Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 18.04.2017
Naslov: Alta Invest d.d. - Agencija za trg vrednostnih papirjev
Številka: 090-44/2017
Kategorija: Varstvo nadzornega postopka
Status: Delno odobreno


SODBA UPRAVNEGA SODIŠČA:

 

POVZETEK:

Prosilec je zahteval vse odločbe in revizijska poročila, ki jih je organ izdal v povezavi z borznoposredniško hišo v določenem obdobju. Organ se je skliceval na prvi odstavek 5.a člena, da gre za postopke, v katerih prosilec nima položaja stranke, ne stranskega udeleženca. IP organu ni sledil, saj prvi odstavek 5.a člena določa t. i. »izjemo strankinega pravila«, torej da kadar področni postopkovni zakon določa, da stranka postopka začasno nima dostopa do »svojih« podatkov, potem ne more imeti dostopa do njih tudi nihče zunanji, saj bi to razgradilo sam smisel postopka. Navedeni odstavek pride v poštev zlasti v primeru prikritih preiskovalnih ukrepov in podobno, kadar osumljenec v določenem (pred)kazenskem postopku ne more na podlagi ZDIJZ zahtevati vpogleda v dokumentacijo, ki se nanaša nanj (kot je ne more zahtevati tudi nihče drug v času, v katerem postopkovni zakon določa, da je dostop prepovedan ali omejen). Navedeni člen tako ne določa, da lahko informacije na podlagi ZDIJZ zahtevajo samo stranke postopka ali tisti, ki jih v takem postopku lahko priznamo status stranskega udeleženca. IP je v odločbi še pojasnil, da se v konkretnem primeru ni mogoče sklicevati niti na izjemo iz drugega odstavka 5.a člena ZDIJZ, saj so bili postopki nadzora že zaključeni, organ pa je v svoji odločbi potrdil, da razkritje zahtevane informacije ne bi povzročilo škode drugi osebi niti ne bi resno ogrozilo izvajanja drugih zakonskih nalog organa, ki je vodil postopek. Brez izpolnjenega kriterija nastanka škode, kar je ugotovil tudi organ, navedene izjeme ni mogoče uporabiti.

 

ODLOČBA:

 

 

Številka: 090-44/2017/6

Datum: 14. 4. 2017


Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega odstavka 248. člena in drugega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi družbe Alta Invest, investicijske storitve, d. d., Železna cesta 18, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilec) z dne 8. 3. 2017, zoper odločbo Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 0901-2/2016-13 z dne 20. 2. 2017, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožbi prosilca z dne 8. 3. 2017 zoper odločbo Agencije za trg vrednostnih papirjev, št. 0901-2/2016-13 z dne 20. 2. 2017 se delno ugodi in se odločba v delu, ki se nanaša na dostop do vseh odločb, izdanih v zadnjih 10 letih v zaključenih postopkih nadzora nad Družbo moja delnica in do poročil revizorja, napravljenih v letih 2016, delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu omogočiti vpogled in prepis:

 

1.1. Odredbe št. 06010-15/2010-6 z dne 22. 9. 2010, pri čemer mora prekriti vsa imena in priimke, datume in ure prejema naročila, posredovanja naročila v izvedbo in izvršite naročila navedene v zadnjem odstavku na strani 2/3, ki se nadaljuje na vrhu strani 3/3,

1.2. Odločbe št. 06010-15/2010-9 z dne 1. 11. 2010, pri čemer mora prekriti:

- zadnje tri vrstice izreka odločbe,

- imena in priimke posameznikov, navedenih v točki 3. na strani 2/5 in v točki 6 na strani 3/5,

- šifre finančnih instrumentov in datume, navedene v točki 3 na strani 2/5,

- številke naročil, šifre finančnih instrumentov in datume sklenitve poslov v točki 6 na strani 3/5,

      1.3. Odločbe št. 06010-15/2010-13 z dne 1. 2. 2011 v celoti,

      1.4. Odredbe št. 06011-48/2012-11 z dne 5. 4. 2013, pri čemer mora prekriti:

            - celotno tabelo na str. 8/12,

            - številke naročil, navedene v odstavku pod tabelo na str. 8/12,

1.5. Odredbe št. 06011-48/2012-15 z dne 17. 6. 2013 v celoti,

1.6. Odločbe št. 06011-48/2012-18 z dne 28. 8. 2013 v celoti,

1.7. Odredbe št. 06010-7/2015-3 z dne 20. 7. 2015 v celoti,

1.8. Odločbe št. 06010-7/2015-9 z dne 23. 9. 2015 v celoti,

1.9. Priporočila št. 06010-9/2015-39 z dne 6. 1. 2016 v celoti,

1.10. Odredbe št. 06010-9/2015-40 z dne 6. 1. 2016 v celoti,

1. 11. Odredbe št. 06011-20/2016-22 z dne 20. 5. 2016, pri čemer mora prekriti:

      - ime in priimek v tretji vrstici na strani 10/20,

      - celotno prvo tabelo na strani 10/20, z izjemo uvodne vrstice, 1., 3. in 4. vrstice,

      - 3. vrstico v drugi tabeli na strani 10/20, v kateri je navedena fizična oseba,

      - celotno prvo tabelo na strani 11/20, z izjemo uvodne vrstice, 5., 6., 8. in 10. vrstice,

      - 3., 4. in 6. vrstico v tretji tabeli na strani 11/20, v katerih so navedene fizične osebe,

      - celotno tabelo na strani 12/20, z izjemo uvodne vrstice, 1.-4. vrstice in 20.-22. vrstice,

      - ime in priimek v drugi vrstici prvega odstavka pod tabelo na strani 12/20,

      - imeni in priimka v zadnji vrstici tretjega odstavka na strani 13/20,

      - začetnico imena in priimek v drugi vrstici zadnjega odstavka na strani 17/20,

      - imeni in priimka v prvi vrstici na strani 18/20,

      - ime in priimek v tretji vrstici drugega odstavka na strani 18/20,

1.12. Poročila neodvisnega revizorja o sprejemljivem zagotovilu z dne 29. 6. 2016 v celoti,

1.13. Poročila neodvisnega revizorja o sprejemljivem zagotovilu z dne 1. 7. 2016 v celoti,

1.14. Odločbe št. 06011-20/2016-66 z dne 10. 8. 2016 v celoti.

 

  1. V delu, v katerem je organ v skladu s prejšnjo točko izreka te odločbe na dokumentih dolžan prekriti varovane osebne podatke in v delu, ki se nanaša informacijo, ali naslovni organ vodi še kakšen drug postopek, katerega stranka je družba Moja delnica, se pritožba zavrne.
  1. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

 

 

O b r a z l o ž i t e v :

 

Prosilec je dne 19. 7. 2016 na organ naslovil zahtevo za vpogled in prepis vseh odločb, izdanih v zadnjih desetih letih v zaključenih postopkih nadzora nad družbo Moja delnica borznoposredniška hiša, d. d., Ljubljana, Dunajska cesta 20, Ljubljana (v nadaljevanju Moja delnica) in posredovanje poročila oziroma vseh poročil revizorja, napravljenih v letu 2016, s katerimi razpolaga organ in ki se nanašajo na pregled poslovanja družbe Moja delnica. Prosilec je ob tem še navedel, da organ prosi za posredovanje informacije, ali vodi še kakšen drug postopek, katerega stranka je Moja delnica. Prosilec je poudaril, da glede zahtevanih informacij dostop ne more biti zavrnjen, saj so ti postopki že zaključeni in razkritje informacij ne more škodovati njihovi izvedbi. Prav tako ne more biti zavrnjen dostop do poročil revizorja, saj z razkritjem ne bi nastala škoda oziroma morebitna škoda, storjena izvedbi postopka, ne bi bila večja od kršitve pravice javnosti, da se seznani z informacijami. Po oceni prosilca je v interesu javnosti, da se seznani z objektivnim, strokovnim poročilom revizorja o pregledu poslovanja posamezne borznoposredniške družbe, ki vodi račune oz. upravlja premoženje vlagateljev. Prav tako je po mnenju prosilca v interesu javnosti razkritje podatka, ali se vodi še kakšen postopek.

 

O zahtevi prosilca je organ sprva odločil z odločbo z dne 16. 8. 2016, št. 0901-2/2016-3, s katero je zahtevi delno ugodil v delu, ki se nanaša na dostop do vseh odločb, izdanih v zadnjih 10 letih v zaključenih postopkih nadzora nad družbo Moja delnica, in sicer glede dostopa do informacij, vsebovanih v odredbi z dne 22. 4. 2016 in v odločbi z dne 16. 5. 2016, ki ju je Agencija za trg vrednostnih papirjev izdala Moji delnici v zaključenem postopku nadzora opr. št. 06010-6/2016. V preostalem delu je zahtevo zavrnil. Prosilcu je seznanitev z vsebino zahtevanih informacij omogočil po dokončnosti odločbe z vpogledom in prepisom odredbe z dne 22. 4. 2016 in odločbe z dne 16. 5. 2015, obeh iz spisa opr. št. 06010-6/2010, iz 1. točke izreka, na izbrani delovni dan med 8.00 in 16.00 uro, v prostorih organa.

 

Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je prosilec dne 26. 8. 2016 pri organu vložil pritožbo, IP pa je z odločbo št. 090-199/2016/4 z dne 18. 1. 2017 pritožbi prosilca zoper zavrnilni del odločbe organa ugodil, izpodbijano odločbo v 2. točki izreka odpravil ter zadevo v tem delu vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje.

 

V ponovljenem postopku je organ dne 20. 2. 2017 izdal novo odločbo št. 0901-2/2016-13, s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil. V obrazložitvi je organ navedel, da je v ponovljenem postopku v postopek povabil stranska udeleženca, in sicer družbo Moja delnica, ki je bila subjekt nadzora oziroma pregleda poslovanja organa in družbo BDO Revizija d. o. o., ki je izdelala poročilo revizorja, ki je bilo edino poročilo revizorja, s katerim razpolaga organ in ki je bilo izdelano za potrebe pregleda poslovanja družbe Moja delnica v letu 2015. Družba Moja delnica v postopku stranske udeležbe ni priglasila. Družba BDO Revizija je z dopisom z dne 2. 2. 2017 priglasila svojo udeležbo, pri čemer pa se ni sklicevala na obstoj izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, kot tudi ne na varovanje poslovne skrivnosti. Organ je navedel, da je pri odločanju upošteval 5.a člen ZDIJZ, ki določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, glede katerega je dostop v skladu z zakonom prepovedan ali omejen tudi strankam, udeležencem ali oškodovancem v z zakonom določenem nadzornem postopku. Drugi odstavek istega člena določa še, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi nadzornega postopka, ki ga v skladu z zakonom vodi organ, pristojen za nadzor trga vrednostnih papirjev, če je nadzorni postopek še v teku. Ko je postopek nadzora zaključen, organ lahko zavrne dostop tudi, če bi razkritje zahtevane informacije povzročilo škodo drugi osebi ali če bi to resno ogrozilo izvajanje drugih zakonskih nalog nadzorne institucije, ki je vodila postopek.

 

Organ je v ponovljenem postopku vpogledal v vsako posamezno odločbo oz. odredbo in v poročilo revizorja in ugotovil, da v povezavi z vsakim posameznim konkretnim dokumentom ni mogoče ugotoviti ali utemeljiti konkretne škode, ki bi jo razkritje povzročilo drugi osebi. Organ tudi ni ugotovil drugih dejstev in dokazov, ki bi utemeljili, da bi razkritje resno ogrozilo pristojnosti organa.

 

Organ tako ni ugotovil, da je podan razlog za zavrnitev zahteve prosilca na podlagi drugega odstavka 5.a člena ZDIJZ, je pa organ ugotovil, da je podan razlog za zavrnitev zahteve za dostop iz prvega odstavka 5.a člena ZDIJZ, v povezavi s položajem prosilca v teh zaključenih postopkih nadzora. Organ je poudaril, da iz prvega odstavka 496. člena Zakon o trgu finančnih instrumentov (Uradni list RS, št. 108/10 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZTFI) izhaja, da organ odloča o posamičnih zadevah po postopku, določenem v 14. poglavju ZTFI, razen če zakon za posamezno vrsto postopka določa drugače, pri čemer drugi odstavek istega člena nakazuje na subsidiarno rabo ZUP. Po določbi 521. člena ZTFI je stranka postopka le subjekt nadzora, z izjemo borznoposredniških družb, kjer so stranke postopka tudi člani uprave te družbe. Nesporno je torej, da je bila edina stranka v vseh zaključenih postopkih nadzora, na katere se nanaša zahteva prosilca, družba Moja delnica. Takšna zakonska ureditev po prepričanju organa pomeni tudi, da v postopkih nadzora ni dopustna stranska udeležba. Navedena ureditev omogoča vodenje postopkov, ki obravnavajo zaupne informacije, ki jih ni dopustno razkrivati komurkoli zunaj tega postopka. To varujejo tudi določbe 488. in 488.a člena ZTFI, ki so po stališču organa specialnejše v razmerju do ZDIJZ. Prosilec v zaključenih postopkih nadzora ni mogel imeti položaja udeleženca v smislu določb ZUP, kar bi mu omogočilo enake pravice, kot jih je imel v teh postopkih subjekt nadzora, med njimi tudi pravico pregledovati dokumente zadeve. S tem je podan razlog za izjemo iz prvega odstavka 5.a člena ZDIJZ. Ta izjema po stališču organa preprečuje nevzdržno situacijo, da se v postopkih nadzora organa, v katerih se varuje zaupnost informacij, to zaupnost zlorablja z razkritjem na podlagi zahteve po ZDIJZ.

 

Organ ugotavlja, da je v delu zahteve prosilca, ali organ vodi še kakšen drug postopek, katerega stranka je Moja delnica, izpolnjen pogoj za uporabo izjeme iz drugega odstavka 5.a člena ZDIJZ, saj »vodenje postopka« po mnenju organa pomeni, da gre za postopek, ki še teče. Predmet zahteve je v tem delu torej dostop do informacije o postopkih nad subjektom, ki so še v teku. Organ je zato moral zahtevo tudi v tem delu zavrniti.

 

Zoper odločbo organa je prosilec dne 8. 3. 2017 vložil pritožbo, v kateri je navedel, da po njegovem mnenju ni podana nobena okoliščina, ki jo ZDIJZ opredeljuje kot izjemo oz. razlog za zavrnitev zahteve. Zavrnitev zahteve v povezavi s položajem prosilca v zaključenih postopkih organa je nezakonita, organ namreč ni utemeljil svoje odločitve na tem, da prosilec zahteva dostop do informacij, ki se nanašajo na podatek, glede katerega je dostop omejen tudi strankam v nadzornem postopku, pač pa glede na to, da prosilec ni bil stranka postopka. Navedena izjema omogoča zavrnitev le tistih podatkov, katerih dostop bi bil prepovedan tudi strankam, odločbe, ki jih zahteva organ pa so takšne, da strankam dostop do njih ni bil prepovedan, zato pogoji za uporabo izjeme iz prvega odstavka 5.a člena ZDIJZ niso izpolnjeni oz. podani. Postopki so že zaključeni in njihovo razkritje ne bi povzročilo škode drugi osebi, niti ne bi resno ogrozilo izvajanja drugih zakonskih nalog organa.

 

Prosilec je navedel, da je organ v zvezi z delom zahteve, ali organ vodi še kakšen drug postopek, katerega stranka je Moja delnica, z odločbo zatrjeval izpolnitev pogoja izjeme iz drugega odstavka 5.a člena ZDIJZ, saj naj bi šlo za postopke, ki so še v teku. Prosilec je navedel, da ni zahteval dostopa do informacij in podatkov iz nadzornega postopka, temveč zgolj informacijo, ali organ postopek vodi. Zatrjevanje navedene izjeme je zato po mnenju prosilca neutemeljeno. Prosilec je izpostavil tudi, da organ ni obrazložil odločitve glede zavrnitve do poročil revizorja. Organ ni izkazal škode, ki bi jo povzročilo razkritje zahtevanih dokumentov in ni argumentiral ogrozitve izvajanja zakonskih nalog organa. Organ prav tako nobenega zavrnitvenega dela svoje odločitve ni ustrezno obrazložil, prav tako pa tudi ni pojasnil, v čem se odredba in odločba, ki ju je organ posredoval prosilcu, razlikujeta od dokumentov, do katerih je organ pritožniku zavrnil dostop.

 

Organ po prejemu pritožbe prosilca izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo, zato jo je, z dopisom št. 0901-2/2016-15 z dne 10. 3. 2017, odstopil v reševanje IP.

 

Z dopisom št. 0901-2/2016-18 z dne 20. 3. 2017 je organ pojasnil, da je pritožbo prosilca posredoval stranskemu udeležencu dne 15. 3. 2017, z dopisom št. 0901-2/2016-20 z dne 27. 3. 2017, pa je organ navedel, da stranski udeleženec v roku za podajo odgovora na pritožbo prosilca, organu ni posredoval nobenega odgovora in se o pritožbi prosilca ni izrekel.

 

Pritožba je delno utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

 

IP je ugotovil, da glede odločb, izdanih v zadnjih desetih letih v zaključenih postopkih nadzora nad družbo Moja delnica in poročil revizorja, napravljenih v letu 2016, ni sporno, da informacija izvira iz delovnega področja organa, da organ z njo razpolaga in da se nahaja v materializirani obliki. V obravnavani zadevi je sporno le, ali so izpolnjeni pogoji, da se dostop do teh dokumentov omeji zaradi zakonskih izjem, določenih v prvem odstavku 5.a člena ZDIJZ.

 

IP uvodoma ugotavlja, da je že organ sam, za vsako posamezno odločbo in odredbo in za poročilo revizorja, ugotovil, da pri nobenem dokumentu ni mogoče ugotoviti ali utemeljiti konkretne škode, ki bi jo razkritje povzročilo drugo osebi. Organ je navedel tudi, da ni ugotovil nobenih drugih dejstev ali dokazov, ki bi utemeljili, da bi razkritje resno ogrozilo pristojnosti organa. IP se pridružuje navedbi organa, da se je na izjemo iz drugega odstavka 5.a člena ZDIJZ mogoče sklicevati v primeru zaključenih postopkov nadzora le takrat, kadar bi razkritje zahtevane informacije povzročilo škodo drugi osebi ali če bi to resno ogrozilo izvajanje drugih zakonskih zalog organa, ki je vodil postopek. Brez izpolnjenega kriterija nastanka škode, kar je ugotovil tudi organ, navedene izjeme ni mogoče uporabiti.

 

IP se ob tem ne pridružuje stališču organa, da je glede navedenih dokumentov izpolnjena izjema iz prvega odstavka 5.a člena, ki  določa, da se prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, glede katerega je dostop v skladu z zakonom prepovedan ali omejen tudi strankam, udeležencem ali oškodovancem v sodnem, upravnem ali z zakonom določenem nadzornem postopku. Organ je namreč obrazložitev navedene izjeme opredelil na tem, da je bila edina stranka nadzornega postopka družba Moja delnica, prosilec pa ni bil ne stranka, ne stranski udeleženec, zaradi česar ne more biti niti prosilec po ZDIJZ. Takšno tolmačenje navedene izjeme je neustrezno, saj je navedeno izjemo mogoče uporabiti le v tistih primerih, kadar bi prosilec zahteval podatke, ki jih po zakonu ne morejo prejeti niti stranke postopka. Kot izhaja iz besedila predloga ZDIJZ-C, EVA: 2013-1711-0053 z dne 3. 10. 2013, prvi odstavek 5.a člena določa t. i. »izjemo strankinega pravila«. Če namreč področni postopkovni zakon določa, da stranka postopka začasno nima dostopa do »svojih« podatkov, potem ne more imeti dostopa do njih tudi nihče zunanji, saj bi to razgradilo sam smisel postopka (interesi postopka). Navedeni odstavek pride v poštev zlasti v primeru prikritih preiskovalnih ukrepov in podobno, kadar osumljenec v določenem (pred)kazenskem postopku ne more na podlagi ZDIJZ zahtevati vpogleda v dokumentacijo, ki se nanaša nanj (kot je ne more zahtevati tudi nihče drug v času, v katerem postopkovni zakon določa, da je dostop prepovedan ali omejen). Navedeni člen tako ne določa, da lahko informacije na podlagi ZDIJZ zahtevajo samo stranke postopka ali tisti, ki jih v takem postopku lahko priznamo status stranskega udeleženca. Stranke in stranski udeleženci imajo v postopkovnih zakonih običajno posebne določbe, ki jim omogočajo vpogled v spis, in lahko na podlagi posebnih določb praviloma pridobijo širši obseg informacij, kot ga lahko pridobijo prosilci na podlagi ZDIJZ. Dejstvo, da posameznik ni bil stranka postopka, oz. ne bi mogel biti stranka postopka, pa ne pomeni, da ne more biti prosilec v postopku po ZDIJZ.

 

IP ugotavlja, da ZTFI tudi ne določa, da je dostop do podatkov, ki jih zahteva prosilec, prepovedan ali omejen strankam postopka, zaradi česar je sklicevanje na navedeno izjemo v konkretnem primeru neutemeljeno in materialnopravno napačno. Izjemi iz prvega in drugega odstavka 5.a člena ZDIJZ na podlagi ugotovljenega v konkretnem primeru nista podani.

 

IP se tudi ne strinja z navedbo organa, da ob neupoštevanju izjeme iz 5.a člena nastane nevzdržna situacija, da se v postopkih nadzora, v katerih se varuje zaupnost informacij, to zaupnost »zlorablja« z razkritjem na podlagi ZDIJZ. IP je mnenja, da če bi zakonodajalec ocenil, da je treba zaupnost postopka varovati tudi po zaključku postopka, bi to navedel v samem zakonu, zakonodajalec pa je ravno nasprotno, v zakonu izrecno navedel, da so informacije javnega značaja tudi informacije, ki so bile pridobljene ali sestavljene zaradi nadzornega postopka, ki ga v skladu z zakonom vodi organ, pristojen za nadzor trga vrednostnih papirjev, ter da se prosilcu dostop do teh informacij zavrne le, če je postopek nadzora še v teku. Zakon je izrecno predvidel tudi primer, da bi bilo treba zaupnost informacij ščititi tudi po zaključenem postopku, vendar je to možnost določil le za primere, če bi razkritje informacije povzročilo škodo drugi osebi ali če bi to resno ogrozilo izvajanje drugih zakonskih nalog nadzorne institucije, ki je vodila postopek. Organ sam je pojasnil in odločil, da razkritje ne bi povzročilo nobene škode drugi osebi in prav tako ne bi ogrozilo izvajanje drugih zakonskih nalog organa. Nadzorni postopki tudi niso več v teku, zaradi česar zahteve prosilca ni mogoče zavrniti zgolj zaradi nestrinjanja organa s samo zakonsko ureditvijo.

 

Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja je IP v nadaljevanju po uradni dolžnosti preizkusil, ali so morebiti podane kakšne druge izjeme iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in ugotovil, da dokumenti vsebujejo osebne podatke. V skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov (ZVOP-1).

 

IP je dovolil razkritje naslednjih osebnih podatkov:

- osebnih podatkov zakonitih zastopnikov in članov uprav gospodarskih družb, katerih vpis v javni register je obvezen,

- osebnih podatkov zakonitih zastopnikov poslovnih subjektov, katerih vpis v javni register je obvezen,

- osebnih podatkov stečajnega upravitelja, saj so javno objavljeni v javnem registru,

- osebnih podatkov pooblaščene revizorke, saj so njeni podatki javno dostopni na spletni strani družbe, hkrati pa je vpisana v registru pri Slovenskem inštitutu za revizijo,

- osebnih podatkov predsednika in članov sveta, ki so odločali v postopkih nadzora, saj gre za javno funkcijo, člani pa so javno imenovani s strani Državnega zbora Republike Slovenije na predlog Vlade Republike Slovenije,

- osebnih podatkov predsednika ali članov senata, saj so člani senata strokovni delavci organa, ki opravljajo posamezna dejanja v postopkih odločanja o posamičnih zadevah, za katere je pristojna agencija, javnost njihovih osebnih podatkov pa določa prva alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

Glede naslednjih osebnih podatkov pa je IP ugotovil, da za njihovo posredovanje prosilcu oz. javnosti ne obstaja zakonska podlaga, zato jih mora organ, v skladu s 7. členom ZDIJZ in 19. členom Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/05, 119/07, 95/11 in 24/16), pred posredovanjem dokumentov prosilcu prekriti:

-       imena in priimki strank oz. drugih fizičnih oseb, ki so navedene v zahtevanih odločbah in odredbah organa,

-       št. naročil, datumi, finančni instrumenti, ki so povezani z navedenimi strankami ali fizičnimi osebami, na podlagi katerih bi bile lahko te osebe določljive.

 

IP na tem mestu še ugotavlja, da je organ IP odstopil odločbe skupaj z njihovimi vročilnicami, na katerih so tudi podpisi vročevalca in prejemnika, ki so varovani osebni podatki. Ne glede na navedeno pa IP ugotavlja, da vročilnice za zahtevane odločbe niso predmet zahteve prosilca, zaradi česar o njih IP ni odločal.

 

V delu, v katerem je prosilec zahteval posredovanje informacije, ali naslovni organ vodi še kakšen drug postopek, v katerem je stranka družba Moja delnica, pritožba ni utemeljena. Organ se je v pritožbi skliceval na jezikovno razlago, da zahteva vsebuje besedo »voditi postopek«, kar nakazuje, da gre za postopek, ki še teče (zaradi česar je izpolnjena izjema iz drugega odstavka 5.a člena ZDIJZ), o vodenju postopka, ki je že zaključen, pa ni mogoče govoriti z uporabo besede »voditi«. IP ugotavlja, da je zahtevo v tem delu sicer treba zavrniti, vendar na podlagi tega, da prosilec ni zahteval dokumenta in se tudi ni opredelil do tega, da bi želel prejeti dokument, temveč je želel prejeti le odgovor na vprašanje. Ob tem IP pojasnjuje, da organ v okviru dostopa do informacij javnega značaja ni dolžan dajati odgovorov na vprašanja ali dodatnih pojasnil, če bi to pomenilo ustvarjanje novega dokumenta. Organ mora prosilcem omogočiti dostop le do dokumentov. ZDIJZ prosilcem ne daje pravice zahtevati dodatnih pojasnil ali pridobivati odgovorov na vprašanja. Ne da bi se prosilec opredelil, da želi pridobiti dokument (in ne le odgovora na vprašanje) IP njegove zahteve ne more samoiniciativno razširiti.

 

Glede na vse navedeno IP zaključuje, da je pritožba prosilca delno utemeljena. Organ je v izpodbijani odločbi napačno uporabil materialno pravo, zato je IP, na podlagi drugega odstavka 251. člena ZUP, delno odpravil izpodbijano odločbo in v tem delu sam odločil o zadevi ter organu naložil posredovanje podatkov na način, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V delu (glede varovanih osebnih podatkov, ki jih mora organ na posredovanem dokumentu prekriti) in v delu, ki se nanaša na vprašanje prosilca, ali organ vodi še kakšen postopek zoper družbo Moja delnica, je IP pritožbo prosilca, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP zavrnil kot neutemeljeno, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka