Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 29.11.2017
Naslov: Alpha Real d.o.o. - Upravna enota Celje
Številka: 090-248/2017
Kategorija: Ali dokument obstaja?, Kršitev materialnega prava
Status: Vrnjeno v ponovno odločanje


POVZETEK:

 

Prosilec je od organa zahteval dokumente iz denacionalizacijskega spisa, ki ga vodi organ. Organ je zahtevo prosilca zavrnil zaradi neobstoja zahtevanih informacij v materializirani obliki, saj je spis odstopil na Upravno sodišče. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je del zahtevanih informacij pri organu na voljo v elektronski obliki, del pa ne, saj organ leta 1993, ko se je postopek začel, zadev še ni vodil elektronsko. Glede na navedeno je IP zaključil, da je organ na podlagi zmotne ugotovitve dejanskega stanja napačno uporabil materialno pravo. Zato je pritožbi prosilca ugodil in zadevo vrnil organu v ponovni postopek.
 

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-248/2017/4
Datum: 30. 11. 2017

 

Informacijski pooblaščenec po Informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi družbe Alpha Real d. o. o., Dunajska cesta 159, 1000 Ljubljana, ki ga zastopa odvetniška družba Odvetniki Šelih & partnerji, o. p., d. o. o., Komenskega ulica 36, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilec), z dne 18. 10. 2017 zoper odločbo Upravne enote Celje, Ljubljanska cesta 1, 3000 Celje (v nadaljevanju organ), št. 090-22/2017-2 (13202) z dne 27. 9. 2017, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

 


O D L O Č B O:

 


1.    Pritožbi prosilca z dne 18. 10. 2017 se ugodi. Odločba organa št. 090-22/2017-2 (13202) z dne 27. 9. 2017 se odpravi in se zadeva vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ prve stopnje mora o zahtevi odločiti najpozneje v 30 dneh od prejema te odločbe.

 

2.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 


O b r a z l o ž i t e v:

 


Prosilec je dne 11. 9. 2017 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja zaradi posredovanja odločb v denacionalizacijskem postopku. Prosilec je v svoji vlogi navedel, da je tekom notranjega pregleda skladnosti pridobil potrdilo, da glede nepremičnin, katerih lastnik je v Celju, ni v teku noben postopek denacionalizacije. Potrdilo je bilo izdano le na podlagi primerjave trenutno obstoječe identifikacije parcel z evidenco upravne enote iz leta 1998, je pa prosilec sam pridobil podatke o stanju njegovih zemljišč v letu 1998. Primerjava je pokazala, da so današnje parcele nastale iz parcel, ki pa so(med drugim) navedene v evidenci upravne enote. Na podlagi navedenega zapisnika obstaja določena verjetnost, da je glede nepremičnin – ki jih je prosilec pred 10 leti pridobil v dobri veri – v teku postopek denacionalizacije. Prosilec je na podlagi ZDIJZ na organ že naslovil prošnjo za pregled in kopije spisa, ki so vezane na predmetno denacionalizacijo, vendar je obenem izvedel, da se spis zaradi vloženega upravnega spora upravičenca nahaja pri Upravnem sodišču RS, zunanji oddelek v Celju. Po opravljenih poizvedbah pri Upravnem sodišču je sodišče pri vpogledu v spis opr. št. … ugotovilo, da se izpodbijana odločitev v obeh spisih, v katerih prosilec nima položaja stranke v sodnem postopku, ne nanaša na denacionalizacijo nepremičnin, navedenih v vlogi prosilca. Sodišče je v obrazložitvi sklepa še zapisalo, da če bo organ na podlagi ZDIJZ dovolil vpogled v upravne spise denacionalizacijske zadeve, jih bo sodišče po prejemu zahteve organa, temu nemudoma vrnilo ter tako omogočilo dostop do listin tega spisa. Organ je nato dne 6. 9. 2017 potrdil, da se spis nahaja pri Upravnem sodišču v Ljubljani in se vodi pod opr. št. …, opravilna številka drugostopenjske odločbe pa je …. Prosilec želi dokončno razjasniti situacijo in se prepričati, da glede njegovih nepremičnin resnično ni podan zahtevek za denacionalizacijo, zato zahteva kopije oz. scan-e odločb, in sicer primarno:
-    drugostopenjske odločbe pristojnega ministrstva z dne 11. 8. 2016, opr. št. …,
-    prvostopenjske odločbe organa, na podlagi katere je bila izdana zgoraj omenjena drugostopenjska odločba z opr. št. …,
-    zahteve za denacionalizacijo, podane v zadevi … (natančnejših podatkov o datumu in upravičencih vložnik nima),
nato pa še:
-    vse ostale listine v denacionalizacijskem spisu, iz katerih bo razvidno, katere nepremičnine so predmet denacionalizacijskega zahtevka in kakšen zahtevek je glede njih podan ter zoper koga (vključno z vsemi prilogami listin, načrti, odločbami in ostalimi listinami, ki jih je naslovni organ pridobil ali izdal v postopku).



Organ je dne 27. 9. 2017 izdal odločbo in zahtevo prosilca v celoti zavrnil. V obrazložitvi odločbe je organ navedel, da se zahteva prosilca nanaša na denacionalizacijski spis št. …, vlagatelja … in …, in da je bil pooblaščenec prosilca dne 6. 9. 2017 (torej še pred vložitvijo zahteve po ZDIJZ) pismeno ter tudi večkrat tudi telefonično obveščen, da se denacionalizacijski spis nahaja v tožbenem postopku na upravnem sodišču že od 29. 9. 2016, ko je bil zaradi vložene tožbe posredovan drugostopenjskemu organu Ministrstvu za gospodarstvo in tehnologijo. Organ z dokumenti, ki jih zahteva prosilec, dejansko ne razpolaga, zaradi česar ni izpolnjen kriterij »materializirane oblike«. Organ je po ZDIJZ dolžan omogočiti dostop le do obstoječih informacij in ni dolžan ustvariti novega dokumenta ali ga pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolaga. Organ je denacionalizacijsko zadevo odstopil Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo v Ljubljano, saj je bila vložena tožba strank denacionalizacijskega postopka. Denacionalizacijska zadeva se zato od dne 29. 9. 2016 nahaja na Upravnem sodišču Republike Slovenije, zunanji oddelek v Celju, vodena pa je pod opr. št. …. 

 

Zoper odločbo organa je prosilec dne 17. 10. 2017 vložil pritožbo, v kateri navaja, da drži, da organ ni dolžan ustvariti novega dokumenta ali ga pridobiti, vendar v predmetni zadevi ne gre za ustvarjanje novega dokumenta ali njegovo pridobitev, ampak za njegov »priklic«. Upravno sodišče RS je v sodbi št. I U 1167/2014 z dne 28. 9. 2015 navedlo, da priklic podatkov iz računalniške baze ne pomeni ustvarjanja novega dokumenta v smislu ZDIJZ. O denacionalizacijski zadevi je na prvi stopnji odločal organ, ki je na podlagi 86. člena Zakona o denacionalizaciji (Ur. l. RS, št. 27/91, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDen) dolžan voditi evidenco o vloženih zahtevah, o izdanih odločbah in o izvršitvi odločb. Na podlagi navedenega je jasno, da mora imeti organ prve stopnje zahtevano prvostopenjsko odločbo, saj je ta dokument sam ustvaril. Poleg tega pa je dolžan voditi evidenco o izdanih odločbah, priklic prvostopenjske odločbe iz baze podatkov, pa je tudi zagotovo hiter in enostaven, saj je odločba enovit dokument, ki je enolično označen, kar omogoča, da se enostavno in hitro najde. Prav tako je jasno, da je bil organ seznanjen z zahtevkom za denacionalizacijo ter odločbo druge stopnje v zadevi, zato pritožnik utemeljeno sklepa, da ima tudi te dokumente v računalniški bazi in jih lahko hitro prikliče. Prosilec dalje navaja, da je Upravno sodišče potrdilo, da bo v primeru ugoditve zahtevku za dostop do informacij javnega značaja, vse listine iz denacionalizacijskega spisa … posredovalo organu. Prosilec navaja, da bo sam poskrbel, da se bo sodišče seznanilo s pozitivno odločbo prvostopenjskega organa ter spis posredovalo temu, zato organ prve stopnje ne bo imel nobene dolžnosti aktivno ravnati in pridobivati dokumentov za namen posredovanja le teh pritožniku. Prosilec pojasnjuje, da dejstvo, da je organ prosilca pisno obvestil o tem, da se spis nahaja pri Upravnem sodišču, ni relevantno, saj lahko organ prosilcu vseeno omogoči dostop do dokumentov. Hkrati je opozoril, da je organ v izreku odločbe odločil zgolj o dostopu do odločb iz denacionalizacijskega postopka, ne pa tudi glede ostalih dokumentov. Prosilec predlaga, da pritožbeni organ odpravi odločbo prvostopenjskega organa in v celoti ugodi zahtevi prosilca, oziroma da jo podredno odpravi in vrne organu prve stopnje v ponovni postopek.

 

Po prejemu pritožbe, je prvostopenjski organ slednjo na podlagi 245. člena ZUP odstopil v reševanje IP, na podlagi 245. člena ZUP. Odstopu pritožbe je organ priložil tudi fotokopijo dopisa št. … z dne 29. 9. 2016, s katerim je bil spis … odstopljen Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo zaradi vložene tožbe ter popis zadeve št. … v zadevi denacionalizacije.

 

IP je, z dopisom št. 090-248/2017/2 z dne 21. 11. 2017, organ pozval, da se podrobneje opredeli do pritožbenih navedb prosilca, predvsem glede tega, ali dokumente iz denacionalizacijske zadeve št. …, vodi tudi v elektronski obliki.

 

Organ je z dopisom št. 090-22/2017-6 (13202) z dne 27. 11. 2017 sporočil, da z odločbo UE Celje št. … in odločbo MGRT št. … razpolaga tudi v elektronski obliki, medtem ko z zahtevkom za denacionalizacijo v elektronski obliki ne razpolaga, saj se leta 1993 dokumenti še niso skenirali oz. vodili v elektronski obliki.

 

Pritožba je utemeljena.

 

IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je organ odločitev oprl izključno na ugotovitev, da zahtevane informacije ne obstajajo v materializirani obliki, saj se upravna zadeva nahaja na Upravnem sodišču, Zunanji oddelek v Celju, in se vodi pod opr. št. …. Na podlagi zahteve za dodatna pojasnila, je organ pojasnil, da zadevo vodi tudi elektronsko, vendar ne v celoti, saj se v letu 1993, ko se je zadeva pričela, dokumenti še niso vodili elektronsko in se niso skenirali. Iz navedenega izhaja, da organ z zahtevanimi informacijami (vsaj delno – tj. od takrat, ko je spis začel voditi tudi v elektronski obliki) razpolaga v materializirani obliki.

 

Iz definicije informacije javnega značaja, kot jo določa 4. člen ZDIJZ, namreč izhaja, da je pojem informacije treba šteti v najširšem smislu kot vsako materializirano vsebino, ne glede na obliko. Posledično IP ugotavlja, da je organ na podlagi zmotne oz. nepopolne ugotovitve dejanskega stanja napačno uporabil materialno pravo.

 

Navedena napačna uporaba materialnega predpisa in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje sta privedla do nepravilne in nezakonite odločitve organa, zato je IP izpodbijano odločbo odpravil. Ker pa je IP kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka, kot ga določa 14. člen ZUP. Postopek je torej treba voditi hitro, kar pomeni tudi s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. IP je ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil sam organ prve stopnje, saj bo z vpogledom v lastno dokumentacijo hitreje popolno ugotovil dejansko stanje. IP je zato zadevo vrnil organu v ponovno reševanje.

 

V skladu s tretjim odstavkom 251. člena ZUP mora organ druge stopnje, kadar odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje, s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek. Organ bo v ponovljenem postopku moral ugotoviti, s katerimi dokumenti iz zahteve prosilca razpolaga (v katerikoli obliki – v originalu, v obliki fotokopij ali v obliki elektronskih dokumentov v elektronsko vodenem spisu). Organ bo moral nato natančno ugotoviti in konkretno obrazložiti, ali dokument predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja in v katerem delu zahtevane informacije predstavljajo morebitno izjemo od prostega dostopa in iz česa to izhaja. IP organ na tem mestu še posebej opozarja na 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Organ mora ugotoviti, ali je prosilcu dokumente možno posredovati na način, da ne bodo razkriti osebni podatki posameznikov in ali je v konkretni zadevi mogoče uporabiti institut delnega dostopa po 7. čl. ZDIJZ. 

 

Na podlagi vsega navedenega IP zaključuje, da je pritožba utemeljena, ker je organ zmotno oz. nepopolno ugotovil dejansko stanje in napačno uporabil materialni predpis, zato je bilo treba, na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP, skladno z razlogi, navedenimi v obrazložitvi te odločbe, odločbo organa odpraviti in zadevo vrniti v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu. Organ mora o zahtevi prosilca odločiti nemudoma, najpozneje pa v roku tridesetih (30) dni od prejema te odločbe, pri čemer mora upoštevati napotke IP, ki so podani v tej odločbi.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5) oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

 


Postopek vodila:
mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,
svetovalka Informacijskega pooblaščenca

 

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka