Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 25.09.2019
Naslov: Alta Invest d.d. - Agencija za trg vrednostnih papirjev
Številka: 090-44/2017/13
Kategorija: Kršitev postopka
Status: Vrnjeno v ponovno odločanje


POVZETEK:

Prosilec je zahteval vse odločbe in revizijska poročila, ki jih je organ izdal v povezavi z borznoposredniško hišo v določenem obdobju. Organ se je skliceval na prvi odstavek 5.a člena, da gre za postopke, v katerih prosilec nima položaja stranke, ne stranskega udeleženca. IP organu v pritožbenem postopku ni sledil, saj prvi odstavek 5.a člena določa t. i. »izjemo strankinega pravila«, torej da kadar področni postopkovni zakon določa, da stranka postopka začasno nima dostopa do »svojih« podatkov, potem ne more imeti dostopa do njih tudi nihče zunanji, saj bi to razgradilo sam smisel postopka. Prosilec je zoper odločitev IP vložil tožbo, sodišče pa je argumentom IP sicer pritrdilo, kljub temu pa je izpostavilo, da je treba v ponovnem postopku ugotoviti še, ali je podana izjema iz 488. člena ZTFI, ki naj bi po mnenju sodišča predstavljala izjemo od dostopa do informacij javnega značaja po specialnem področnem zakonu. V ponovnem postopku je zato treba preveriti še, ali so zahtevani dokumenti takšne zaupne narave, da bi bilo mogoče uporabiti navedeni člen, zato je IP odločbo organa odpravil in zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje z navodili, glede česa je treba postopek dopolniti.

 

ODLOČBA:


Številka: 090-44/2017/13
Datum: 25. 9. 2019

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 8. 3. 2017, zoper odločbo Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 0901-2/2016-13 z dne 20. 2. 2017, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo


O D L O Č B O:


1.    Pritožbi prosilca z dne 8. 3. 2017 se delno ugodi in se odločba Agencije za trg vrednostnih papirjev št. 0901-2/2016-13 z dne 20. 2. 2017 odpravi v delu, ki se nanaša na vpogled in prepis Odredbe št. 06010-15/2010-6 z dne 22. 9. 2010, Odločbe št. 06010-15/2010-9 z dne 1. 11. 2010, Odločbe št. 06010-15/2010-13 z dne 1. 2. 2011, Odredbe št. 06011-48/2012-11 z dne 5. 4. 2013, Odredbe št. 06011-48/2012-15 z dne 17. 6. 2013, Odločbe št. 06011-48/2012-18 z dne 28. 8. 2013, Odredbe št. 06010-7/2015-3 z dne 20. 7. 2015, Odločbe št. 06010-7/2015-9 z dne 23. 9. 2015, Priporočila št. 06010-9/2015-39 z dne 6. 1. 2016, Odredbe št. 06010-9/2015-40 z dne 6. 1. 2016, Odredbe št. 06011-20/2016-22 z dne 20. 5. 2016, Poročila neodvisnega revizorja o sprejemljivem zagotovilu z dne 29. 6. 2016, Poročila neodvisnega revizorja o sprejemljivem zagotovilu z dne 1. 7. 2016 in Odločbe št. 06011-20/2016-66 z dne 10. 8. 2016 ter se v tem delu zadeva vrne organu prve stopnje v ponovni postopek. Organ mora o zadevi odločiti najpozneje v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.

2.    V tem postopku posebni stroški niso nastali.


O b r a z l o ž i t e v :


Prosilec je dne 19. 7. 2016 na organ naslovil zahtevo za vpogled in prepis vseh odločb, izdanih v zadnjih desetih letih v zaključenih postopkih nadzora nad družbo … in posredovanje poročila oziroma vseh poročil revizorja, napravljenih v letu 2016, s katerimi razpolaga organ in ki se nanašajo na pregled poslovanja družbe …. Prosilec je ob tem še navedel, da organ prosi za posredovanje informacije, ali vodi še kakšen drug postopek, katerega stranka je …. Prosilec je poudaril, da glede zahtevanih informacij dostop ne more biti zavrnjen, saj so ti postopki že zaključeni in razkritje informacij ne more škodovati njihovi izvedbi. Prav tako ne more biti zavrnjen dostop do poročil revizorja, saj z razkritjem ne bi nastala škoda oziroma morebitna škoda, storjena izvedbi postopka, ne bi bila večja od kršitve pravice javnosti, da se seznani z informacijami. Po oceni prosilca je v interesu javnosti, da se seznani z objektivnim, strokovnim poročilom revizorja o pregledu poslovanja posamezne borznoposredniške družbe, ki vodi račune oz. upravlja premoženje vlagateljev. Prav tako je po mnenju prosilca v interesu javnosti razkritje podatka, ali se vodi še kakšen postopek.

O zahtevi prosilca je organ sprva odločil z odločbo z dne 16. 8. 2016, št. 0901-2/2016-3, s katero je zahtevi delno ugodil v delu, ki se nanaša na dostop do vseh odločb, izdanih v zadnjih 10 letih v zaključenih postopkih nadzora nad družbo …, in sicer glede dostopa do informacij, vsebovanih v odredbi z dne 22. 4. 2016 in v odločbi z dne 16. 5. 2016, ki ju je Agencija za trg vrednostnih papirjev izdala … v zaključenem postopku nadzora opr. št. 06010-6/2016. V preostalem delu je zahtevo zavrnil. Prosilcu je seznanitev z vsebino zahtevanih informacij omogočil po dokončnosti odločbe z vpogledom in prepisom odredbe z dne 22. 4. 2016 in odločbe z dne 16. 5. 2015, obeh iz spisa opr. št. 06010-6/2010, iz 1. točke izreka, na izbrani delovni dan med 8.00 in 16.00 uro, v prostorih organa.

Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je prosilec dne 26. 8. 2016 pri organu vložil pritožbo, IP pa je z odločbo št. 090-199/2016/4 z dne 18. 1. 2017 pritožbi prosilca zoper zavrnilni del odločbe organa ugodil, izpodbijano odločbo v 2. točki izreka odpravil ter zadevo v tem delu vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje.

V ponovljenem postopku je organ dne 20. 2. 2017 izdal novo odločbo št. 0901-2/2016-13, s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil. V obrazložitvi je organ navedel, da je v ponovljenem postopku v postopek povabil stranska udeleženca, in sicer družbo …, ki je bila subjekt nadzora oziroma pregleda poslovanja organa in družbo …., ki je izdelala poročilo revizorja, ki je bilo edino poročilo revizorja, s katerim razpolaga organ in ki je bilo izdelano za potrebe pregleda poslovanja družbe … v letu 2015. Družba … v postopku stranske udeležbe ni priglasila. Družba … je z dopisom z dne 2. 2. 2017 priglasila svojo udeležbo, pri čemer pa se ni sklicevala na obstoj izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, kot tudi ne na varovanje poslovne skrivnosti. Organ je navedel, da je pri odločanju upošteval 5.a člen ZDIJZ, ki določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, glede katerega je dostop v skladu z zakonom prepovedan ali omejen tudi strankam, udeležencem ali oškodovancem v z zakonom določenem nadzornem postopku. Drugi odstavek istega člena določa še, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi nadzornega postopka, ki ga v skladu z zakonom vodi organ, pristojen za nadzor trga vrednostnih papirjev, če je nadzorni postopek še v teku. Ko je postopek nadzora zaključen, organ lahko zavrne dostop tudi, če bi razkritje zahtevane informacije povzročilo škodo drugi osebi ali če bi to resno ogrozilo izvajanje drugih zakonskih nalog nadzorne institucije, ki je vodila postopek.

Organ je v ponovljenem postopku vpogledal v vsako posamezno odločbo oz. odredbo in v poročilo revizorja in ugotovil, da v povezavi z vsakim posameznim konkretnim dokumentom ni mogoče ugotoviti ali utemeljiti konkretne škode, ki bi jo razkritje povzročilo drugi osebi. Organ tudi ni ugotovil drugih dejstev in dokazov, ki bi utemeljili, da bi razkritje resno ogrozilo pristojnosti organa.

Organ tako ni ugotovil, da je podan razlog za zavrnitev zahteve prosilca na podlagi drugega odstavka 5.a člena ZDIJZ, je pa organ ugotovil, da je podan razlog za zavrnitev zahteve za dostop iz prvega odstavka 5.a člena ZDIJZ, v povezavi s položajem prosilca v teh zaključenih postopkih nadzora. Organ je poudaril, da iz prvega odstavka 496. člena Zakon o trgu finančnih instrumentov (Uradni list RS, št. 108/10 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZTFI) izhaja, da organ odloča o posamičnih zadevah po postopku, določenem v 14. poglavju ZTFI, razen če zakon za posamezno vrsto postopka določa drugače, pri čemer drugi odstavek istega člena nakazuje na subsidiarno rabo ZUP. Po določbi 521. člena ZTFI je stranka postopka le subjekt nadzora, z izjemo borznoposredniških družb, kjer so stranke postopka tudi člani uprave te družbe. Nesporno je torej, da je bila edina stranka v vseh zaključenih postopkih nadzora, na katere se nanaša zahteva prosilca, družba …. Takšna zakonska ureditev po prepričanju organa pomeni tudi, da v postopkih nadzora ni dopustna stranska udeležba. Navedena ureditev omogoča vodenje postopkov, ki obravnavajo zaupne informacije, ki jih ni dopustno razkrivati komurkoli zunaj tega postopka. To varujejo tudi določbe 488. in 488.a člena ZTFI, ki so po stališču organa specialnejše v razmerju do ZDIJZ. Prosilec v zaključenih postopkih nadzora ni mogel imeti položaja udeleženca v smislu določb ZUP, kar bi mu omogočilo enake pravice, kot jih je imel v teh postopkih subjekt nadzora, med njimi tudi pravico pregledovati dokumente zadeve. S tem je podan razlog za izjemo iz prvega odstavka 5.a člena ZDIJZ. Ta izjema po stališču organa preprečuje nevzdržno situacijo, da se v postopkih nadzora organa, v katerih se varuje zaupnost informacij, to zaupnost zlorablja z razkritjem na podlagi zahteve po ZDIJZ.

Organ ugotavlja, da je v delu zahteve prosilca, ali organ vodi še kakšen drug postopek, katerega stranka je …, izpolnjen pogoj za uporabo izjeme iz drugega odstavka 5.a člena ZDIJZ, saj »vodenje postopka« po mnenju organa pomeni, da gre za postopek, ki še teče. Predmet zahteve je v tem delu torej dostop do informacije o postopkih nad subjektom, ki so še v teku. Organ je zato moral zahtevo tudi v tem delu zavrniti.

Zoper odločbo organa je prosilec dne 8. 3. 2017 vložil pritožbo, v kateri je navedel, da po njegovem mnenju ni podana nobena okoliščina, ki jo ZDIJZ opredeljuje kot izjemo oz. razlog za zavrnitev zahteve. Zavrnitev zahteve v povezavi s položajem prosilca v zaključenih postopkih organa je nezakonita, organ namreč ni utemeljil svoje odločitve na tem, da prosilec zahteva dostop do informacij, ki se nanašajo na podatek, glede katerega je dostop omejen tudi strankam v nadzornem postopku, pač pa glede na to, da prosilec ni bil stranka postopka. Navedena izjema omogoča zavrnitev le tistih podatkov, katerih dostop bi bil prepovedan tudi strankam, odločbe, ki jih zahteva organ pa so takšne, da strankam dostop do njih ni bil prepovedan, zato pogoji za uporabo izjeme iz prvega odstavka 5.a člena ZDIJZ niso izpolnjeni oz. podani. Postopki so že zaključeni in njihovo razkritje ne bi povzročilo škode drugi osebi, niti ne bi resno ogrozilo izvajanja drugih zakonskih nalog organa.

Prosilec je navedel, da je organ v zvezi z delom zahteve, ali organ vodi še kakšen drug postopek, katerega stranka je …, z odločbo zatrjeval izpolnitev pogoja izjeme iz drugega odstavka 5.a člena ZDIJZ, saj naj bi šlo za postopke, ki so še v teku. Prosilec je navedel, da ni zahteval dostopa do informacij in podatkov iz nadzornega postopka, temveč zgolj informacijo, ali organ postopek vodi. Zatrjevanje navedene izjeme je zato po mnenju prosilca neutemeljeno. Prosilec je izpostavil tudi, da organ ni obrazložil odločitve glede zavrnitve do poročil revizorja. Organ ni izkazal škode, ki bi jo povzročilo razkritje zahtevanih dokumentov in ni argumentiral ogrozitve izvajanja zakonskih nalog organa. Organ prav tako nobenega zavrnitvenega dela svoje odločitve ni ustrezno obrazložil, prav tako pa tudi ni pojasnil, v čem se odredba in odločba, ki ju je organ posredoval prosilcu, razlikujeta od dokumentov, do katerih je organ pritožniku zavrnil dostop.

Organ po prejemu pritožbe prosilca izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je, z dopisom št. 0901-2/2016-15 z dne 10. 3. 2017, odstopil v reševanje IP.

Z dopisom št. 0901-2/2016-18 z dne 20. 3. 2017 je organ pojasnil, da je pritožbo prosilca posredoval stranskemu udeležencu dne 15. 3. 2017, z dopisom št. 0901-2/2016-20 z dne 27. 3. 2017, pa je organ navedel, da stranski udeleženec v roku za podajo odgovora na pritožbo prosilca, organu ni posredoval nobenega odgovora in se o pritožbi prosilca ni izrekel.

IP je v pritožbenem postopku izdal odločbo, s katero je zahtevi prosilca delno ugodil in organu naložil posredovanje odredb, odločb, priporočil in dveh poročil revizorja, razen v delu, v katerem dokumenti vsebujejo osebne podatke. Zahtevo prosilca je v delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke in v delu, ki se nanaša na informacijo, ali naslovni organ vodi še kakšen drug postopek, katerega stranka je družba …, zavrnil. IP je svojo odločil utemeljil na dejstvu, da je že organ sam ugotovil neobstoj izjeme iz drugega odstavka 5.a člena ZDIJZ. Na navedeno izjemo se je namreč mogoče sklicevati le, kadar bi razkritje informacijo povzročilo škodo drugi osebi ali resno ogrozilo izvajanje drugih zakonskih nalog organa, organ pa je navedel, da ni mogoče ugotoviti ali utemeljiti konkretne škode, ki bi jo razkritje povzročilo drugi osebi, prav tako tudi ne bi resno ogrozilo pristojnosti organa.

IP je v nadaljevanju pritožbenega postopka ugotovil tudi, da ni podana niti izjema iz prvega odstavka 5.a člena ZDIJZ, na katero se je skliceval organ, saj navedeni odstavek utemeljuje t. i. »izjemo strankinega pravila«, tj. da se v primerih, kadar je tudi stranki sami začasno onemogočen dostop do njenih podatkov zaradi interesa samega postopka, dostop do teh podatkov ne dovoli tudi nikomur drugemu, ki bi lahko te informacije zahteval po ZDIJZ. Navedeni odstavek pride v poštev zlasti v primeru prikritih preiskovalnih ukrepov, da bi se onemogočilo situacije, ko bi lahko osumljenec, v določenem (pred)kazenskem postopku zahteval vpogled v ukrepe, ki se izvajajo zoper njega, po določbah ZDIJZ. Navedeni člen ne določa, kot si je napačno razlagal organ, da lahko informacije na podlagi 5.a člena ZDIJZ zahtevajo samo stranke postopka oz. stranski udeleženci, ne pa tudi druga zainteresirana javnost.

Organ je zoper odločitev IP vložil tožbo, Upravno sodišče RS pa je s sodbo I U 1112/2017-16 z dne 3. 10. 2018 tožbi ugodilo in 1. točko izreka izpodbijane odločbe odpravilo in v tem delu vrnilo zadevo IP v ponovno odločanje. Sodišče je v navedeni sodbi navedlo, da med strankama ni sporno, da izjema iz drugega odstavka 5.a člena ZDIJZ ni podana, pritrdilo pa je tudi odločitvi IP, da prav tako ni podana izjema iz prvega odstavka 5.a člena ZDIJZ. Je pa po mnenju sodišča podana izjema, ki sicer ni izjema določena v ZDIJZ, temveč gre za izjemo, ki jo določa področni zakon, in sicer ZTFI v 488. oz. 488.a členu. Sodišče navaja, da je treba v postopkih po ZDIJZ poleg izjem, ki so določene v ZDIJZ, upoštevati tudi izjeme iz področnih zakonov. Po mnenju sodišča 488. člen ZTFI predstavlja izjemo od dostopa do informacij javnega značaja, ki jo določa specialni področni zakon. Na podlagi tega člena so zaupne prav vse informacije, razen tistih, ki so izrecno dostopne po tem zakonu. Sodišče dalje dodaja, da se organ v odločbi sicer splošno sklicuje na 488. člen ZTFI, vendar pri tem ni pojasnil, zakaj bi bila prav zahtevana poročila in odločbe tiste informacije, ki so tako zaupne narave, da bi bilo zaradi njih treba uporabiti to določbo, ki na splošno določa, da so vse informacije zaupne, razen tistih, ki so z drugimi določili v tem in drugih zakonih, določene kot javno dostopne. Čeprav organ tega v odločbi ni konkretiziral, sodišče navaja, da bi se do zatrjevane izjeme bil dolžan v odločbi opredeliti IP, zato je izpodbijana odločba v tem delu pomanjkljivo obrazložena in se je ne da preizkusiti. Sodišče posledično nalaga IP, da od organa prve stopnje, če se bo izkazalo, da je to potrebno, pridobi dodatna pojasnila, zakaj so zahtevane odločbe in poročila zaupne narave.

Pritožba je delno utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Upoštevaje sodbo št. I U 1112/2017-17 z dne 3. 10. 2018 IP primarno ugotavlja, da so predmet presoje v ponovljenem postopku vpogled in prepis Odredbe št. 06010-15/2010-6 z dne 22. 9. 2010, Odločbe št. 06010-15/2010-9 z dne 1. 11. 2010, Odločbe št. 06010-15/2010-13 z dne 1. 2. 2011, Odredbe št. 06011-48/2012-11 z dne 5. 4. 2013, Odredbe št. 06011-48/2012-15 z dne 17. 6. 2013, Odločbe št. 06011-48/2012-18 z dne 28. 8. 2013, Odredbe št. 06010-7/2015-3 z dne 20. 7. 2015, Odločbe št. 06010-7/2015-9 z dne 23. 9. 2015, Priporočila št. 06010-9/2015-39 z dne 6. 1. 2016, Odredbe št. 06010-9/2015-40 z dne 6. 1. 2016, Odredbe št. 06011-20/2016-22 z dne 20. 5. 2016, Poročila neodvisnega revizorja o sprejemljivem zagotovilu z dne 29. 6. 2016, Poročila neodvisnega revizorja o sprejemljivem zagotovilu z dne 1. 7. 2016 in Odločbe št. 06011-20/2016-66 z dne 10. 8. 2016, razen v delu, v katerem je bilo z s 1. točko izreka odločbe IP št. 090-44/2017/6 z dne 14. 4. 2017 že pravnomočno odločeno, da gre za izjemo varstva osebnih podatkov.

Upoštevaje navodila, ki jih je podalo Upravno sodišče za vodenje ponovnega postopka v sodbi št. I U 1112/2017-17 z dne 3. 10. 2018, je IP po proučitvi zadeve ugotovil in v nadaljevanju te odločbe podrobneje obrazložil, da je organ glede v prejšnjem odstavku navedenih dokumentov nepopolno ugotovil relevantna dejstva, ki bi jih glede na načela in določbe ZUP moral, poleg tega se v obrazložitvi ni opredelil do vseh vprašanj, do katerih bi se pri odločanju na podlagi ZDIJZ moral, zato se odločbe v tem delu ne da preizkusiti, s čimer je prišlo do bistvene kršitve postopka na prvi stopnji (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).

Kadar organ druge stopnje ugotovi, da je v postopku prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka, ali da je organ zmotno oz. nepopolno ugotovil dejansko stanje, na podlagi prvega odstavka 251. člena ZUP dopolni postopek in odpravi omenjene pomanjkljivosti bodisi sam bodisi po organu prve stopnje ali pa po zaprošenem organu. Če organ druge stopnje spozna, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP odpravi odločbo prve stopnje s svojo odločbo in vrne zadevo organu prve stopnje v ponovni postopek. V takem primeru je organ druge stopnje dolžan s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora ravnati po tej odločbi.

Glede na to, da že sodišče navaja, da je organ tisti, ki mora zagotoviti dodatna pojasnila, zakaj naj bi bile zahtevane odločbe in poročila zaupne narave, česar pri odločanju ni storili, oz. je bilo po navedbah stališča sklicevanje organa splošno in nekonkretizirano, hkrati pa je organ tisti, ki najbolje pozna zadevno področje ter razpolaga s potrebnimi podatki o zaupnosti informacij v svojih postopkih, je organ prve stopnje tisti, ki lahko ustrezno in popolno obrazloži vse razloge o odločilnih dejstvih za izdajo zakonite in pravilne odločbe v tej zadevi, IP v konkretnem primeru ocenjuje, da bo nedvomno hitreje in bolj ekonomično, če bo pomanjkljivosti postopka odpravil organ prve stopnje. IP je zato pritožbi prosilca ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje.

Skladno z navodili sodišča, bo moral organ v ponovnem postopku, za vsakega od dokumentov, ki so bili predmet zahteve prosilca, in so našteti v 1. tč. izreka odločbe IP št. 090-44/2017/6 z dne 14. 4. 2017 pojasniti in konkretno navesti, zakaj je navedeni dokument zaupne narave in zakaj bi bilo glede konkretnega dokumenta treba uporabiti določbo 488. člena ZTFI.

V primeru, da bo organ za katerega od dokumentov ugotovil, da gre za dokument, ki vsebuje informacije, ki jih je treba varovati kot zaupne, mora organ v nadaljevanju ugotoviti tudi, ali ne gre morda za informacije, ki so po ZTFI ali drugem zakonu (npr. ZDIJZ) javno dostopne. Prvi odstavek 488. člena ZTFI namreč določa, da je dolžan sicer dolžan varovati kot zaupne informacije, ki jih pridobi pri opravljanju nalog nadzora, razen takrat, ko so to informacije, ki so po ZTFI ali drugem zakonu javno dostopne.

IP pri tem opozarja, da mora organ posebno pozornost posvetiti tudi temu, da ZDIJZ specialno ureja prav tovrstne postopke, kot je postopek v povezavi s katerimi je prosilec zahteval informacije (torej postopke nadzora) in da je že zakonodajalec pretehtal, katere informacije in v kateri fazi postopka nadzora po ZDIJZ predstavljajo izjemo od prostega dostopa (torej da gre za t. i. zaupne informacije) in katere ne. Drugi odstavek 5.a člena ZDIJZ namreč jasno določa, da se (kot zaupne) varujejo informacije, če je nadzorni postopek še v teku, če pa je zaključen, pa le takrat, ko bi razkritje zahtevane informacije povzročilo škodo drugi osebi ali resno ogrozilo izvajanje drugih zakonskih nalog nadzorne institucije. Organ se bo torej v postopku ponovnega odločanja moral opredeliti tudi do vprašanja zaupnosti dokumentov po 488. členu ZTFI z vidika določbe drugega odstavka 5.a člena ZDIJZ.

Če bo organ ugotovil, da zahtevani dokumenti vsebujejo informacije, ki pomenijo katero izmed izjem od prostega dostopa, mora nadalje presojati, ali je mogoče prosilcu omogočiti delni dostop. IP poudarja, da morajo biti izjeme od prostega dostopa utemeljene in uporabljene le v tistem delu dokumenta, ki posamično izjemo tudi dejansko vsebuje, saj se organ na obstoj izjeme ne more sklicevati kar s splošno trditvijo, da zahtevani dokument vsebuje izjemo in na tej podlagi prosilcu dostop do zahtevanega dokumenta zavrniti v celoti. Prosilcu je bil dostop do zahtevanih dokumentov zavrnjen v celoti, ne da bi se organ v izpodbijani odločbi kakorkoli opredelil glede uporabe instituta delnega dostopa oz. ne da bi presojal, ali je ta v konkretnem primeru mogoč. V skladu s 7. členom ZDIJZ mora organ v ponovljenem postopku, če je to mogoče, prosilcu omogočiti vsaj delni dostop do zahtevanih dokumentov, razen če to po kriterijih 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 24/16) sploh ne bi bilo izvedljivo.

IP zaključuje, da je pritožba v delu, ki se nanaša na vpogled in prepis Odredbe št. 06010-15/2010-6 z dne 22. 9. 2010, Odločbe št. 06010-15/2010-9 z dne 1. 11. 2010, Odločbe št. 06010-15/2010-13 z dne 1. 2. 2011, Odredbe št. 06011-48/2012-11 z dne 5. 4. 2013, Odredbe št. 06011-48/2012-15 z dne 17. 6. 2013, Odločbe št. 06011-48/2012-18 z dne 28. 8. 2013, Odredbe št. 06010-7/2015-3 z dne 20. 7. 2015, Odločbe št. 06010-7/2015-9 z dne 23. 9. 2015, Priporočila št. 06010-9/2015-39 z dne 6. 1. 2016, Odredbe št. 06010-9/2015-40 z dne 6. 1. 2016, Odredbe št. 06011-20/2016-22 z dne 20. 5. 2016, Poročila neodvisnega revizorja o sprejemljivem zagotovilu z dne 29. 6. 2016, Poročila neodvisnega revizorja o sprejemljivem zagotovilu z dne 1. 7. 2016 in Odločbe št. 06011-20/2016-66 z dne 10. 8. 2016 utemeljena, saj izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP), ker je v tem delu pomanjkljivo obrazložena. Organ je namreč nepopolno ugotovil relevantna dejstva, do nekaterih vprašanj pa se sploh ni opredelil. Organ mora v ponovnem postopku odločiti o obravnavanem delu zahteve prosilca, ugotoviti obstoj morebitnih izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja v obravnavani dokumentaciji, se opredeliti do vprašanja zaupnosti zahtevanih dokumentov ter nadalje presojati, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa in prosilcu omogočiti (delni) dostop do zahtevanih odločb in poročil. IP je zato pritožbi prosilca delno ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP odločbo v tem delu odpravil ter zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ mora o zahtevi prosilca odločiti najpozneje v roku 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.


Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

 

Postopek vodila:
mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,
svetovalka Informacijskega pooblaščenca

 

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
Informacijska pooblaščenka