Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 15.10.2017
Naslov: Bratko Zavrnik, novinar Radia Maribor - DUTB
Številka: 090-179/2017
Kategorija: Mediji, Poslovna skrivnost, Poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom
Status: Odobreno


Sodba Upravnega sodišča

 

POVZETEK:

 

V obravnavanem primeru je organ zaradi izjeme poslovne skrivnosti mediju zavrnil odgovor na vprašanje, kolikšna je bila vrednost posla, v katerem je podjetje TAM Europe od DUTB kupilo poslovne prostore nekdanje Tovarne vozil Maribor. V pritožbenem postopku se je IP sicer strinjal z organom in stranskim udeležencem, da prodajna pogodba predstavlja poslovno skrivnost po subjektivnem kriteriju, vendar pa je ob tem IP tudi ugotovil, da je predmet presoje informacija, ki je po zakonu javna. Pogodba, iz katere izhaja zahtevana informacija, se namreč nanaša na razpolaganje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, za katero je zakonodajalec z novelo ZDIJZ-C določil, da med absolutno javne informacije sodijo osnovni podatki tovrstnih pravnih poslov, torej tudi vrednost posla, z namenom krepitve preglednosti, odgovornost upravljanja s sredstvi ter nadzor nad izdatki zavezancev. IP je nadalje tudi odločil, da organ in stranski udeleženec nista izkazala nastanka hujše škode,  ki v skladu s četrtim odstavkom 6.a člena ZDIJZ, omogoča zavrnitev dostopa do sicer javnih informacij. 
 

 

ODLOČBA:

 


Številka: 090-179/2017/4
Datum: 17. 10. 2017


 
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 9. in 10. odstavka 45. člena Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 – UPB1 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZMed), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14 – ZDIJZ-C in 50/14-ZDIJZ-D, v nadaljevanju ZDIJZ), 1. odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 24. 7. 2017, novinarja Radia Maribor, Ilichova 33, 2000 Maribor (dalje prosilec), zoper zavrnilni odgovor z dne 19. 7. 2017, brez številke, Družbe za upravljanje terjatev bank, d.d., Davčna ulica 1, 1000 Ljubljana (dalje organ), v zadevi dostopa do informacij za medije naslednjo

 

O D L O Č B O:

 

1.    Pritožbi prosilca z dne 24.7.2017 zoper odgovor z dne 19.7.2017, Družbe za upravljanje terjatev, se ugodi in se izpodbijani odgovor odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku petih delovnih dni (5) od vročitve te odločbe, po elektronski pošti, posredovati dokument z naslovom Prodajna pogodba št. PP/58/2017/151, in sicer informacijo o kupnini iz prvega odstavka 3. člena te pogodbe.  

 

2.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

OBRAZLOŽITEV:

 

Prosilec je dne 19.7.2017 na organ naslovil elektronsko sporočilo, v katerem je prosil za podatek, kolikšna je bila vrednost posla, v katerem je podjetje TAM Europe od DUTB kupilo poslovne prostore nekdanje Tovarne vozil Maribor.

 

Organ je dne 19. 7. 2017 odgovoril, da lahko potrdi, da je DUTB v mesecu maju z družbo TAM-Europe, d.o.o., podpisala prodajno pogodbo za kompleks nekdanje Tovarne vozil Maribor (TVM), vendar DUTB višine kupnine zaradi zavez v pogodbi ne more komentirati. 

 

Prosilec je dne 25. 7. 2017 vložil pritožbo, ker organ ni razkril odgovora. Pri tem je navedel, da je organ družba, ki je z javnim denarjem odkupila določene terjatve bank. Zadolžitev organa je, da vloženi denar čim uspešneje povrne. Ker gre za davkoplačevalski denar, prosilec meni, da je javnost upravičena izvedeti, kakšne posle sklepa organ in po kakšni ceni prodaja premoženje. 

 

Organ je z dopisom z dne 11. 8. 2017, brez številke, poslal pritožbo prosilca s prilogami v odločanje IP. Organ je opravil preizkus pritožbe in ugotovil, da je pritožba pravočasna, vložena po upravičeni osebi in dovoljena, saj odgovor na vprašanje novinarja izhaja iz dokumenta, prodajne pogodbe, sklenjene med DUTB in TAM-EUROPE, d. o. o. Organ je še pojasnil, da je zavrnil odgovor na vprašanje, saj zahtevana informacija vsebuje podatke, ki so opredeljene kot poslovna skrivnost v skladu z ZGD-1, kar predstavlja izjemo od prostega dostopa do informacij po drugi točki prvega odst. 6. člena ZDIJZ. DUTB je na podlagi 39. in 40. člena ZGD-1 ter skladno z določili statuta organa sprejela Pravilnik o varovanju poslovne skrivnosti, ki med drugim določa, da za poslovno skrivnost družbe štejejo vsi tisti podatki, gradiva, ukrepi in postopki, ki se nanašajo na vse pogodbe, ki jih sklepa družba (izjema so le določeni podatki iz pogodb, ki so sklenjene na podlagi izvedenih postopkov oddaje javnih naročil, in ki morajo biti javni v skladu z zakonodajo, ki ureja javno naročanje). V povezavi s Pravilnikom o varovanju poslovne skrivnosti organ ugotavlja, da zahtevani dokument vsebuje informacije oz. v celoti temelji na podatkih, ki za organ predstavljajo poslovno skrivnost v skladu z internimi akti organa, torej je izpolnjen subjektivni kriterij varovanja poslovne skrivnosti v povezavi s 39. členom ZGD-1. Organ nadalje pojasnjuje, da prodaja nepremičnin, s katerimi upravlja, ne predstavlja porabe javnih sredstev, v smislu tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, kjer se ta pojem nanaša na trošenje, ko gre za nek odhodek, ko se javna sredstva za nekaj nepovratno porabijo. V obravnavanem primeru so predmet presoje pogodbe o prodaji nepremičnin, torej s tem organ pridobiva, zato niso izpolnjeni pogoji za razkritje poslovne skrivnosti na podlagi tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ meni, da bi razkritje tako občutljivih podatkov, kot je vsebina posameznih delov pogodbe širši javnosti, povzročilo nepopravljivo škodo, tako za organ in posledično za davkoplačevalce oziroma za širšo javnost. Razkrivanje pogodbenih določil in s tem pogojev poslovanja, bo zagotovo resno oziroma nepopravljivo ogrozilo poslovanje organa, saj bi zmanjšalo konkurenčno prednost pri potencialnih ponudnikih za nakup premoženja, s katerim upravlja organ in s tem onemogočilo nadaljnjo prodajo premoženja pod najboljšimi mogočimi pogoji. Razkritje tako občutljivih podatkov, bi omogočilo ostalim potencialnim ponudnikom pridobitev nepoštene prednosti, saj bi se seznanili s podatki glede vrednosti, po katerih so bile prodane nepremičnine. Z razkritjem podatkov, bi tako nastala nepopravljiva škoda, saj bi bil organu odvzet manevrski prostor za uspešna pogajanja pri prodaji premoženja, obenem pa tudi tvega, da bodo stranke, s katerimi so že sodelovali pri prodaji premoženja, zahtevale izboljšanje pogojev sodelovanja, prav zaradi razkritja teh podatkov. Glede na navedeno organ meni, da tudi izvedba testa interesa javnosti v tem primeru pokaže, da interes javnosti po razkritju zahtevanih podatkov ni močnejši od interesa zavarovanja poslovnih skrivnosti organa in posledično od zavarovanja njenega interesa, da ji zaradi razkritja informacij nastane gospodarska škoda. 

 

Pritožba je utemeljena. 

 

Posredovanje informacij za medije lahko mediji zahtevajo od vseh organov, ki jih kot zavezance določa zakon, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. To pomeni, da so vsi subjekti, ki so zavezanci po ZDIJZ, hkrati tudi zavezanci po ZMed. Po ZDIJZ so zavezanci opredeljeni v prvem odstavku 1. člena in v prvem odstavku 1.a člena ZDIJZ.

 

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ podvržen določbam ZDIJZ in ZMed, prav tako ni sporno, da zahtevane informacije sodijo v delovno področje organa, saj je predmet presoje podatek o nepremičninah, s katerimi organ razpolaga oz. je razpolagal.

 

IP ugotavlja, da je organ z elektronskim sporočilom z dne 19. 7. 2017 prosilcu zavrnil odgovor na vprašanje, kolikšna je bila vrednost posla, v katerem je podjetje TAM Europe od DUTB kupilo poslovne prostore nekdanje Tovarne vozil Maribor. V skladu z 8. odstavkom 45. člena ZMed je IP štel omenjen odgovor kot zavrnilno odločbo.

 

Po določbi 9. odstavka 45. člena ZMed je pritožba zoper zavrnilni odgovor oziroma zoper fiktivno zavrnilno odločbo, ki je lahko sestavljena zgolj v obliki dopisa, dovoljena le, če zavrnilni ali delno zavrnilni odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva. 

 

Organ je že ob odstopu pritožbe ugotovil, da odgovor na vprašanje prosilca izhaja iz prodajne pogodbe, sklenjene med DUTB in TAM-EUROPE, d. o. o., kar pomeni, da je pritožba dovoljena. IP je z vpogledom v navedeno pogodbo št. PP/58/2017/151 ugotovil, da odgovor na vprašanje izhaja iz prvega odstavka 3. člena pogodbe z naslovom »kupnina«. 

 

V nadaljevanju je IP opravil vsebinski preizkus z vidika obstoja morebitnih izjem iz 5.a člena in 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ se je pri zavrnitvi odgovora na vprašanja skliceval na izjemo poslovne skrivnosti po drugi točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. 

 

Zaradi morebitnega vpliva odločbe na pravice in pravne koristi pogodbene stranke je IP, z dopisom z dne 13. 9. 2017, št. 090-179/2017/2, pozval v postopek TAM-EUROPE d.o.o., Cesta k Tamu 33, 2000 Maribor, da se izjasni ali vstopa v postopek kot stranski udeleženec in ali zahtevana informacija, torej kupnina iz 3. člena pogodbe, predstavlja katero izmed izjem po ZDIJZ. 

 

TAM-EUROPE d.o.o. (v nadaljevanju stranski udeleženec) je na poziv IP odgovoril z dopisom z dne 9. 10. 2017, v katerem je navedel, da prijavlja stransko udeležbo in uveljavlja izjemo poslovne skrivnosti. Ob tem je dodal, da v podjetju podatek o višini kupnine iz 3. člena prodajne pogodbe št. PP/58/2017/151 obravnavajo kot poslovno skrivnost v skladu s 40. členom ZGD-1, in sicer iz razloga, ker gre za konkretni podatek o investicijskem projektu podjetja (nakup poslovnih prostorov), iz katerega je razviden eden izmed bistvenih elementov transakcije. Zaupnost takšnega podatka je potrebna za nemoteno poslovanje in varovanje ugleda podjetja. Vsi podatki, ki se nanašajo na finančni položaj podjetja, aktivnosti in finančne transakcije, se v podjetju obravnavajo kot poslovna skrivnost. Podjetje ne razkriva konkretnih podatkov o nabavnih cenah, stroških poslovanja in vrednostih investicijskih vlaganj, saj bi s tem ravnali v nasprotju z običajno dobro prakso poslovanja in posledično tudi izgubili potrebno zaupanje pri poslovnih partnerjih. V podjetju TAM-EUROPE so zavezani k spoštovanju načela zaupnosti poslov, ki ima bistven pomen za doseganje čim boljših komercialnih pogojev pri naših dobaviteljih in za nemoteno sodelovanje z vsemi ostalimi poslovnimi partnerji. Varovanje bistvenih elementov (komercialnih pogojev) za posamezne in konkretne posle je nujno potrebno za vzpostavitev in ohranjanje uspešnega poslovnega odnosa, cena pri prodajni pogodbi pa je pri vseh transakcijah najbolj skrbno varovan podatek. Le na ta način se lahko poslovni partnerji v poslu zanesejo, da pri določanju in dogovarjanju pogojev posamezne transakcije ne bodo izgubili konkurenčne prednosti, ali si poslabšali svoj položaj v razmerju do ostalih poslov. Ker podjetje TAM-EUROPE redno sodeluje s približno 200 različnimi dobavitelji v Sloveniji in v tujini, je doseganje ugodnih komercialnih pogojev bistvenega pomena za uspešno poslovanje podjetja. V primeru okrnjenosti zaupanja v varovanje bistvenih elementov poslovnih transakcij bo podjetje TAM- EUROPE izgubilo možnost doseganja in ohranjanja ugodnih komercialnih pogojev pri dobaviteljih in poslovnih partnerjih, s čimer bo onemogočen nadaljnji razvoj in ogroženo poslovanje podjetja.

 

V nadaljevanju se je IP opredelil do zatrjevane izjeme poslovne skrivnosti. IP se strinja z navedbami organa, da prodajna pogodba št. PP/58/2017/151 predstavlja poslovno skrivnost po subjektivnem kriteriju, saj so navedene informacije kot poslovna skrivnost opredeljene v pravilniku organa o varovanju poslovne skrivnosti, prav tako je v 14. členu prodajne pogodbe določeno, da vsi podatki iz te pogodbe in karkoli je z njo povezano, predstavlja poslovno skrivnost. V tej zvezi je IP sledil tudi pojasnilu stranskega udeleženca, da gre za podatek, ki predstavlja poslovno skrivnost po subjektivnem kriteriju. 

 

IP pa je v nadaljevanju ugotavljal, ali gre morebiti za informacijo, ki se v skladu s tretjim odstavkom 39. člena ZGD-1 ne more opredeliti kot poslovna skrivnost, ker je javna po zakonu, predstavlja kršitev zakona ali dobrih poslovnih običajev. 

 

Pri ugotavljanju, ali je predmet presoje podatek, ki mora biti po zakonu javen, je treba osvetliti položaj organa, ki je bil ustanovljen s ciljem izvajanja ukrepov po ZUKSB na način, da se zagotovi gospodarna uporaba javnih sredstev in povrnitev proračunskih sredstev, pospeševanje kreditiranja nefinančnega sektorja, zagotovitev pogojev za odprodajo kapitalskih naložb države v bankah in ugotavljanje odgovornosti za nastanek kreditov in naložb, ki se vodijo kot slabitve v bilancah bank, deležnih ukrepov po tem zakonu. Na podlagi poslanstva, opredeljenega v Smernicah za delovanje DUTB, je organ projektna družba, katere namen je prodati vsa sredstva, ki so bila nanjo prenesena. Ob tem mora organ, v skladu z določili ZUKSB, letno prodati vsaj 10 % sredstev v upravljanju. Organ mora torej upravljati s sredstvi na način, ki nenehno omogoča prodajo sredstev ob upoštevanju dejstva, da je organ le začasen lastnik sredstev . Ker je organ družba v 100% lasti Republike Slovenije, to pomeni, da v skladu s 1.a člena ZDIJZ sodi tudi med poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, za katere je v 4.a členu ZDIJZ opredeljena definicija informacije javnega značaja. V prvi alineji prvega odstavka navedenega člena je med drugim določeno, da je informacija javnega značaja informacija iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta. ZDIJZ sicer nima posebne definicije stvarnega premoženja, kar pomeni, da je treba glede definicije izhajati iz opredelitve, kot jo določa Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (v nadaljevanju ZSPDSLS). Takšno je tudi stališče zakonodajalca v Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ-C).  V 3. členu ZSPDSLS so razloženi posamezni izrazi, tako je za stvarno premoženje navedeno, da so to nepremičnine in premičnine. V obravnavanem primeru je predmet presoje informacija o vrednosti posla prodaje nepremičnine, ki jo je organ prodal podjetju TAM Europe, ki izhaja iz prodajne pogodbe št. PP/58/2017/151, kar pomeni, da gre za pravni posel, ki predstavlja razpolaganje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Zakonodajalec je nadalje v 6.a členu ZDIJZ izrecno opredelil podatke, ki so po zakonu javni in določa, da so ne glede na obstoj morebitne izjeme (poslovne skrivnosti) javni osnovni podatki o sklenjenih pravnih poslih iz 1. alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ (torej: pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta…), in sicer:
- podatek o vrsti posla,
- pogodbenem partnerju (za pravno osebo: naziv ali firma, sedež, poslovni naslov in račun, za fizično osebo: osebno ime in kraj bivanja),
- pogodbena vrednost in višina posameznih izplačil,
- datum in trajanje posla in
- enaki podatki iz aneksa k pogodbi.

 

V obravnavanem primeru ni dvoma, da se pogodba, iz katere izhaja zahtevana informacija, nanaša na razpolaganje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava v skladu s prvo alinejo prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, za katero je zakonodajalec z novelo ZDIJZ-C določil, da med absolutno javne informacije sodijo zgoraj navedeni osnovni podatki pravnih poslov, torej tudi vrednost posla, z namenom krepitve preglednosti, odgovornost upravljanja s sredstvi ter nadzor nad izdatki zavezancev. Predmet presoje je torej informacija, za katero je test tehtanja med različnimi pravicami (pravico določiti poslovno skrivnost oziroma sklicevati se nanjo in ustavno pravico dostopa do informacij javnega značaja) opravil že zakonodajalec, ki je presodil in taksativno zapisal v zakon (ZDIJZ) podatke iz tistih pogodb, za katere meni, da javni interes na njihovem razkritju prevlada nad interesom poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom pravnih oseb javnega prava in njihovih pogodbenih partnerjev na varovanju poslovne skrivnosti. 

 

Glede na navedeno IP ugotavlja, da informacija o višini posla iz prvega odstavka 3. člena pogodbe št. PP/58/2017/151, sklenjene med organom in družbo TAM Europe, predstavlja podatek, ki je po zakonu javen, zato ne more biti poslovna skrivnost. Zakonodajalec je sicer v četrtem odstavku 6.a člena ZDIJZ določil, da lahko poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, ki je gospodarska družba, zavrne dostop do podatkov iz prvega odstavka 6.a člena tega zakona, če izkaže, da bi razkritje huje škodovalo njenemu konkurenčnemu položaju na trgu, vendar pa IP ugotavlja, da organ in stranski udeleženec tega nista izkazala. 

 

Na odločitev IP je vplivalo zlasti dejstvo, da je organ družba, ki s prodajo premoženja vrača proračunska sredstva državi, zato mora biti njeno delovanje pregledno, saj je le na takšen način mogoče preveriti, ali je njeno delovanje tudi gospodarno. Tega se je moral oziroma bi se moral zavedati tudi stranski udeleženec, ko je stopil v pogodbeno razmerje z organom. Poleg tega gre za enkraten posel prodaje konkretne nepremičnine, ki je že zaključen, kar pomeni, da razkritje višine posla ne more več vplivati na samo prodajo in na manevrski prostor za uspešno pogajanje, niti na strani organa niti na strani stranskega udeleženca. Zatrjevanje organa, da se z razkritjem ustvarja »nepoštena prednost potencialnim ponudnikom«, pa nima nobene dejanske oz. realne vrednosti, saj zgolj vrednost določene nepremičnine ne pomeni oziroma ne razkriva, pod kakšnimi pogoji se bo prodajala neka druga nepremičnina organa. IP nadalje ugotavlja, da je stranski udeleženec pri izkazovanju obstoja poslovne skrivnosti zlasti izpostavil, da se podatek o vrednosti posla v podjetju vselej obravnava kot poslovna skrivnost, kar je povsem legitimna pravica vsake gospodarske družbe. Vendar pa je v konkretnem primeru podatek, ki je predmet presoje, po zakonu javen, zato bi moral stranski udeleženec izkazati, da bi mu z razkritjem nastala »hujša« škoda, česar pa ni niti zatrjeval niti izkazal. 

 

IP tako zaključuje, da organ in stranski udeleženec za svoje trditve nista izpolnila dokaznega bremena in nista z ničimer konkretno utemeljila, zakaj bi razkritje podatka huje škodovalo njunemu konkurenčnemu položaju na trgu. Navedbe kot npr., da bi razkritje »vplivalo na konkurenčni položaj«… »poslabšalo položaj v razmerju do ostalih poslov«, »vplivalo na možnost doseganja in ohranjanja ugodnih komercialnih pogojev pri dobaviteljih in poslovnih partnerjih, so po oceni IP preveč pavšalne, brez konkretnih argumentov, da bi se lahko obravnavale kot izpolnitev pogoja iz četrtega odstavka 6.a člena ZDIJZ, ki omogoča zavrnitev dostopa do sicer javnih informacij. Takšno je tudi stališče sodišča v smiselno primerljivi zadevi . 

 

IP zaključuje, da je pritožba prosilca utemeljena, saj je organ na prvi stopnji napačno uporabil materialno pravo, zato je IP pritožbi prosilca ugodil ter na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP odločitev oziroma t.im. zavrnilni odgovor organa odpravil in sam rešil zadevo, kot izhaja iz izreka te odločbe. V skladu z desetim odstavkom 45. člena ZMed, ki določa, da mora organ odločbo, izdano na podlagi pritožbe, izvršiti nemudoma, najpozneje pa v petih delovnih dnevih od vročitve odločbe, je organ dolžan prosilcu posredovati del dokumenta, kot izhaja iz izreka te odločbe, v roku petih delovnih dni (5) od vročitve te odločbe. Preostali deli dokumenta niso bili predmet zahteve prosilca, zato se IP do drugih delov ni opredeljeval (ostale dele dokumentov, ki niso bili predmet presoje v tem postopku, lahko organ pred posredovanjem prosilcu prekrije). 

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. 

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse. 

 


Pouk o pravnem sredstvu:.
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 


Postopek vodila:
Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.
svetovalka informacijske pooblaščenke

 

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka