiko Hrvaško, večji od interesa (tudi ta je javni interes) za omejitev dostopa do podatkov iz zahtevanega dokumenta, ki so opredeljeni kot tajni zaradi javne varnosti.

 

Bistvo te presoje je v možnosti relativizacije določene izjeme, ki mora biti omejena zgolj na tiste primere, ko je interes javnosti za razkritje določene izjeme močnejši od interesa, zaradi katerega je določena informacija zavarovana kot izjema. Pri uporabi testa prevladujočega interesa javnosti je treba presoditi tudi, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. V teoriji se poudarja, da ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in skrbnosti, saj test interesa javnosti zahteva bistveno večjo kakovost odločanja v obliki tehtanja posameznih nasprotujočih si pravic oziroma interesov. Test interesa javnosti zato pomeni izjemo od izjem, ki se mora uporabljati zelo premišljeno in zgolj takrat, ko bi s pomočjo tega testa odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost.

 

Interes javnosti kot splošen interes, ki ne služi samo interesom ozke skupine oseb, je opredeljen kot nekaj, kar bi koristilo javnemu vedenju in s tem omogočilo nadzor in sodelovanje javnosti pri oblikovanju tistih tematik, nad katerimi bi morala ta bdeti z vso skrbnostjo. Javni interes za razkritje je na primer močan v situacijah, ki se navezujejo na pridobivanje ali porabo javnih sredstev, javno varnost, javno zdravje, odgovornost in transparentnost odločanja, ki sprožijo javno ali parlamentarno razpravo, ipd. Pojem interesa javnosti ni v vsaki zadevi enak ali vnaprej definiran, temveč se lahko kaže v različnih pojavnih oblikah. Prav tako se lahko interes javnosti s časom spreminja, saj je odvisen od številnih dejanskih okoliščin. Zasnova interesa javnosti torej ni konstantna, ampak spremenljiva in odvisna od trenutnega dejanskega stanja. S tem pa je pri izvajanju testa interesa javnosti omogočena presoja od primera do primera, ki upošteva različne in prav tako spremenljive dejavnike, ki tvorijo interes javnosti za razkritje.


V konkretnem primeru razlogi za varovanje zahtevanega dokumenta izhajajo iz pisne ocene škodljivih posledic št. 225-2369/2015/299 z dne 8. 11. 2015, ki kot objekt varstva navaja javno varnost in mednarodne odnose Republike Slovenije, razkritje zahtevanega dokumenta pa bi škodovalo tudi upravljanju zunanjih meja. Dodatno je organ na ogledu in camera pojasnil, da je zahtevani dokument še v izvajanju, saj izvajanje ukrepov na podlagi tega dokumenta še ni zaključeno, ukrepi se še izvajajo in se bodo še izvajali. Gre za gradivo, ki vsebuje načrt za postavitev začasnih tehničnih ovir za nadzor migracijskih tokov in elemente glede načrtovanja dela Policije in varovanja zunanje schengenske meje, razkritje le-teh z dostopom nepoklicane osebe bi lahko škodovalo nacionalnim interesom varnosti Republike Slovenije. Kot izhaja iz Resolucije o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 59/2019; ReSNV-2), se nacionalni interesi Republike Slovenije nanašajo med drugim na spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, zaščito življenja in visoko stopnjo vseh oblik varnosti prebivalcev, mir, varnost in stabilnost v svetu, pa tudi ohranitev neodvisnosti, suverenosti in ozemeljske celovitosti države ter ohranitev nacionalne identitete, kulture in samobitnosti slovenskega naroda. IP meni, da bi množično nezakonito prehajanje državne meje lahko vplivalo na družbeno-gospodarske in politično-varnostne razmere, nezakonite migracije pa bi lahko na splošno ogrozile varnost in zdravje državljanov. Zato je nedvomno v javnem interesu, da se zagotovi učinkovita regulacija migrantskih tokov na meji, ki je načrtovana v zahtevanem dokumentu, kar pa je nedvomno pogojeno s tem, da ostane vsebina tega dokumenta javnosti nedostopna. Zahtevani dokument namreč predstavlja osnovni tehnični dokument za nadaljnje izvedbene načrte in ima zelo podrobno vsebino, na podlagi katere bi bilo mogoče predvideti določena (tudi še neizvedena) razmišljanja in postopanja organa (npr. geolokacija, časovna dinamika in način postavitve tehničnih in drugih sredstev), katerih javna nedostopnost je dejansko v interesu javne varnosti. Da gre pri varovanju meje za zagotavljanje varnosti ljudi in premoženja, ki predstavlja interes javnosti, ki mu je treba dati prednost pred javnim interesom glede razkritja, izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS št. I U 2599/2018-3 z dne 27. 11. 2019 (17. točka).

 

Na drugi strani pa prosilka v pritožbi ne navaja nobenih konkretnih argumentov, iz katerih bi izhajalo, zakaj je razkritje v javnem interesu. Abstraktno je navedla le, da prosi za delni dostop do zahtevanega dokumenta v delih, kjer je govora o možnih negativnih posledicah oziroma učinkih izvedbe obravnavanega načrta, predvsem z vidika spoštovanja zavez Republike Slovenije na področju človekovih pravic in mednarodnega prava. V zvezi s tem je organ na ogledu in camera pojasnil, da zahtevani dokument ne vsebuje te vrste podatkov, o čemer se je prepričal tudi IP z vpogledom v zahtevani dokument. Po Zakoniku o schengenskih mejah mora namreč država tudi z uporabo tehničnih sredstev preprečiti nezakonito prehajanje zunaj schengenske meje, kar pomeni, da uporaba sredstev, ki so predvidena z zahtevanim dokumentom, ne predstavlja možnosti kršitve človekovih pravic. IP še pripominja, da posamezniki lahko svoje pravice, ki izhajajo iz naslova otežene redne rabe mejnih zemljišč zaradi izvedbe načrta, ki ga vsebuje zahtevani dokument, uveljavljajo v konkretnih postopkih, za vodenje katerih so pristojne upravne enote (in ne organ), vendar pa tega vprašanja zahtevani dokument neposredno niti ne ureja. Zato tudi iz tega vidika ni mogoče govoriti o vsebini, ki bi se nanašala na možne negativne posledice oziroma učinke izvedbe obravnavanega načrta na področju človekovih pravic in mednarodnega prava.

 

IP ugotavlja, da zahtevani dokument tudi ne vsebuje podatkov, ki kažejo na dejansko porabo javnih sredstev (npr. kolikšna je bila cena že nabavljenih tehničnih sredstev). Upoštevaje dejstvo, da so določeni podatki o dejanski izvedbi uporabe tehničnih in drugih sredstev za preprečevanje nedovoljenega prehajanja državne meje z Republiko Hrvaško že javno dostopni,[1] IP meni, da razkritje zahtevanega dokumenta ne bi bistveno prispevalo k javni razpravi o sicer pomembni družbeni temi ali k odgovornosti in transparentnosti odločanja.

 

Izhajajoč iz navedenega in iz ugotovitev na ogledu in camera, na katerem je IP sam vpogledal v zahtevani dokument in se seznanil z njegovo vsebino, je IP zaključil, da v obravnavanem primeru javni interes za razkritje zahtevanega dokumenta ne prevlada nad interesom (tudi tu gre za javni interes) zaradi katerega je predmetni dokument treba varovati kot tajni podatek. Držijo namreč ugotovitve, ki izhajajo iz pisne ocene škodljivih posledic, da je načrt uporabe tehničnih in drugih sredstev za preprečevanje nedovoljenega prehajanja državne meje z Republiko Hrvaško po vsebini tak dokument, katerega razkritje bi povzročilo škodljive posledice za javno varnost in mednarodne odnose, teh posledic pa ne odtehta splošen interes javnosti, da se seznani z zahtevanim dokumentom. V obravnavanem primeru prosilka ni konkretno izkazala nobenih okoliščin (teh pa po uradni dolžnosti ni ugotovil niti IP), da bi razkritje zahtevanega dokumenta lahko bistveno prispevalo k javni razpravi o pomembni družbeni temi, da gre za vprašanje porabe javnih sredstev oz. da je razkritje zahtevanega dokumenta pomembno zaradi interesov javnega zdravja, odgovornosti in transparentnosti odločanja ali javne varnosti. Ravno nasprotno, v konkretnem primeru je v interesu javne varnosti, da se širša javnost z zahtevanim dokumentom ne seznani.

 

Upoštevaje vse navedeno je IP odločil, da interes javnosti po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ za razkritje zahtevanega dokumenta ni podan.

 

IP še dodaja, da vse navedeno velja za celoten dokument, zato je IP pritrdil ugotovitvi organa v izpodbijani odločbi, da ni mogoče odobriti niti delnega dostopa po 7. členu ZDIJZ. Zahtevani dokument je namreč izdelan na takšen način, da je zaradi velike vsebnosti in koncentracije tajnih podatkov izvedba delnega dostopa nemogoča in s tem nedopustna, saj bi ogrozila zaupnost tajnih podatkov.

 
Na podlagi navedenih argumentov in ugotovitev je IP odločil, da pritožba prosilke ni utemeljena in jo je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. 

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.


Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Jasna Duralija, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

 


[1] Npr. podatki, ki so javno dostopni na podlagi odločb IP št. 090-223/2018/6 z dne 30. 11. 2018 in št. 090-147/2019 z dne 23. 7. 2019.