Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG
dekorativna slika

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 25.05.2020
Naslov: Časnik Finance - DUTB
Številka: 090-103/2014/23
Kategorija: Kršitev postopka, Odločbe po sodbah Upravnega sodišča
Status: Vrnjeno v ponovno odločanje


POVZETEK:

Prosilka je od organa zahtevala zapisnike sej upravnega odbora od ustanovitve dalje iz katerih so razvidni dogovori o sklenitvah zunanjih svetovalnih pogodb. Organ je posredovanje zavrnil, pri čemer se je skliceval na izjemo poslovne skrivnosti. IP je organu naložil posredovanje dela zapisnikov, ki se nanaša na zahtevano tematiko, sodišče pa je v upravnem sporu odločbo IP odpravilo in zadevo vrnilo v ponovni postopek. IP je v ponovnem postopku prosilki ugodil in organu naložil, da v ponovnem postopku ugotovi kaj točno je prosilka zahtevala, v postopek pozove stranske udeležence in nato znova odloči upoštevaje navodila Upravnega sodišča.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-103/2014/23

Datum: 25. 5. 2020

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka) z dne 3. 4. 2014, zoper odločbo Družbe za upravljanje terjatev bank d.d., Davčna ulica 1, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) z dne 2. 4. 2014, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožbi prosilke z dne 3. 4. 2014 se ugodi in se odločba Družbe za upravljanje terjatev bank d.d., brez številke, z dne 2. 4. 2014 odpravi ter se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovni postopek. Organ mora o zadevi odločiti najpozneje v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.
  1. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

 

 

O b r a z l o ž i t e v :

 

Prosilka je dne 5. 3. 2014 po elektronski pošti na organ naslovila zahtevo za pridobitev zapisnikov sej upravnega odbora od ustanovitve organa dalje.

 

Organ je prosilki 6. 3. 2014 po elektronski pošti odgovoril, da zapisniki štejejo za poslovno skrivnost, njihovo razkritje pa bi lahko ogrozilo osnovni cilj organa, ki je v ohranjanju oziroma optimizaciji prenesenega premoženja.

 

Prosilka se je na odgovor odzvala istega dne in v elektronskem sporočilu zapisala, da zapisnike sej upravnega odbora, iz katerih je razvidno, kako so se dogovarjali o sklenitvi zunanjih svetovalnih pogodb, zahteva na podlagi ZDIJZ. Menila je, da je preveritev, ali so bili svetovalci izbrani transparentno, v interesu javnosti, saj obstajajo indici, da niso bili. Javni interes je upravičevala s stoodstotnim lastništvom organa s strani države.

 

Organ je z odločbo z dne 2. 4. 2014 zahtevo prosilke v celoti zavrnil, zaradi izjeme varstva poslovne skrivnosti po 2. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ker je ugotovil, da subjektivni kriterij poslovne skrivnosti ni izpolnjen (ker poslovne skrivnosti ni določil s posebnim pisnim sklepom), se je skliceval na objektivni kriterij po drugem odstavku 39. člena ZDIJZ, vendar izpolnjenosti objektivnega kriterija ni utemeljil. Pavšalno je zatrdil, da zapisniki sej upravnega odbora vsebujejo tudi vsebine, katerih razkritje bi očitno povzročilo občutno škodo, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba, kar naj bi še posebej veljalo za razprave v zvezi s sklepanjem svetovalnih pogodb z zunanjimi svetovalci. Ti naj bi svojo ponudbeno dokumentacijo sami določili za poslovno skrivnost, oziroma z oznako »strogo zaupno«. Organ je dodal, da je postopek izbire potekal zakonito, pregledno in v skladu z dobrimi poslovnimi običaji.

 

Prosilka se v pritožbi z dne 3. 4. 2014 ni strinjala z odločbo organa z dne 2. 4. 2014, ker prevlada javni interes na posredni porabi davkoplačevalskega denarja – po zapisnikih bi namreč lahko preverila, kako (ne)transparentno je tekel postopek izbire zunanjih svetovalcev, saj o transparentnosti, glede na odgovore organa, dvomi.

 

IP je po prejemu pravočasne in dovoljene pritožbe, ki jo je vložila prosilka kot upravičena oseba, organ pozval, da mu posreduje zapisnike sej upravnega odbora in dokumentacijo, iz katere izhaja, da so informacije iz zapisnikov označene kot poslovna skrivnost. Po podaljšanju roka za posredovanje dokumentacije je IP od organa prejel zapisnike 13 sej upravnega odbora organa, ki so nastali v obdobju od 7. 3. 2013 do 9. 1. 2014 (ang. »Minutes from Board Meeting« oz. »Meeting Minutes« oz. »Minutes of Board Meeting«) in Pravilnik o varovanju poslovne skrivnosti z dne 18. 3. 2014.

 

IP je dne 15. 7. 2014 izdal odločbo št. 090-103/2014/6, s katero je zahtevi prosilke ugodil in organu naložil posredovanje 12 zapisnikov v delu, v katerem se nanašajo na zunanje svetovalce oziroma druge izvajalce. Organ je zoper navedeno odločbi IP vložil tožbo, Upravno sodišče pa je s sodbo opr. št. I U 1288/2014-25 z dne 22. 2. 2017 odločbo št. 090-103/2014/6 z dne 15. 7. 2014 odpravilo in zadevo vrnilo IP v ponovni postopek. Sodišče je odločbo odpravilo, saj je bil izrek v nasprotju z obrazložitvijo, med IP in organom pa ostaja sporno tudi vprašanje, kaj je prosilka v svoji zahtevi za dostop do informacij javnega značaja sploh zahtevala. Sodišče je navedlo, da se mora IP v ponovljenem postopku opredeliti do vprašanja, katere dokumente je prosilka dejansko želela, kot tudi glede posredovanja podatkov za leto 2014 in obstoja poslovne skrivnosti ter v postopek povabiti osebe, na katere se osebni podatki v zahtevanih zapisnikih sej nanašajo.

 

IP je v ponovnem postopku prosilko pozval, da se izjasni, ali je želela prejeti zapisnike upravnega odbora DUTB d. d. iz leta 2013 v celoti ali le v tistem delu, ki se nanaša na sklenitev zunanjih svetovalnih pogodb. Prosilka je IP dne 19. 6. 2017 posredovala dopis, v katere je navedla, da želi vpogledati v navedene zapisnike le v tistih delih, ki se nanašajo na sklenitev svetovalnih pogodb z zunanjimi svetovalci.

 

IP je zato ugotovil, da so predmet zahteve prosilke naslednji deli dokumentov:

1. »Minutes of the 1st meeting of members of the Management Board and Record of discussion of Management Board regarding BAMC«, in sicer:

- besedilo na 1. strani do naslova »Key issues and considerations«;

- besedilo 6. točke na 2. strani in

- besedilo 10. točke na 3. strani ter podpisnik dokumenta;

2. »Meeting Minutes from Board Meeting nr 2«, in sicer:

- besedilo na 1. strani besedila do naslova »Also present« ter besedili I. in II. točke;

- besedilo XI. točke z naslovom »Appointment of advisors to support the BAMC« na 4. strani;

- besedilo XVII. točke na 5. strani in podpisnik dokumenta;

3. »Meeting Minutes from Board Meeting nr. 3«, in sicer:

- besedilo na 1. strani do naslova »Assistant to the Board of Directors«;

- besedilo I. in II. oddelka, naslov VI. oddelka, naslov pododdelka B. in naslov (prva vrstica) točke B -1. na strani 2;

- besedilo alinej b) in c) na 3. strani v oddelku VI., pododdelku B., točki 1,

- besedilo naslova točke 2. (prva vrstica) in besedilo alineje a) in b) v oddelku VI. pododdelku B. točki 2., vse na strani 3;

- besedilo VIII. oddelka na strani 4;

- naslov oddelka XII., naslov pododdelka B., besedilo 1. točke, razen alineje (1) in besedilo celotnega pododdelka XII. C., na strani 5;

- besedilo uvodnih treh vrstic točke XII. E. na strani 6, vključno z alinejami i) in iii) te točke,

- celotno besedilo oddelkov XIV. in XV. na strani 7,

- besedilo naslova točke XVI., naslova točke B., naslova (prve vrstice) točke 2., besedila v vrstici, ki se začne z a) na strani 7,

- celotno besedilo oddelka XVIII. in podpisnik na strani 8;

4. »Meeting Minutes from 4th Board Meeting«, in sicer:

- besedilo do naslova »Assistant to the Board of Directors« in I. in II. točka na stani 1;

- celotno besedilo točke pododdelka VII. C. in VII. D. na strani 4 in besedilo točke 2. pododdelka G. (na strani 4, ki se nadaljuje še na strani 5)

- celotno besedilo pododdelka IX. B. in IX. C na strani 6, besedilo naslova (oz. vrstice) za točko I., ter besedilo celotne 2. točke, ki sledi točki I. na strani 6,

- celotno besedilo v pododdelku XV. B. 4. točke, ter uvodni tekst k tej točki (vrstica nad točko 1.) in naslov točke XV. na strani 8,

- celotno besedilo točke XVII. na strani 8,

- podpisniki na strani 8 in 9;

5. »Draft of Meeting Minutes from 5thBoard Meeting«, in sicer:

- besedilo do naslova »Assistant to the Board of Directors« na 1. strani;

- celotno besedilo točk I. in II. na 2. strani,

- celotno besedilo točk IX., X. in XI. na 4. in 5. strani,

- podpisniki dokumenta na 5. strani;

6. »Meeting Minutes from 6th Board Meeting«, in sicer:

- besedilo do naslova »Assistant to the Board of Directors« ter I. in II. oddelek na 1. strani;

- besedilo pododdelkov B. in C. pod oddelkom VII. vključno z naslovom tega oddelka na 2. strani;

- besedilo XI. oddelka (Closure of the meeting) na 4. strani in podpisniki dokumenta na 5. strani,

7. »Meeting Minutes from 7th Board Meeting«, in sicer:

- besedilo do naslova »Assistant to the Board of Directors« na strani 1;

- besedilo celotnega I. oddelka na strani 2;

- naslov VII. oddelka na strani 2, vrstica pod prvim odstavkom z začetno besedo »Decision:« na strani 3 in celotno besedilo druge alineje pod vrstico »Decision:« v oddelku VII.;

- celotno besedilo IX. oddelka na strani 4,

- celotno besedilo XVI. oddelka in podpisniki na strani 7,

8. »Meeting Minutes from BAMC 8th Board Meeting September 10th«, in sicer:

- besedilo do naslova »Assistant to the Board of Directors« na strani 1;

- besedilo celotnego I. oddelka na strani 2;

- naslov oddelka VII. in tretja in četrta okrogla alineja pod tem oddelkom na strani 3;

- naslov oddelka VIII. na strani 3,

- na strani 4, pod vrstico »Decision:« celotno besedilo, ki sledi besedilu »The Board decided to instruct the Audit Committee«, ko se to prvič pojavi, do konca oddelka VII (do točke IX.),

- celotni XIV. oddelek na strani 7 dokumenta,

- celotni XXI. oddelek in podpisnik na strani 9 dokumenta;

9. »Meeting Minutes from 9th Board Meeting«, in sicer:

- besedilo na 1. strani do naslova »Assistant to the Board of Directors«;

- besedilo celotnega I. oddelka na str. 2;

- besedilo celotnega X., XI. (str. 4 in 5) in XVI. oddelka (str. 6) ter podpisnika dokumenta na str. 6;

10. »Meeting Minutes from 10th Board Meeting«, in sicer:

- besedilo do naslova »Assistant to the Board of Directors« na str. 1;

- besedilo celotnega I. (str.2) in XVI. oddelka in podpisnika dokumenta (str. 5);

- 2. alineja pod »Decisions« v oddelku XV. (vključno z naslovom) na str. 5;

11. »Minutes of the Extra Board Meeting, Meeting nr 10, December 10th, 2013«, in sicer:

- celotno besedilo do I. oddelka na str. 1;

- besedilo celotnega I. oddelka na str. 1;

- naslov V. oddelka in celotna 2. točka v oddelku V. pod »Board resolution 2« na str. 2;

- celotno besedilo VI. oddelka na str. 3

- podpisnik dokumenta na str. 4.

 

IP je z vpogledom v vseh 11 zapisnikov, ki so bili predmet presoje, tudi ugotovil, da deli, ki se nanašajo na zunanje svetovalce oziroma druge izvajalce, ne predstavljajo poslovne skrivnosti po objektivnem kriteriju. Zapisano namreč ni nič takšnega, kar bi kazalo na najmanjšo možnost nastanka kakršnekoli škode, če bi za te podatke izvedela nepooblaščena oseba, še manj, da bi bila ta škoda potencialno lahko občutna, nikakor pa to ni očitno. IP je posledično prosilki ugodil in organu, z odločbo št. 090-103/2014/17 z dne 23. 10. 2017, naložil posredovanje zahtevanih dokumentov v zgoraj navedenem obsegu.

 

Organ je zoper odločbo IP vložil tožbo, Upravno sodišče pa je s sodbo opr. št. I U 2613/2017/14 z dne 6. 5. 2020 odločbo št. 090-103/2014/17 z dne 23. 10. 2017 odpravilo in zadevo vrnilo IP v ponovni postopek. Sodišče je odločbo odpravilo, saj IP v postopek ni povabil oseb, na katere se osebni podatki v zahtevanih zapisnikih sej nanašajo, prav tako pa naj bi IP s tem, ko je organu naložil, da prosilki pošlje v izreku odločbe naštete dokumente, odločal preko meja postavljene zahteve.

 

Pritožba je utemeljena.

 

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP odločbo preizkusil v delu, v katerem jo pritožnica oziroma prosilka izpodbija. Odločbo je preizkusil v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusil, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Prosilka izpodbija odločbo organa z dne 2. 4. 2014 v celoti, to je glede zavrnitve njene zahteve po pridobitvi fotokopij zapisnikov sej upravnega odbora organa, v delih, ki se nanašajo na sklepanje zunanjih svetovalnih pogodb.

 

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

 

IP ugotavlja da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ (slednje je v sodbi (tč. 8) ugotovilo tudi Upravno sodišče) in da organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti v materializirani obliki, saj jih je tudi posredoval IP. Sporno pa je, ali gre za informacije, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa oz. ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja.

 

Po skrbnem pregledu dokumentacije ter po preučitvi izpodbijane odločbe in pritožbenih navedb prosilke je IP ugotovil, da se organ v izpodbijani odločbi primarno sploh ni opredelil do zahteve prosilke, pri čemer ni navedel, kateri konkretno določeni dokumenti (opredeljeni s številko in datumom) so bili predmet njegove presoje. Organ prav tako prosilke ni pozval, da določneje postavi svojo zahtevo in se konkretno opredeli, ali želi prejeti celotne zapisnike sej ali zgolj dele zapisnikov, ki se nanašajo na sklenitev zunanjih svetovalnih pogodb; kljub temu, da ima uradna oseba organa dolžnost, da skladno z drugim odstavkom 18. člena ZDIJZ prosilcu nudi ustrezno pomoč pri dopolnitvi zahteve.

 

Kljub temu, da je bil organ seznanjen z vsebino svojih dokumentom in dejstvom, da so v dokumentih navedene tudi določene fizične osebe, je bistveno kršil pravila postopka tudi glede stranske udeležbe, saj teh ni pozval v postopek (2. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).

 

Organ je posledično glede zahtevanih zapisnikov nepopolno ugotovil relevantna dejstva, ki bi jih glede na načela in določbe ZUP moral, poleg tega se v obrazložitvi ni opredelil do vseh vprašanj, do katerih bi se pri odločanju na podlagi ZDIJZ moral, zato se odločbe v tem delu ne da preizkusiti, s čimer je prišlo do bistvene kršitve postopka na prvi stopnji (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).

 

Kadar organ druge stopnje ugotovi, da je v postopku prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka, ali da je organ zmotno oz. nepopolno ugotovil dejansko stanje, na podlagi prvega odstavka 251. člena ZUP dopolni postopek in odpravi omenjene pomanjkljivosti bodisi sam bodisi po organu prve stopnje ali pa po zaprošenem organu. Če organ druge stopnje spozna, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP odpravi odločbo prve stopnje s svojo odločbo in vrne zadevo organu prve stopnje v ponovni postopek. V takem primeru je organ druge stopnje dolžan s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora ravnati po tej odločbi.

 

Glede na to, da organ razpolaga s podatki, ki so potrebni za pozivanje stranskih udeležencev v postopek, saj IP niso poznani kontaktni podatki v zapisnikih navedenih oseb, ter da je treba za vsak posamezni zahtevan zapisnik najprej ugotoviti, kaj točno je prosilka zahtevala, nato pa še ugotoviti, ali je dokument prosto dostopa informacija javnega značaja, in je organ tisti, ki pozna vse okoliščine glede relevantnih dokumentov in lahko zato ustrezno in popolno obrazloži vse razloge o odločilnih dejstvih za izdajo zakonite in pravilne odločbe v tej zadevi, IP v konkretnem primeru ocenjuje, da bo nedvomno hitreje in bolj ekonomično, če bo pomanjkljivosti postopka odpravil organ prve stopnje. IP je zato pritožbi prosilke ugodil in na podlagi prvega in tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje.

 

V konkretnem primeru je organ v celoti zavrnil dostop do zahtevanih zapisnikov, pri čemer se ni opredelil do posameznih dokumentov, temveč jih je obravnaval kot celoto. V ponovljenem postopku mora organ primarno ugotoviti in v odločbi navesti (s številkami in/ali datumi), katere konkretne zapisnike bo presojal in nato za vsakega posebej ugotavljati, ali predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja.

 

Ob sklicevanju na morebitno izjemo od prostega dostopa, je organ dolžan določno opredeliti tudi, kateri deli zapisnikov in zakaj predstavljajo določeno izjemo in tudi izkazati, kakšna škoda bi nastala z razkritjem navedenih informacij. V primeru da so izpolnjeni pogoji za obstoj izjeme od prostega dostopa, pa je organ dolžan tudi ugotoviti, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa v skladu s 7. lenom ZDIJZ.

 

Organ v izpodbijani odločbi prav tako ni navedel, katere osebne podatke vsebujejo navedeni zapisniki in ali gre za varovane oz. nevarovane osebne podatke.

 

ZDIJZ napotuje na uporabo ZVOP-1, in sicer organ na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

 

S 25. 5. 2018 se je začela uporabljati Splošna uredba o varstvu podatkov (v nadaljevanju: Splošna uredba), ki je v določenih delih nadomestila določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju ZVOP-1), kar pomeni, da se v določenih delih ZVOP-1 ne uporablja več. Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna Uredba bistveno ne spreminja definicije upravljavca in obdelovalca osebnih podatkov in ne definicije osebnega podatka ter ne spreminja definicije javnega in zasebnega sektorja.

 

Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe). Kot obdelavo osebnih podatkov pa predmetna uredba opredeljuje vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje (druga točka 4. člena Splošne uredbe).

 

Obdelava osebnih podatkov je zakonita, če je podana ena od pravnih podlag, ki jo določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Ker organ spada med upravljavce in obdelovalce osebnih podatkov, ki spadajo v javni sektor, veljajo zanj naslednje pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov, in sicer:

(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov;

(b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu.

 

Kadar torej obstaja ena izmed zgoraj naštetih podlag za obdelavo osebnih podatkov, je takšna obdelava skladna z zakonodajo.

 

IP na tej točki poudarja, da niso vsi osebni podatki tudi varovani. ZVOP-1 in Uredba ne varujeta osebnih podatkov na splošno, ampak omogočata le preprečevanje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 6. členu Uredbe. Organ mora torej v ponovljenem postopku ugotoviti, ali zahtevane pogodbe vsebujejo t. i. varovane osebne podatke, tj. osebne podatke, za razkritje katerih ne obstaja pravna podlaga.

 

Iz stališča Upravnega sodišča v sodbi št. I U 899/2016-44 z dne 5. 2. 2019 izhaja, da posameznik po ZDIJZ ne more prepovedati obdelave svojih osebnih podatkov, vendar pa je organ dolžan te osebe obvestiti o postopku in njihovi pravici do udeležbe, zato mora organ v ponovljenem postopku posameznike, katerih osebne podatke vsebujejo zahtevane pogodbe, obvestiti skladno z navedenim stališčem sodišča.

 

Prav tako pa je organ skladno s stališčem upravnega sodišča v sodbi št. I U 2613/2017-14 z dne 6. 5. 2020 dolžan upoštevati nova določila a26a. člena, ki so dodatno uredila vprašanje stranske udeležbe v postopkih dostopa do informacij javnega značaja.

 

IP zaključuje, da je pritožba utemeljena, saj izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti (7. točka 2. odstavka 237. člena ZUP), ker je pomanjkljivo obrazložena. Organ je namreč nepopolno ugotovil relevantna dejstva, do nekaterih vprašanj pa se sploh ni opredelil. Nadalje je organ bistveno kršil pravila postopka glede stranske udeležbe, ki je sploh ni ugotavljal oz. v postopku stranskim udeležencem ni bila dana možnost udeležbe (2. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). Organ mora v ponovljenem postopku ugotoviti, kaj zahteva prosilka in odločiti o dokumentih v obsegu postavljene in ugotovljene zahteve, ugotoviti obstoj morebitnih izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja v obravnavani dokumentaciji in v postopek pritegniti stranske udeležence ter nadalje presojati, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa in prosilki omogočiti (vsaj delni) dostop do zahtevanih zapisnikov. IP je zato pritožbi prosilke ugodil in na podlagi prvega in tretjega odstavka 251. člena ZUP odločbo odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ mora o zahtevi prosilke odločiti najpozneje v roku 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

 

 

 

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka