Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 18.01.2017
Naslov: Alta Invest d.d. - Agencija za trg vrednostnih papirjev
Številka: 090-199/2016
Kategorija: Varstvo nadzornega postopka, Kršitev postopka
Status: Vrnjeno v ponovno odločanje


POVZETEK:

Organ je prosilcu zavrnil dostop do odločb, izdanih v zadnjih desetih letih v zaključenih postopkih nadzora nad družbo Moja delnica in posredovanje vseh poročil revizorja, napravljenih v letu 2016, s katerimi razpolaga organ in ki se nanašajo na pregled poslovanja družbe Moja delnica, z izjemo ene odločbe in ene odredbe. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da se je organ skliceval na izjemo iz 5.a člena ZDIJZ, brez da bi pojasnil, kakšna škoda bi z razkritjem zahtevanih informacij, ki so del zaključenih postopkov, nastala drugi osebi, oziroma kako bi razkritje resno ogrozilo izvajanje drugih zakonskih nalog organa, kar je pogoj za obstoj zatrjevane izjeme. V postopku po ZDIJZ mora namreč organ za zavrnitev prostega dostopa izkazati obstoj razlogov, ki jih predvideva ZDIJZ, ne pa ZTFI. Glede na navedeno je IP odločil, da je organ na prvi stopnji dejansko stanje ugotovil nepopolno oziroma napačno, zato je izpodbijano odločbo v drugi točki izreka odpravil in zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje. V ponovljenem postopku se bo moral organ opredeliti do zahtevanih informacij, in sicer z vidika obstoja zatrjevane izjeme iz 5.a člena ZDIJZ, kar pomeni, da bo moral izkazati, za vsak dokument posebej,  konkretno škodo, ki bi z razkritjem zahtevanih informacij nastala oziroma argumentirano dokazati, da bi razkritje resno ogrozilo izvajanje drugih zakonskih nalog organa.

 

ODLOČBA:

 

 

Številka: 090-199/2016/4

Datum: 18. 1. 2017

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) ter tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 24. 8. 2016, družbe Alta Invest, investicijske storitve, d.d., Železna cesta 18, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo z dne 16. 8. 2016, št. 0901-2/2016-3, Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

 

 

 

O D L O Č B O:

 

 

1.     Pritožbi prosilca zoper odločbo Agencije za trg vrednostnih papirjev z dne 16. 8. 2016, št. 0901-2/2016-3, se ugodi in izpodbijana odločba v 2. točki izreka odpravi ter se zadeva v tem delu vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ prve stopnje mora o zahtevi prosilca odločiti brez odlašanja, najpozneje pa v 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.

2.     Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

 

OBRAZLOŽITEV:

 

Prosilec je dne 19. 7. 2016 na organ naslovil zahtevo za vpogled in prepis vseh odločb, izdanih v zadnjih desetih letih v zaključenih postopkih nadzora nad družbo Moja delnica borznoposredniška hiša, d.d., Ljubljana, Dunajska cesta 20, Ljubljana (v nadaljevanju Moja delnica) in posredovanje poročila oziroma vseh poročil revizorja, napravljenih v letu 2016, s katerim/i razpolaga organ in ki se nanašajo na pregled poslovanja družbe Moja delnica. Prosilec je ob tem še navedel, da organ prosi za posredovanje informacije, ali vodi še kakšen drug postopek, katerega stranka je Moja delnica. Prosilec je poudaril, da glede zahtevanih informacij dostop ne more biti zavrnjen, saj so ti postopki že zaključeni in razkritje informacij ne more škodovati njihovi izvedbi. Prav tako ne more biti zavrnjen dostop do poročil revizorja, saj z razkritjem ne bi nastala škoda oziroma morebitna škoda, storjena izvedbi postopka, ne bi bila večja od kršitve pravice javnosti, da se seznani z informacijami. Po oceni prosilca je v interesu javnosti, da se seznani z objektivnim, strokovnim poročilom revizorja o pregledu poslovanja posamezne borznoposredniške družbe, ki vodi račune oz. upravlja premoženje vlagateljev. Prav tako je po mnenju prosilca v interesu javnosti razkritje podatka, ali se vodi še kakšen postopek. 

 

O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo z dne 16. 8. 2016, št. 0901-2/2016-3, s katero je zahtevi delno ugodil v delu, ki se nanaša na dostop do vseh odločb, izdanih v zadnjih 10 letih v zaključenih postopkih nadzora nad družbo Moja delnica, in sicer glede dostopa do informacij, vsebovanih v odredbi z dne 22.4.2016 in v odločbi z dne 16. 5.2016, ki ju je Agencija za trg vrednostnih papirjev izdala Moji delnici v zaključenem postopku nadzora opr. št. 06010- 6/2016. V preostalem delu je zahtevo zavrnil. Prosilcu se seznanitev z vsebino zahtevanih informacij omogoči po dokončnosti odločbe z vpogledom in prepisom odredbe z dne 22.4.2016 in odločbe z dne 16.5.2015, obeh iz spisa opr. št. 06010- 6/2010, iz 1. točke izreka, na izbrani delovni dan med 8.00 in 16.00 uro, v prostorih organa.

 

V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ primarno citiral 5.a člen ZDIJZ in 488. člen ZTFI, ter upoštevajoč navedeno ugotovil, da se vse informacije, ki so predmet zahteve prosilca, nanašajo na podatke iz nadzornih postopkov organa nad Mojo delnico, ki so že zaključeni oziroma, ki so še v teku. Zato so vse informacije, ki so predmet zahteve prosilca, hkrati tudi zaupne informacije iz prvega odstavka 488. člena ZTFI. Izjeme glede posredovanja podatkov v zvezi s postopki določata prvi in drugi odstavek 5.a člena ZDIJZ. Organ ugotavlja, da je v delu zahteve prosilca za dostop do informacij, ali organ vodi še kakšen drug postopek, katerega stranka je Moja delnica, izpolnjen pogoj za uporabo izjeme v zvezi s postopki iz drugega odstavka 5.a člena ZDIJZ, saj »vodenje postopka«, po mnenju organa, logično lahko pomeni zgolj postopek, ki še teče. Predmet zahteve prosilca v tem delu je torej dostop do informacije oziroma podatka o morebitnih postopkih organa nad Mojo delnico, ki so v teku, zato je organ zahtevo prosilca v tem delu zavrnil. V delu zahteve je prosilec zaprosil za dostop do vseh odločb, ki jih je organ v zaključenih postopkih nadzora izdal Moji delnici v zadnjih 10 letih. Med zaključene postopke nadzora sodi tudi pregled poslovanja v Moji delnici, ki ga je organ opravil v letu 2016, pod opravilno številko postopka nadzora 06011 -20/20163. Za potrebe navedenega pregleda poslovanja je bilo izdelano revizijsko poročilo z dne 29. 6. 2016. Glede na navedbe prosilca v zahtevi, organ zaključuje, da je predmet zahteve prosilca v tem delu prav dostop do informacij v navedenem revizijskem poročilu, saj je slednje edino revizijsko poročilo, izdelano leta 2016, ki se nanaša na pregled poslovanja Moje delnice in s katerim razpolaga organ. V zvezi z zaključenimi postopki nadzora je nesporno, da prav vse informacije, ki jih je organ zbral v teh postopkih, predstavljajo zaupne informacije v skladu z določbo prvega odstavka 488. člena ZTFI. V navedeni določbi je ZTFI organu izrecno naložil obveznost varovanja zaupnih informacij, to je informacij, ki jih je organ, oziroma so jih člani sveta Agencije, direktor Agencije ter zaposleni pri Agenciji, pridobili pri opravljanju nalog nadzora, z izjemo tistih, ki so po ZTFI ali drugem zakonu javno dostopne. Organ je zato v postopku odločanja v tem delu zahteve prosilca ugotavljal, katere informacije in podatki iz prvega odstavka 488. člena ZTFI, ki jih vsebujejo zaprošene odločbe, so javno dostopni po določbah ZTFI. Slednji je namreč v določbi drugega odstavka 488. člena določil, da Agencija lahko javno objavi odločbe o izrečenih ukrepih nadzora, če presodi, da je to potrebno zaradi varstva vlagateljev na trgu finančnih instrumentov. V primeru opisane objave odločb(e) o izrečenih ukrepih nadzora, informacije, ki jih te vsebujejo, ne spadajo več med tiste informacije iz prvega odstavka 488. člena ZTFI, ki se morajo varovati kot zaupne, saj so javno dostopne v skladu z drugim odstavkom 488. člena ZTFI. Organ je po vpogledu v podatke o zaključenih nadzornih postopkih nad Mojo delnico ugotovil, da je javno objavil le odredbo z dne 22.4 2016 in odločbo z dne 16.5.2016, ki ju je izdal Moji delnici v postopku nadzora opr. št. 06010-6/20164. Organ je zato v celoti zavezan k varovanju informacij in podatkov, ki jih vsebujejo preostale zaprošene odločbe (prvi odstavek 488. člena ZTFI) ter na možnost njihovega posredovanja (488.a člen ZTFl). V zvezi s tem se je organ skliceval tudi na sodno prakso, ki izhaja iz sodbe Vrhovnega sodišča RS opr. št. I Up 731/2005-5 z dne 4.10.2007, v zvezi s posredovanjem informacij in podatkov, v kateri je Vrhovno sodišče RS presojalo tudi razmerje med ZDIJZ in takrat veljavnim Zakonom o trgu vrednostnih papirjev (ZTVP-1), upoštevajoč pri tem, da se določbe prvega odstavka 303. člena ZTVP-15, ki se nanašajo na varovanje zaupnih podatkov ter na možnost njihovega posredovanja (tretji odstavek 182. člena ZTVP-1), bistveno ne razlikujejo od določb prvega odstavka 488. člena ZTFI, ki se nanašajo na varovanje zaupnih podatkov ter na možnost njihovega posredovanja (488.a člen ZTFI). Vrhovno sodišče RS je v sodbi takrat izrecno zapisalo (stran 6); »Tako sta pravna temelja za posredovanje podatkov tožeče stranke (Agencije) v resnici dva, tako ZTVP-1 kot tudi ZDIJZ, vsak v okviru svojega postopka in področja uporabe. Izjeme, ki dopuščajo zavrnitev dostopa do informacij javnega značaja, ureja ZDIJZ (6. člen), tako, da je treba pravni temelj za zavrnitev zahteve zainteresirane stranke presojati v okviru določb tega zakona, poleg tega pa je treba v vsakem primeru zahtevane informacije ugotoviti tudi, ali iz določb posameznega zakona, ki ureja izvrševanja javnih nalog, ne izhaja prepoved posredovanja določenih podatkov. Tako prepoved je organ dolžan upoštevati ne glede na to, ali je izrecno določena, ali pa izhaja posredno iz posameznih določb področnega zakona: npr. iz opredelitve, da je posredovanje določenih podatkov sankcionirano kot kaznivo dejanje, prekršek, kot razlog za uveljavljanje odgovornosti pristojne osebe in podobno. Pri tem je treba upoštevati, da takih prepovedi v posameznih področnih zakonih ZDIJZ ob odsotnosti izrecnih prehodnih zakonskih določb s svojo uveljavitvijo ni razveljavil. Ali take omejitve obstajajo v ZTVP-1 oziroma drugih zakonih, ki urejajo delovanje tožeče stranke (Agencije), je dolžna tožeča stranka (Agencija) v postopku tudi ustrezno preveriti«. V skladu z določbo drugega odstavka 5.a člena ZDIJZ lahko organ, ko je postopek nadzora zaključen, zavrne dostop tudi v primeru, če bi razkritje resno ogrozilo izvajanje drugih zakonskih nalog organa. ZTFI je v prvem odstavku 488. člena organu, kot že navedeno, izrecno naložil obveznost varovanja zaupnih informacij, to je v obravnavanem primeru informacij in podatkov, vsebovanih v zaprošenih odločbah, ki jih je organ izdal v postopkih nadzora Moji delnici v preteklih 10 letih, in sicer ne glede na to, ali je posamezen nadzorni postopek že zaključen, ali ne. Naloga organa je nadalje upoštevati omejitve oziroma prepovedi ZTFI v zvezi s posredovanjem navedenih informacij oziroma podatkov, in sicer zgolj v okviru možnosti, ki jih dopušča 488. a člen ZTFI. Glede na vse opisano je nesporno, da bi organ s posredovanjem informacij in podatkov v odločbah, ki so predmet v tem delu zahteve prosilca, hkrati kršil svojo zakonsko obveznost varovanja zaupnih informacij in zakonske prepovedi oziroma omejitve v zvezi z njihovim razkrivanjem. Takšne kršitve oziroma nezakonito razkritje pa bi po mnenju organa v vsakem primeru predstavljalo resno grožnjo izvajanju drugih zakonskih nalog organa. Organ je posebej poudaril, da je kršitev obveznosti varovanja zaupnih podatkov v skladu s 4. točko 479. člena ZTFI in 487. členom ZTFI razlog za predčasno razrešitev člana sveta organa oziroma direktorja organa. V skladu z določbo 474. člena ZTFI pa sta svet organa in direktor organa, kar samo po sebi govori o dejstvu, kako velik pomen je potrebno pripisati prav varovanju zaupnih informacij za učinkovito delo organa oziroma izvajanje njegovih pristojnosti. Organ se je zato tudi v tem delu zahteve prosilca, ne glede na dejstvo, da se ta nanaša na informacije oziroma podatke iz zaključenih postopkov nadzora, odločil, da jo je treba zavrniti na podlagi drugega odstavka 5.a člena ZDIJZ. GIede na povedano organ ugotavlja, da informacije iz 1. točke izreka, ki so vsebovane v odredbi in odločbi, ki ju je Agencija za trg vrednostnih papirjev izdala Moji delnici dne 22. 4. 2016 in dne 16. 5. 2016, obe v zaključenem postopku nadzora opr. št. 06010-6/2016, ne spadajo med tiste informacije iz prvega odstavka 488. člena ZTFI, ki se morajo varovati kot zaupne, saj gre za informacije, ki so javno dostopne (drugi odstavek 488. člena ZTFI). Organ je ob tem še dodal, da je v tem delu zahteve prosilca, ki se nanaša na zaključene postopke nadzora nad Mojo delnico, podan tudi razlog za zavrnitev zahteve za dostop iz prvega odstavka 5.a člena ZDIJZ v povezavi s položajem prosilca v teh zaključenih postopkih nadzora. Organ je poudaril, da iz prvega odstavka 496. člena ZTFI izhaja, da organ odloča o posamičnih zadevah po postopku, določenem v 14. poglavju ZTFI, razen če zakon za posamezno vrsto postopka določa drugače. Drugi odstavek istega člena za postopek odločanja organu nakazuje na subsidiarno uporabo ZUP. Po določbi 521. člena ZTFI je stranka postopka le oseba, nad katero organ opravlja nadzor (subjekt nadzora), z izjemo borznoposredniških družb, kjer so stranke postopka poleg borznoposredniške družbe tudi člani uprave te družbe. ZTFI je specialen predpis glede na določbe ZUP, slednje se uporabljajo zgolj podredno. Ker torej zakon (ZTFI) v nadzornih postopkih že krog potencialnih strank zožuje samo na subjekt nadzora, je utemeljen zaključek, da v takšnih postopkih stranska udeležba ni dopustna. Tudi opisana ureditev v ZTFI je posledica dejstva, da se v nadzornih postopkih obravnava številne informacije, ki so po svoji vsebini zaupne informacije, zaradi česar jih ni dopustno razkrivati katerikoli osebi zunaj tega postopka. Ker torej prosilec v obravnavanih zaključenih postopkih nadzora nad stranko subjektom nadzora Mojo delnica v nobenem primeru ni mogel imeti niti položaja udeleženca v smislu določb ZUP, je po mnenju organa, s takšno ureditvijo v ZTFI implicitno vsebovana tudi prepoved dostopa prosilca do informacij oziroma podatkov iz teh postopkov nadzora. S tem pa je podan razlog za izjemo iz prvega odstavka 5.a člena ZDIJZ za zavrnitev zahteve prosilca v tem delu. Prav slednja izjema namreč, po mnenju organa, preprečuje nevzdržno situacijo, da se v postopih nadzora organa varuje zaupnost informacij, kar se poleg že v predhodno obrazloženih materialnih določbah ZTFI, zagotavlja tudi s procesnimi določbami ZTFI o (ne)dopustni udeležbi v teh postopkih, nato pa bi navedeno varovanje (ki ga je organ dolžan zagotavljati) odpadlo z razkritjem na podlagi zahteve po ZDIJZ.

 

Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je prosilec dne 26. 8. 2016 pri organu vložil pritožbo, v kateri navaja, da je organ z odločbo neupravičeno zavrnil dostop do zahtevanih informacij. Po oceni prosilca predmet zahteve niso dokumenti, glede katerih bi veljale izjeme po 5.a členu ZDIJZ, poleg tega pa tudi ne gre za podatek, glede katerega zakon določa varovanje tajnosti vira. V zvezi z navedenim prosilec še poudarja, da je na podlagi 488. člena ZTFI sicer predvidena dolžnost varovanja zaupnih informacij s strani ATVP, vendar je navedeno dolžnost potrebno presojati glede na ratio legis, in sicer je navedena dolžnost vzpostavljena zaradi varovanja konkurenčnih prednosti posameznega nadzorovanega subjekta (i.e. družbe Moja delnica d.d.), kar pa v konkretnem primeru odpade, saj je družba Moja delnica d.d. v stečajnem postopku in kot taka ne bo več nastopala na trgu investicijskih storitev. Prosilec namreč potrebuje dostop do navedenih informacij ravno zaradi sprožitve ustreznih sodnih postopkov zoper odgovorne za nastalo škodo in v primeru zavrnitve dostopa do navedenih informacij sodnih postopkov ne more sprožiti, s čimer organ tudi ravna v nasprotju z 2. odstavkom 54. člena Direktive 2004/39/ES. Četudi bi za organ veljala izjema po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ, pa sicer ne velja, bi organ moral dostop do zahtevanih informacij oz. dokumentov dovoliti po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ, ker je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije. Namreč, gre za podatke, za razkritje katerih je prosilec kot zavezanec in plačnik po jamstveni shemi zainteresiran, poleg tega pa je tudi v interesu javnosti, da se seznani z zahtevanimi informacijami in dokumenti, saj so ti pomembni za razumevanje (prvega) stečaja borzno posredniške družbe in delovanja organa v zvezi s tem. Poleg tega bi razkritje z vidika testa interesa javnosti odločujoče pripomoglo k nadzoru javnosti nad delovanjem organa in k večji kvalitativni obveščenosti o zadevah v javnem interesu. Organ je namreč kot nadzorni organ investicijskih podjetij v okviru nadzora dolžan skrbeti, da investicijska podjetja delujejo v skladu z relevantno zakonodajo in samo z vpogledom v zahtevane informacije je to možno preveriti. Nedvomno je v interesu javnosti izvedeti, kako je potekal nadzor nad družbo Moja delnica d.d., kakšne so bile ugotovitve nadzora in kakšne ukrepe je organ sprejel in naložil nadzorovanemu subjektu, zlasti ob upoštevanju, da so vplačnice v sistemu jamstva tudi banke v večinski lasti Republike Slovenije in gre torej za porabo javnih sredstev. Glede na dejstvo, da je družba Moja delnica d.d. v stečajnem postopku, samo razkritje zahtevanih informacij tudi ne bi imelo vpliva na druge postopke.

 

Organ je pritožbo prosilca kot neutemeljeno, vendar dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom z dne 30. 8. 2016, št. 0901-2/2016-5, s prilogami, poslal v odločanje IP. IP je organ dne 6. 10. 2016 pozval, da predloži dokumente, do katerih je prosilcu zavrnil dostop in da sporoči, ali je v postopek pozval družbo Moja delnica. Organ je z dopisom z dne 12.10.2016 predložil dokumentacijo, do katere je prosilcu zavrnil dostop. Ob tem je organ pojasnil, da je bil dostop do celotne vsebine zahtevanih dokumentov oziroma informacij zavrnjen ali pa ugoden, torej ni omogočal delnega dostopa. Organ v postopek ni pozval družbe Moja delnica, saj, kot je pojasnil, je delno zavrnil dostop na podlagi 5.a člena ZDIJZ in ne na podlagi izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

Pritožba je utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

IP ugotavlja, da so v obravnavanem primeru predmet presoje odločbe, izdane v zadnjih desetih letih v zaključenih postopkih nadzora nad družbo Moja delnica in vsa poročila revizorja, napravljena v letu 2016, s katerimi razpolaga organ in ki se nanašajo na pregled poslovanja družbe Moja delnica. Kot je pojasnil organ, gre za odločbe in revizijska poročila, ki so bila izdana oziroma pridobljena v okviru nadzornih postopkov, za katere je pristojen organ v skladu z ZTFI, zaradi navedenega se je organ pri zavrnitvi dostopa skliceval na 5. a člena ZDIJZ. IP je vpogledal v posredovane informacije in glede na navedeno ugotavlja, da po oceni IP ni sporno, da so predmet presoje informacije, ki so zajete v okvir 5.a člena ZDIJZ, saj vključujejo informacije, pridobljene ali sestavljene zaradi nadzornega postopka. Vendar pa izjema, opredeljena v 5. a členu ZDIJZ razlikuje primere, ko je nadzorni postopek še v teku in ko je že zaključen. Z obravnavano določbo v noveli ZDIJZ-E je želel zakonodajalec varovati izvedbo nadzornih postopkov. To pomeni, da zgolj ugotovitev, da so predmet presoje informacije iz nadzornih postopkov, omogoča organom zavrnitev dostopa le v primerih, če je nadzorni postopek še v teku. V primerih, ko je postopek nadzora zaključen, kar velja v obravnavanih zadevah, pa mora organ za zavrnitev dostopa izkazati, da bi razkritje zahtevane informacije povzročilo škodo drugi osebi ali če bi to resno ogrozilo izvajanje drugih zakonskih nalog nadzorne institucije, ki je vodila postopek. Pri tem je zakonodajalec s spremembo ZDIJZ-E nedvomno izhajal iz dejstva, da področne zakonodaje, ki urejajo postopke nadzora, vsebujejo določbe o varovanju informacij, pridobljenih med nadzorom (npr. ZBan-2, ZTFI,..), vendar je kljub temu, v primerih, ko je nadzor zaključen, z določbo 5.a člena ZDIJZ zavezanim organom naložil posredovanje informacij, razen če izkažejo škodo ali resno ogrozitev izvajanja njihovih zakonskih nalog oziroma obstoj izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

Organ se je glede druge točke izreka izpodbijane odločbe, v obrazložitvi zgolj skliceval na izjemo iz 5.a člena ZDIJZ in utemeljeval zavrnitev z obrazložitvijo, da je na podlagi 488. člena ZTFI dolžan varovati kot zaupne vse informacije, ki jih je pridobil pri opravljanju svoje funkcije in nalog nadzora. Pri tem pa organ ni pojasnil, kakšna škoda bi z razkritjem zahtevanih informacij, ki so del zaključenih postopkov, nastala drugi osebi, oziroma kako bi razkritje resno ogrozilo izvajanje drugih zakonskih nalog organa, kar je pogoj za obstoj zatrjevane izjeme. V postopku po ZDIJZ mora namreč organ za zavrnitev prostega dostopa izkazati obstoj razlogov, ki jih predvideva ZDIJZ, ne pa ZTFI. Kot je poudarilo že Vrhovno sodišče v sodbi z opr. št. I Up 731/2005-5 z dne 4.10.2007[1], na katero se je skliceval tudi organ, ob smiselni razlagi zaradi spremembe zakona (prej ZTVP-1 zdaj ZTFI), sta pravna temelja za posredovanje podatkov organa dva, tako ZTFI (prej ZTVP-1) kot tudi ZDIJZ, vsak v okviru svojega postopka in področja uporabe. Zakonodajalec je z novelo ZDIJZ-E posebej uredil vprašanje dostopa do informacij, ki so nastale, ali so bile pridobljene v postopku nadzora, zato je dolžnost organa, da pravni temelj za zavrnitev zahteve prosilca presoja v okviru te določbe ZDIJZ (5.a člena), pa tudi v okviru obstoja morebitnih drugih izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Zaradi navedenega organ zavrnitev zahteve za dostop do informacij javnega značaja ne more opreti na 488. člen ZTFI, ki ureja obveznost varovanja zaupnih informacij, temveč izključno na podlagi izjem po ZDIJZ. Poleg tega pa tudi 488. člen ZTFI izpostavlja izjemo, in sicer »ni mogoče varovati informacij, ki so po tem ali drugem zakonu javno dostopne«, kar je mogoče razlagati tudi v povezavi z ZDIJZ in v tej zvezi s 5.a členom in prvim odstavkom 6. člena ZDIJZ. IP ob tem poudarja, da zgolj dejstvo, da je organ dolžan varovati zaupne informacije, čemur nihče ne oporeka, še ne pomeni tudi, da so te »zaupne informacije« vsebovane v zahtevanih informacijah (v celoti). Iz istovrstnega razloga ni mogoče zavrniti dostopa z utemeljitvijo, da 488.a člen ZTFI določa osebe, ki jim je dovoljeno razkriti zaupne informacije, saj slednja določba ureja razmerje med organom in drugimi domačimi in tujimi nadzornimi organi ter sodišči glede posredovanja določenih podatkov, ki jih organ poseduje ali obdeluje. Gre za obveznosti organa v razmerju do omenjenih državnih ali tujih organov, kar pa ne pomeni, da organ nima obveznosti glede omogočanja dostopnosti določenih podatkov javnosti, razen kolikor zahtevana informacija ne spada med izjeme po 5.a členu in prvem odstavku 6. člena ZDIJZ[2].

 

Glede na navedeno IP ugotavlja, da je organ dejansko stanje, ki se nanaša na drugo točko izpodbijane odločbe, ugotovil nepopolno oziroma napačno, zato je treba izpodbijano odločbo organa v drugi točki izreka odpraviti na podlagi 3. odstavka 251. člena ZUP.

 

IP je dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, zato mora upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP in zato postopek voditi hitro, kar pomeni s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. Ker je organ z izpodbijano odločbo dejansko stanje ugotovil nepopolno oziroma napačno, je IP ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil sam organ prve stopnje, ki podrobno pozna vsa relevantna dejstva v zvezi z zahtevano dokumentacijo.

 

V ponovljenem postopku se bo moral organ opredeliti do zahtevanih informacij, in sicer z vidika obstoja zatrjevane izjeme iz 5.a člena ZDIJZ, kar pomeni, da bo moral izkazati, za vsak dokument posebej,  konkretno škodo, ki bi z razkritjem zahtevanih informacij nastala oziroma argumentirano dokazati, da bi razkritje resno ogrozilo izvajanje drugih zakonskih nalog organa. Ali zahtevane informacije predstavljajo zatrjevano izjemo, ali ne, mora biti ugotovljeno v vsakem konkretnem primeru in tudi ustrezno obrazloženo, zato zgolj splošno sklicevanje organa na zakonske določbe ne zadošča. Če se morda v posameznem primeru pokaže, da tega ni mogoče obrazložiti, ne da bi s tem že razkrili zahtevane informacije, pa je to okoliščino treba v sami obrazložitvi odločbe ustrezno predstaviti in argumentirati. Glede na to, da je organ v prvi točki izreka izpodbijane odločbe prosilcu omogočil prost dostop do odredbe z dne 22.4.2016 in odločbe z dne 16.5.2015, obeh iz spisa opr. št. 06010- 6/2010, ki prav tako vsebujeta informacije pridobljene v okviru postopka nadzora, mora organ pojasniti, v čem se navedena dokumenta po svoji vsebini razlikujeta od dokumentov, do katerih je organ zavrnil dostop in kateri so tisti razlogi, ki so vplivali na razkritje informacij oziroma zakaj oziroma v čem so dokumenti, do katerih je organ zavrnil dostop, drugačni od odredbe z dne 22.4.2016 in odločbe z dne 16.5.2015 iz spisa opr. št. 06010- 6/2010.  

 

Ker so predmet zahteve odločbe, izdane v zadnjih desetih letih v zaključenih postopkih nadzora nad družbo Moja delnica in posredovanje poročil revizorja, napravljenih v letu 2016, s katerimi razpolaga organ, je organ dolžan omenjeno družbo pozvati v postopek kot stransko udeleženko in ji v postopku omogočiti zaščito njenih pravic. V primeru, da se bo družba Moja delnica sklicevala na obstoj izjeme iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, se mora organ do zatrjevanih izjem opredeliti. IP ob tem izpostavlja izjemo poslovne skrivnosti, glede katere mora organizvesti dokazno oceno in ustrezno subsumcijo pravno relevantnih dejstev pod konkreten zakonski dejanski stan. Organ bo moral ugotoviti, ali se zahtevane informacije štejejo za poslovno skrivnost v skladu s pisnim sklepom družbe (1. odstavek 39. člena ZGD) in če ne, obrazložiti, zakaj je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba, pri čemer je treba škodo utemeljiti do stopnje razumne verjetnosti (primer sklepa Vrhovnega sodišča RS v zadevi VIII Ips 201/2000 z dne 25. 9. 2001). Pri tem mora organ upoštevati tudi določilo 3. odstavka 39. člena ZGD-1, ki določitev poslovne skrivnosti po pogojih iz 1. in 2. odstavka 39. člena ZGD-1 prepoveduje, če gre za podatke, ki so po zakonu javni ali podatke o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. Ravno ZDIJZ pa posega na področje javnosti podatkov in tudi organ izvaja nadzor v zvezi s kršitvami ZTFI.

 

Če bo organ ugotovil, da zahtevani dokumenti vsebujejo informacije, ki predstavljajo katero izmed izjem od prostega dostopa (iz 5.a člena ali prvega odstavka 6. člena ZDIJZ), mora nadalje presojati, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa in prosilcu, če je to mogoče, omogočiti delni dostop do zahtevanih dokumentov. Pri tem IP pripominja, da se pri izvedbi delnega dostopa prekrijejo samo podatki, ki so izjema od prostega dostopa, ne pa celotni odstavki besedila ali celotni dokument. V primeru izvedbe delnega dostopa mora organ tako v izreku kot tudi v obrazložitvi določno navesti, katero informacije je prekril in kje točno se ti podatki nahajajo (npr. prvi odstavek ali od prve do tretje vrstice ipd.) in katero izjemo predstavljajo.

 

Na podlagi vsega navedenega IP zaključuje, da je pritožba utemeljena, ker je organ na prvi stopnji dejansko stanje ugotovil nepopolno oziroma napačno, zato je treba izpodbijano odločbo v drugi točki izreka odpraviti, na podlagi 3. odstavka 251. člena ZUP. IP je zadevo vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ mora o zahtevi prosilca odločiti najpozneje v roku 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba niti upravni spor.

 

 

 

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

svetovalka informacijske pooblaščenke

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

 

 


[1] http://url.sio.si/tsa

[2] Smiselno enako stališče je Upravno sodišče zavzelo v sodbi z opr. št. U 965/2004 z dne 30.3.2005 - http://url.sio.si/tsb