Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 20.03.2019
Naslov: Časnik Finance - Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije
Številka: 090-18/2019
Kategorija: Ali je organ zavezanec?
Status: Odobreno


POVZETEK:

Prosilka je od organa zahtevala Poročilo o rezultatih poslovanja javnih zdravstvenih zavodov, v obdobju I-IX 2018. Organ je prosilki poročilo posredoval, zavrnil pa je dostop do Priloge k poročilu po posameznih bolnišnicah, zdravstvenih domovih in drugih zdravstvenih ustanovah, saj je organ štel, da je poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, navedeni dokument zato posledično ne predstavlja informacije javnega značaja iz 4.a člena ZDIJZ..IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da so v konkretnem primeru izpolnjeni vsi opredelilni kriteriji za to, da je mogoče organ šteti tudi za osebo javnega prava. Osebe javnega prava, so v nasprotju s poslovnimi subjekti pod prevladujočim vplivom, zavezane v celotni sferi svojega delovanja, zato predstavlja informacijo javnega značaja tudi zahtevani dokument s prilogo. IP je ugotovil, da v zvezi z dokumentom ni podanih nobenih izjem od prostega dostopa, zato je pritožbi ugodil in organu naložil posredovanje dokumenta v celoti.  

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-18/2019/4

Datum:  20. 3. 2019


Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka) z dne 7. 1. 2019, zoper odločbo Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije, Riharjeva ulica 38, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 30, z dne 4. 1. 2019, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožbi prosilke z dne 7. 1. 2019 se ugodi in se odločba Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije, št. 30 z dne 4. 1. 2019 odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilki v roku 31 dni od vročitve te odločbe, v elektronski obliki, na njen elektronski naslov, posredovati Prilogo 1 k Poročilu o rezultatih poslovanja javnih zdravstvenih zavodov, v obdobju I-IX 2018.
  1. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

 

 

O b r a z l o ž i t e v :

 

 

Prosilka je dne 5. 12. 2018 na organ naslovila zahtevo za posredovaje Poročila o rezultatih poslovanja javnih zdravstvenih zavodov, v obdobju 1-9 2018, vključno s prilogami za bolnišnice in za zdravstvene zavode. Organ je prosilki posredoval poročilo brez prilog in odgovoril, da ji podatkov za posamezne zavode ne more posredovati, saj mu tega ne dovolijo člani in prosilko napotil, da informacije zahteva pri posameznih zavodih oz. na Ministrstvu za zdravje. Prosilka je dne 6. 12. 2018 na organ znova posredovala zahtevo, da ji po elektronski pošti posreduje Poročila o rezultatih poslovanja javnih zdravstvenih zavodov v obdobju 1-9 2018, vključno s prilogo o poslovanju po bolnišnicah, zdravstvenih domovih in ostalih ustanovah. Če organ dokumenta ne bo poslal, prosilka vztraja pri zavrnitvi z odločbo v skladu z ZDIJZ. Meni, da so zahtevane informacije absolutno informacije javnega značaja, to so namreč vmesni prihodki in poslovni izidi javnih zdravstvenih zavodov. Napotilo, da se obrne na posamezen zavod, razume kot onemogočanje novinarskega dela in da se pred novinarji skrijejo zbrani podatki za vse zavode, ki omogočajo primerjavo rezultatov poslovanja med njimi.

 

Organ je dne 7. 1. 2019 izdal zavrnilni odgovor, v katerem je navedel, da zahtevane informacije niso informacije javnega značaja po 4. a členu ZDIJZ, organ pa nima izrecne privolitve članov za posredovanje zahtevanih informacij, zato zahtevi ne more ugoditi. V zvezi s tem je prosilki posredoval tudi odločbo s podrobno obrazložitvijo.

 

V odločbi št. 30, ki je datirana na dan 4. 1. 2019 in je bila prosilki posredovana po elektronski pošti, je organ zahtevi prosilke delno ugodil in ji posredoval Poročilo o rezultatih poslovanja javnih zdravstvenih zavodov v obdobju 1-9 2018, zahtevek za posredovanje priloge o poslovanju po bolnišnicah, zdravstvenih domovih in ostalih ustanovah za obdobje 1-9 2018, pa je zavrnil. V obrazložitvi je organ pojasnil, da pravni temelj za ustanovitev združenja prestavlja 52. člen Zakona o zavodih (Ur. l. RS, št. 12/91, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZZ), ki določa, da se lahko zavodi s soglasjem ustanovitelja povezujejo v skupnosti zavodov za opravljanje skupnih zadev. Zadeve, ki jih opravlja skupnost zavodov, organi in organizacija skupnosti, se določijo z aktom o ustanovitvi skupnosti in njenim statutom oz. pravili. Skupnost zavodov je pravna oseba, če ni z zakonom o ustanovitvi skupnosti določeno drugače. Združenje je nastalo na podlagi ZZ s preoblikovanjem Poslovne skupnosti za zdravstvo. Skladno s statutom združenja so njeni člani javni zdravstveni zavodi in druge pravne osebe, ki na območju RS opravljajo zdravstveno dejavnost na podlagi koncesije kot pretežni/glavni del svoje dejavnosti in so sprejeli sklep o pristopu v združenje. Pravne in fizične osebe, ki opravljajo zdravstveno dejavnost in niso zajete v prejšnjem odstavku oz. je njihova dejavnost povezana z zdravstveno dejavnostjo, lahko sodelujejo pri uresničevanju nalog združenja, vendar niso člani združenja. Njihove pravice in obveznosti se določijo s pogodbo. Dejavnost združenja se razvršča v Dejavnost poslovnih in delodajalskih združenj in dejavnost strokovnih združenj. Iz navedenega je organ zaključil, da ni organ v smislu prvega odstavka 1. člena ZDIJZ. Je pa ugotovil, da je, glede na ustanovitelje združenja, ki so javni zdravstveni zavodi in pravne osebe, ki na območju RS opravljajo zdravstveno dejavnost na podlagi koncesije, združenje zavezanec po ZDIJZ kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava.

 

Organ je nato preveril, ali zahtevana informacija sodi v okvir 4.a člena ZDIJZ in ugotovil, da priloga k Poročilu o rezultatih poslovanja javnih zavodov v obdobju 1-9 2018, ki bi vsebovala podatke o poslovanju vsakega člana združenja, ni informacija javnega značaja po 4.a členu ZDIJZ, združenje pa nima izrecne privolitve svojih članov za posredovanje zahtevane informacije. Ker je prosilka zahtevala informacijo, ki ne šteje za informacije javnega značaja po 4.a členu ZDIJZ, organ ni presojal, ali je za njeno razkritje podan prevladujoč javni interes.

 

Prosilka je zoper dopis in odločbo organa dne 7. 1. 2019 vložila pritožbo. V pritožbi je navedla, da je prepričana, da gre za podatke javnega značaja, ki so v javnem interesu ter da je zavrnitev dostopa do njih neupravičena. Prosilka navaja, da gre nedvomno za informacije javnega značaja, saj gre za prihodke in poslovne izide posameznih javnih zdravstvenih zavodov, ki se večinsko financirajo preko ZZZS in iz obveznih zdravstvenih prispevkov. Tudi sam organ se financira iz javnih sredstev članov. Združenje od članov (27 bolnišnic in več kot 60 zdravstvenih domov – vsake tri mesece pridobi podatke o poslovanju). Medijem, ki v interesu javnosti spremljajo poslovanje zdravstvenih zavodov, pa združenje posreduje le zbirne podatke (za vse bolnišnice ali zdravstvene domove skupaj), podrobnih podatkov po posameznih zavodih pa ne, saj naj ne bi razpolagali s privolitvijo članov. Meni, da bi moralo biti poslovanje javnih bolnišnic in zdravstvenih domov javno tudi za vsak zdravstveni zavod posebej. Gre namreč za porabo javnih sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja. Prav tako je za medije zelo zamudno pridobivati podatke od vsakega zavoda posebej. Prav tako je to tudi nepotrebno, saj zbirka že obstaja pri združenju. Posredovanje teh podatkov pa zavračajo tudi UKC in Zdravstveni dom Ljubljana, saj javno objavljata polletno in letno poročilo, podatki o devetmesečnem poslovanju pa niso uradno objavljeni, ker jih zavodi niso dolžni posredovati in predstavljajo zgolj oceno poslovanja. Prosilka je na stališču, da je sproten, stalen in natančen nadzor nad poslovanjem posameznih javnih zdravstvenih zavodov nujen in v javnem interesu in pretehta nad interesom zdravstvenih zavodov, da se o njihovem poslovanju piše manj konkretno ali s časovnim zamikom. Le s pridobitvijo, analizo in objavo podatkov lahko mediji pravočasno opazijo in opozorijo na naraščanje izgub javnih zdravstvenih zavodov, na morebiten pomanjkljiv nadzor s strani svetov bolnišnic, prav tako pa je tudi treba videti širšo sliko in primerjati poslovanje zdravstvenih zavodov med seboj, saj ne poslujejo vsi enako dobro ali enako slabo. Slednje pa zgolj z zbirnimi podatki o poslovanju zdravstva ni možno, nesmiselno pa je iskanje podatkov pri vsakem zavodu posebej, če so ti že zbrani na enem mestu, zbral pa jih je zavezanec za dostop do informacij javnega značaja od drugih zavezancev.

 

Po prejemu pritožbe, jo je organ z dopisom št. 30-1 z dne 21. 1. 2019 odstopil v reševanje IP, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo s strani upravičene osebe.

 

IP je po prejemu odstopa pritožbe, z dopisom št. 090-18/2019/2 z dne 14. 2. 2019, organ pozval, da mu posreduje dokumentacijo, ki jo je zahtevala prosilka, in sicer priloge k Poročilu o rezultatih poslovanja javnih zdravstvenih zavodov v obdobju 1-9 2018, tj. priloge po posameznih bolnišnicah, zdravstvenih domovih in ustanovah. Organ je poročilo s prilogo posredoval IP z dopisom z dne 21. 2. 2019.

 

Pritožba je utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnica oziroma prosilka izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

IP ugotavlja, da je prosilka prejela Poročilo o rezultatih poslovanja javnih zdravstvenih zavodov v obdobju 1-9 leta 2018, ne pa tudi priloge k navedenemu poročilu, ki se nanaša na poslovanje po posameznih bolnišnicah, zdravstvenih domovih in ostalih ustanovah. Predmet navedenega pritožbenega postopka je torej izključno dostop do priloge Poročila o rezultatih poslovanja javnih zdravstvenih zavodov v obdobju 1-9 2018.

 

V predmetni zadevi je primarno sporno, ali je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja le na podlagi prvega odstavka 1.a člena ZDIJZ (kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava) ali je zavezan tudi na podlagi prvega odstavka 1. člena ZDIJZ (kot druga oseba javnega prava). Od tega je namreč odvisno, ali zahtevani podatki predstavljajo informacije javnega značaja, saj se definicija informacije javnega značaja v primerih organov iz 1. člena razlikuje od definicije informacije javnega značaja od zavezancev iz 1.a člena ZDIJZ.

 

Dejstvo, da je organ zavezanec kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, v konkretnem primeru ni sporno, saj navedeno izhaja iz registra zavezancev za informacije javnega značaja v AJPES (t.i. RZIJZ), prav tako pa temu ne oporeka niti organ sam. Vendar predmetno poročilo in njegove priloge ne predstavljajo informacije, ki bi jo bilo mogoče uvrstiti med informacije javnega značaja, ki so jih dolžni razkriti poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava (4.a člen ZDIJZ). Poročilo namreč ne predstavlja informacije iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek.

 

IP je zato v nadaljevanju presojal, ali je organ zavezanec tudi po 1. členu ZDIJZ, torej kot druga oseba javnega prava.

 

ZDIJZ v petem odstavku 3.a člena vzpostavlja zakonsko (sicer izpodbojno) domnevo, da je pravna oseba, ki je vpisana v RZIJZ, zavezanec po ZDIJZ. To pa ne pomeni, da velja tudi obratna domneva – torej, če organ ni vpisan v RZIJZ ali je vpisan le kot zavezanec na podlagi 1.a člena ZDIJZ, to ne pomeni, da ni zavezanec po ZDIJZ oziroma ni zavezanec tudi na podlagi 1. člena ZDIJZ.

 

ZDIJZ v 1. členu določa, da so organi zavezanci za posredovanje informacij javnega značaja državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Glede na to, da ZDIJZ ne določa kriterijev za opredelitev pojma osebe javnega prava, sta teorija in predvsem sodna praksa razvili jasne kriterije, po katerih se presoja, ali je določen subjekt oseba javnega ali zasebnega prava (npr. sodbe Vrhovnega sodišča RS št. X Ips 638/2008 z dne 20. 5. 2009, št. II U 65/2009 z dne 8. 6. 2011 in št. I Up 1126/2006-2 z dne 12. 9. 2007 ter sodbe Upravnega sodišča RS št. 167/2006-16 z dne 11. 5. 2006, sodba št. I U 1821/2009 z dne 24. 11. 2010 in št. III U 523/2010 z dne 23. 5. 2011). Razvrstitev je odvisna od celote značilnosti in razmerij pravnega subjekta, pri čemer pravnoorganizacijska oblika (npr. združenje) še zdaleč ni edini (predvsem pa ne odločujoč) element za presojo. Iz citiranih sodb izhaja, da so temeljni elementi, pomembni za identifikacijo oseb javnega prava: 1. način ustanovitve (javnopravni akt), 2. namen delovanja (zasledovanje javnih ciljev), 3. izvajanje javnih nalog (v javnem interesu), 4. odgovornost za obveznosti (s strani države in državi), 5. prevladujoča vloga države v organih upravljanja (ne le kot delničarke, ampak tudi kot oblastnega organa), 6. narava funkcij oziroma delovanja (javnopravna narava) in 7. način financiranja (javna sredstva). Ni treba, da so elementi izpolnjeni kumulativno, zadošča že, da so izkazani v pretežnem delu in kažejo na dovolj veliko koncentracijo javnopravnih značilnosti zavezanca[1].

 

Pravni temelj za ustanovitev organa predstavlja 52. člen Zakona o zavodih (Ur. l. RS, št. 12/91, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZZ), ki določa, da se lahko zavodi s soglasjem ustanovitelja povezujejo v skupnosti zavodov za opravljanje skupnih zadev. Zadeve, ki jih opravlja skupnost zavodov, se določijo z aktom o ustanovitvi skupnosti in s statutom  oz. pravili. Skupnost zavodov je pravna oseba, če ni z aktom o ustanovitvi skupnosti določeno drugače. Združenje v konkretnem primeru je tako nastalo na podlagi ZZ, in sicer s preoblikovanjem Poslovne skupnosti za zdravstvo.

 

Poslovna  skupnost  za  zdravstvo  Slovenije,  r.o.  Njegoševa  8,  Ljubljana,  kot  naslednica Skupnosti   zdravstvenih   delovnih   organizacij   SR   Slovenije,   je   bila   vpisana   v   register Temeljnega  sodišča  v  Ljubljani  (srg  537/83)  dne  1. 9. 1983.  Po  uveljavitvi  ZZ  in  Zakona  o  zdravstveni  dejavnosti  (v  nadaljevanju  ZZDej)  je  prišlo  do ustanovitve Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije. Skupaj 76 zdravstvenih zavodov je s sklepi svojih svetov pristopilo k združenju sredi leta 1992. Združenje je bilo ustanovljeno na ustanovni in konstitutivni skupščini dne 15. 12. 1992.[2] Združenje trenutno šteje 93 članov.[3]

Glede na navedeno je treba zaključiti, da je bilo Združenje zdravstvenih zavodov ustanovljeno na podlagi zakona, in sicer sta pravni temelj za ustanovitev združenja predstavljala tako ZZ kot ZZDej. Tudi prvi odstavek 1. člena Statuta Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije[4] določa, da je Združenje nastalo na podlagi Zakona o zavodih s preoblikovanjem Poslovne skupnosti za zdravstvo Slovenije in da je Združenje njen zakoniti pravni naslednik. Združenje je pravna oseba in je vpisano v sodni register Okrožnega sodišča v Ljubljani pod reg. št. Srg 2000/01235 (drugi odstavek 1. člena Statuta).

 

Kot izhaja iz sodne prakse (glej npr. sodbo Upravnega sodišča RS, opr. št. I U 1126/2017-68, tč. 14 in sodbo Vrhovnega sodišča, opr. št. X Ips 6358/2008 z dne 20. 5. 2009, tč. 10) je eno najpomembnejših opredelilnih elementov oseb javnega prava, njihova ustanovitev z javnopravnim aktom. V obravnavani zadevi sta to primarno Zakon o zavodih, kot tudi Zakon o zdravstveni dejavnosti. Organ torej ni bil ustanovljen s pogodbo, kot je to značilno za gospodarske družbe, ki so sicer pravne osebe zasebnega prava. Združenje je postalo pravni naslednik Poslovne skupnosti za zdravstvo, na podlagi Zakona o zavodih. Ob tem ni nepomembno, da so ustanovitelji združenja javni zavodi in izvajalci javne službe, torej zavezanci po 1. členu ZDIJZ.

 

Naslednji opredelilni element Združenja kot osebe javnega prava so njegove naloge, ki jih opredeljuje ZZDej. Ta v 84. členu določa, da se  zdravstveni  zavodi  in  druge  pravne  osebe,  ki  opravljajo zdravstveno   dejavnost,   ter   zasebni   zdravstveni   delavci   lahko   povezujejo   v   združenja zdravstvenih zavodov. Nameni takega združevanja so:

- sodelovanje  pri  oblikovanju  izhodišč  za  določanje  cen  zdravstvenih  storitev  in  sklepanje pogodb o izvajanju in financiranju zdravstvene dejavnosti,

- sodelovanje pri sklepanju kolektivnih pogodb in

- uresničevanje drugih skupnih interesov.

 

Glede na to, da so navedene naloge Združenja primarno opredeljene z zakonom, to pomeni, da gre v primerih izvrševanja teh nalog za zasledovanje javnih ciljev in za izvrševanje javne funkcije. Organ sam navaja, da je namen združenja povezovanje zavodov zaradi opravljanja skupnih zadev. Skladno z 1. členom ZZ so zavodi organizacije, ki se ustanovijo (med drugim) tudi za opravljanje dejavnosti zdravstva, če cilj opravljanja dejavnosti ni pridobivanje dobička. Za opravljanje javnih služb (kamor sodi tudi dejavnost zdravstva) se skladno s 3. členom, praviloma ustanovijo javni zavodi. Glede na to, da je bil namen ustanovitve Združenja v združevanju javnih zavodov (ki so v celoti zavezanci za dostop do informacij javnega značaja) ter da so javni zavodi na Združenje prenesli svoje skupne naloge (torej naloge, ki predstavljajo del opravljanja javne službe), je treba priti do zaključka, da posledično tudi Združenje zavodov opravlja javno funkcijo zavodov in zasleduje javne cilje, zaradi kateri so bili zavodi ustanovljeni. Posledično mora biti tudi samo Združenje podvrženo enakemu režimu dostopa do informacij, kot so podvrženi sami zavodi. Naloge, ki jih opravlja združenje, so namreč tiste naloge, ki bi jih sicer v okviru opravljanja svoje javne funkcije, bili dolžni opravljati javni zavodi sami. Zgolj s prenosom dela nalog na drug subjekt, se javni zavodi ne morejo ''razrešiti'' svojih obveznosti, ki izhajajo iz ZDIJZ.

 

Javni zavodi so namreč ustanovljeni za opravljanje javnih služb (3. člen ZZ). Javna služba pomeni takšno ureditev posameznih dejavnosti, da njihovo izvajanje zagotavlja država. Država mora določene dejavnosti zagotavljati kot javno službo zaradi odsotnosti delovanja tržnih mehanizmov oziroma, ker bi podvrženost tržnim zakonitostim vodila do hudih motenj v delovanju družbe, neenakomerni porazdeljenosti posameznih dobrin oziroma storitev in bi v končni posledici privedla do pojavov neenakosti ter socialne, družbene nepravičnosti. Država mora sprejeti odločitev o tem, ali se bo določena dejavnost opravljala v pravnem režimu javne službe. Ker je javna služba normativni pojav, se mora namreč vedno določiti s pravnim predpisom oziroma v slovenskem pravnem redu z zakonom, ki določi obseg javne službe, temeljne pogoje za dostop do javnih dobrin oziroma storitev, način opravljanja dejavnosti, financiranje, pogoje za prenehanje. Javne službe na področju zdravstva podrobneje urejajo številni zakoni s področja zdravstva (npr. ZZDej).

 

Skladno s 7. členom Statuta Združenja, združenje upravlja Skupščina Združenja. Skupščino sestavljajo delegati članov Združenja, vsak član združenja pa ima v Skupščini enega delegata. Število glasov posameznega delegata Skupščine je odvisno od števila zaposlenih delavcev člana Združenja, ki ga delegat zastopa. Posamezni delegat Skupščine ima en glas na vsakih 300 zaposlenih delavcev. Iz navedenega izhaja, da naloge in pristojnosti Skupščine združenja uresničujejo ustanovitelji, ti pa so javni zdravstveni zavodi in druge pravne osebe, ki opravljajo javno službo zdravstvene dejavnosti. Na ta način država (preko subjektov, ki opravljajo javno službo), sistemsko in na določen način zagotavlja svoj vpliv kot ustanovitelj Združenja. Ta svoj vpliv je država zagotovila ustrezno javnim nalogam, za katerih opravljanje je bilo ustanovljeno združenje, to je zagotavljanje skupnih interesov javnih zavodov.

 

Tudi način financiranja kaže na to, da se Združenje financira iz javnih sredstev. Skladno z 41. členom Statuta, pridobiva Združenje sredstva za svoje delo iz članarin, s plačili za storitve iz dogovorjenega programa Združenja oz. na trgu in iz drugih virov, na način in pod pogoji določenimi z zakonom. Skladno s 45. členom zagotavljajo sredstva za investicije združenja prav tako člani združenja, slednji pa tudi odgovarjajo za obveznosti Združenja solidarno, do višine letne članarine. Financiranje združenja je torej primarno iz članarin, torej gre za porabo javnih sredstev javnih zavodov. Tudi režim, v katerem so javni zavodi odgovorni za obveznosti združenja, je eden izmed kriterijev za opredelitev osebe javnega prava.

 

IP nazadnje ugotavlja, da je Združenje podvrženo tudi nadzoru Računskega sodišča RS, kar je skladno s sodno prakso prav tako eden izmed kriterijev za opredelitev osebe javnega prava.[5]

 

Glede na podano obrazložitev so ugotovitve organa, da je zavezanec zgolj kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, neutemeljene. Glede na vsa dejstva in citirane pravne podlage IP ugotavlja, da je organ zavezanec za dostop do informacij javnega značaja tudi na podlagi 1. člena ZDIJZ, in sicer kot druga oseba javnega prava. Vse citirane določbe ZZ in ZZDej, ob ustaljeni sodni praksi, jasno povedo, da je organ, ne glede na to, da je organiziran kot združenje zavodov, dejansko pravna oseba javnega prava. Ustanovljen je bil z javnopravnim aktom (preoblikovanje na podlagi zakona) z namenom zasledovanja javnih ciljev javnih zavodov. Tudi sama narava funkcij delovanja, sredstva za financiranje ter uporaba javnega prava pri notranjih in zunanjih razmerjih kažejo na to, da gre dejansko za subjekt, ki izpolnjuje vse opredelilne elemente za osebo javnega prava.

 

V nadaljevanju se je IP spustil še v presojo, ali dokument, ki ga je zahtevala prosilka in dostop do katerega je organ zavrnil, to je Priloga 1 k Poročilu o rezultatih poslovanja javnih zdravstvenih zavodov, v obdobju I-IX 2018, predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja oz. ali so podane izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja.

 

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

 

V konkretnem primeru ni sporno, da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (Poročilo o rezultatih poslovanja javnih zdravstvenih zavodov - priloga), organ pa z njo razpolaga, saj jo je v obliki kopije posredoval IP.

 

IP je po uradni dolžnosti vpogledal v dokument in preveril, ali v zvezi s tem dokumentom obstaja kakšna od izjem od prostega dostopa po prvem odstavku 6. člena ali 5. a členu ZDIJZ in ugotovil, da dokument ne vsebuje nobenih informacij, ki bi lahko predstavljale izjeme od prostega dostopa. Glede na to, da je prosilka zahtevala podatke o poslovanju javnih zdravstvenih zavodov, v konkretnem primeru tudi ne pridejo v poštev navedbe organa, da bi za posredovanje dokumenta potreboval soglasje vseh zavodov, na katere se ti podatki nanašajo. Pri finančnih podatkih o poslovanju javnih zdravstvenih zavodov gre namreč za podatke o porabi javnih sredstev, ki so javni na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ (ne glede na morebitne zatrjevane izjeme). Posledično javnim zavodom v postopku po ZDIJZ, na podlagi prvega odstavka a26.a člena ZDIJZ, ne bi bilo mogoče priznati pravice do udeležbe v postopku.

 

Navedeno pomeni, da je dokument Priloga 1 k Poročilu o rezultatih poslovanja javnih zdravstvenih zavodov, v obdobju I-IX 2018 prosto dostopna informacija javnega značaja.

 

IP je na podlagi navedenega ugotovil, da je organ na prvi stopnji zmotno ugotovil dejansko stanje in napačno uporabil materialno pravo, zato je pritožbi prosilca ugodil in na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločitev organa odpravil in v tem delu sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški. 

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/2010- uradno prečiščeno besedilo; ZUT) oproščena plačila upravne takse.

 

 

 

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka

 


[1] Praksa Informacijskega pooblaščenca na področju informacij javnega značaja, vključno z ZDIJZ-C, Kraigher Mišič T., v: Dnevi prava zasebnosti in svobode izražanja, zbornik 2015, GV Založba, 2015.

[2] Povzeto po Poročilu Računskega sodišča o reviziji poslovanja Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije v letih 1995 in 1996, št. 1213-14/97-41 z dne 7. 4. 2000,  dostopno na: http://www.rs-rs.si/fileadmin/user_upload/revizija/1919/2131497.pdf

[3] Povzeto po spletni strani zavezanca: https://zdrzz.si/Predstavitev_zdruzenja/

[4] Dostopen na: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=STAT30

[5] Takšno stališče je zavzelo tudi Vrhovno sodišče v sodbi opr. št. X Ips 638/2008 z dne 20. 5. 2009, glej tč. 13.