Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 05.04.2019
Naslov: Alfa Ars d.o.o. - Upravna enota Kranj
Številka: 090-24/2019
Kategorija: Ali dokument obstaja?, varstvo sodnega postopka
Status: Delno odobreno


POVZETEK:

Organ je zavrnil prosilcu dostop do zahtevanih dokumentov iz razloga, da z njimi ne razpolaga v materializirani obliki, torej da niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja. Prosilec je zoper odločbo organa vložil pritožbo, o kateri je odločil IP. IP je v pritožbenem postopku, upoštevaje pogoje za informacijo javnega značaja in posredovano dokumentacijo, ugotovil, da organ z določenimi zahtevanimi dokumenti razpolaga v materializirani obliki, z določenimi pa ne. Ker je IP ugotovil, da organ razpolaga s posameznimi zahtevanimi dokumenti v materializirani obliki, je po uradni dolžnosti preveril še, ali je glede teh dokumentov podana katera od izjem po 5.a in prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Ugotovil je, da je v delu dokumentov podana izjema varstva osebnih podatkov, zato je odločil o delnem dostopu in organu naložil, da te podatke prekrije. IP je tako pritožbi prosilca ugodil delno.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-24/2019/11

Datum: 5. 4. 2019

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 –odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ), prvega odstavka 248. člena in drugega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP) o pritožbi ALFA ARS, arhitektura in oblikovanje, d.o.o., Stritarjeva 8, 4000 Kranj (v nadaljevanju: prosilec), z dne 10. 12. 2018, zoper odločbo Upravne enote Kranj, Slovenski trg 1, 4000 Kranj (v nadaljevanju: organ), št. 090-97/2018-3 z dne 4. 12. 2018, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 

ODLOČBO:

 

  1. Pritožbi prosilca z dne 10. 12. 2018 zoper odločbo Upravne enote Kranj, št. 090-97/2018-3 z dne 4. 12. 2018, se delno ugodi in se izpodbijana odločba delno odpravi ter se odloči:

»Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati prosilcu v elektronski obliki:

  • Vlogo Mestne občine Kranj za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo novega objekta »Fekalna kanalizacija s črpališčem in elektropriključkom« (gradnja na zemljišču s parc. št. 1260/1, 625/1, 633/1, 634/20, 634/19, 634/17, 634/16, 647/6, 636/14, 636/7, 636/11, vse k. o. Stražišče, priključitev na gospodarsko javno infrastrukturo preko zemljišč s parc. št. 1260/1, 634/19 in 634/20, vse k. o. Stražišče, na način, da prekrije ime, priimek ter telefonsko številko kontaktne osebe pooblaščenca investitorice v zgornjem delu dokumenta;
  • Pooblastilo št. 354-101/2014-89-42/31 z dne 3. 4. 2018;
  • Prošnjo Mestne občine Kranj za prednostno reševanje zadeve (izdaja gradbenega dovoljenja) št. 354-101/2014-111/42/31 z dne 31. 5. 2018;
  • Dopis organa za formalno dopolnitev zahteve št. 351-452/2018-4 z dne 4. 6. 2018, na način, da v besedilu prekrije imena in priimke fizičnih oseb ter interno telefonsko številko vodje postopka pri organu;
  • Prikaz parcele oziroma potrdilo organa št. 357-01/2018-5328/ z dne 8. 6. 2018;
  • Uradni zaznamek št. 351-452/2018-9 z dne 8. 6. 2018;
  • Uradni zaznamek št. 351-452/2018-10 z dne 8. 6. 2018 na način, da v besedilu prekrije imena in priimke fizičnih oseb;
  • Preveritev skladnosti PGD št. 351-452/2018-12 z dne 12. 6. 2018;
  • Dopis Mestni občini Kranj za dopolnitev zahteve št. 351-452/2018-13 z dne 13. 6. 2018 na način, da v besedilu prekrije interno telefonsko številko vodje postopka;
  • Dopolnitev zahteve z dne 19. 6. 2018 (spremni dopis brez prilog) na način, da prekrije ime, priimek ter telefonsko številko kontaktne osebe pooblaščenca investitorice v zgornjem delu dokumenta;
  • Uradni zaznamek št. 351-452/2018-16 z dne 27. 6. 2018 na način, da v besedilu prekrije imena in priimke fizičnih oseb;
  • Uradni zaznamek št. 351-452/2018-17 z dne 28. 6. 2018;
  • Spremni dopis in soglasja za izvedbo projekta komunalne ureditve poslovne cone Laze na način, da na soglasjih prekrije imena, priimke, naslove in podpise fizičnih oseb;
  • Gradbeno dovoljenje za gradnjo fekalne kanalizacije v IC Laze (1. faza) na zemljiščih parc. št. 1260/1, 625/1, 633/1, 634/20, 634/19, 634/17, 634/16, 647/6, 636/14, 636/7 in 636/11, vse k. o. Stražišče, ter gradnjo NN priključka na zemljiščih parc. št. 1260/1, 634/19 in 634/20, vse k. o. Stražišče, s črpališčem na zemljišču parc. št. 1260/1 k. o. Stražišče, št. 351-452/2018-20 z dne 5. 7. 2018 na način, da v besedilu in na koncu dokumenta prekrije imena, priimke in naslove fizičnih oseb.«.
  1. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

Obrazložitev:

 

Prosilec je z zahtevo z dne 15. 11. 2018, na podlagi določb ZUP in ZDIJZ, zahteval posredovanje izdanih gradbenih, uporabnih dovoljenj in upravnih odločb, ki dopuščajo gradnjo objektov na zemljiščih parc. št. 1260/1, 625/1, 633/1, 634/20, 634/19,  634/17, 634/16, 647/6, 636/14, 636/7, 636/11, 1260/1, 634/19 in 634/20, vse k. o. Stražišče. Zaprosil je tudi za vpogled v spisno dokumentacijo in predložen projekt. Nadalje je navedel, da v primeru posredovane informacije javnega značaja je zaprosil za posredovanje soglasja k manjšemu odmiku, vseh pogodb, ki izkazujejo pravico graditi, in pridobljena soglasja na projektno dokumentacijo. Kot način seznanitve je navedel posredovanje dokumentov v obliki fotokopij ali po elektronski pošti ter vpogled.

 

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 90-97/2018-3 z dne 4. 12. 2018 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahtevo zavrnil. V postopku obravnavanja zahteve je namreč pregledal evidenco dokumentarnega gradiva in ugotovil, da v evidenci ni podatkov o izdanih gradbenih in uporabnih dovoljenjih za objekte na zemljiščih parc. št. 1260/1, 625/1, 633/1, 634/20, 634/19, 634/17, 634/16, 647/6,  636/14, 636/7, 636/11, 1260/1, 634/19 in 634/20, vse k. o. Stražišče. Svojo odločitev je utemeljil na določbah prvega odstavka 4. člena ter drugega in petega odstavka 22. člena ZDIJZ. Glede na to, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja, je upravni organ zahtevo zavrnil.

 

Prosilec je zoper odločbo vložil pritožbo z dne 10. 12. 2018, v kateri je navedel, da razpolaga s podatkom, da je organ izdal gradbeno dovoljenje št. 351-452/2018-20 z dne  5. 7. 2018 in da je tudi vročal odločbo druge stopnje oziroma Ministrstva za okolje in prostor št. 35108-167/2018/4 z dne  4. 10. 2018. Iz navedenih razlogov je tako mnenja, da je zavrnilna odločba neutemeljena in nepravilna.

 

Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-97/2018-12 z dne 23. 1. 2019, poslal v odločanje IP. Navedel je, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, ker je zadeva zaradi upravnega spora v reševanju na Upravnem sodišču v Ljubljani. Priložil je tudi odgovor sodišča št. IU 2267/2018-15 z dne 17. 1. 2019, uradni zaznamek št. 090-97/2018-9 z dne 17. 1. 2019, uradni zaznamek št. 090-97/2018-8 z dne 9. 1. 2019, dopis Upravnemu sodišču št. 090-97/2018-7 z dne 18. 12. 2018, dopis Ministrstvu za okolje in prostor št. 351-452/2018-35 z dne 3. 12. 2018 (posredovanje dokumentov projektne dokumentacije v upravni zadevi izdaje gradbenega dovoljenja), zahtevo za dvig dokumentov št. 090-97/2018-5 z dne 11. 12. 2018.

 

Na poziv IP št. 090-24/2019/2 z dne 1. 2. 2019 je organ posredoval dokumente iz zadeve št. 351-452/2018, s katerimi razpolaga v evidenci dokumentarnega gradiva in se nanašajo na gradbeno dovoljenje Upravne enote Kranj št. 351-452/2018-20 z dne 5. 7. 2018 za gradnjo fekalne kanalizacije v IC Laze (1. faza) na zemljiščih parcel št. 1260/1, 625/1, 633/1, 634/20, 634/19, 634/17, 634/16, 647/6, 636/14, 636/7 in 636/11, vse k. o. Stražišče, ter gradnjo NN priključka na zemljiščih parc. št. 1260/1, 634/19 in 634/20, vse k. o. Stražišče, s črpališčem na zemljišču parc. št. 1260/1 k. o. Stražišče. Ob tem je še pojasnil, da je 5. 7. 2018 izdal Mestni občini Kranj (v nadaljevanju: MOK) gradbeno dovoljenje za izgradnjo fekalne kanalizacije v IC Laze (1. faza), zoper katerega je bila 14. 8. 2018 vložena pritožba s strani prosilca. O pritožbi je odločalo Ministrstvo za okolje, ki je z odločbo št. 35108-167/2018/4 z dne 4. 10. 2018 pritožbo zavrnilo. Prosilec je nato 8. 11. 2018 vložil tožbo na Upravno sodišče in s tem sprožil upravni spor, ki še ni zaključen. Celotna zadeva št. 351-452/2018 se v fizični obliki tako nahaja pri Upravnem sodišču. Izpostavil je tudi pomisleke v zvezi s presojo obstoja izjeme po 8 točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in povzročitvijo škode za izvedbo sodnega postopka. Kot zavezanec za informacije javnega značaja se namreč zaveda vseh dolžnosti in obveznosti, ki jih ima po ZDIJZ v smislu zagotavljanja javnosti in odprtosti delovanja ter uresničevanja pravic fizičnih in pravnih oseb pri pridobivanju informacij javnega značaja, istočasno pa se zaveda tudi posledic in škode, ki bi potencialno lahko nastala, če ne bi upošteval izjem pri dostopu do informacij javnega značaja, ki varujejo določene vrste podatkov. Iz tega razloga prosilcu ni odobril dostopa do zahtevanih informacij in je za presojo, ali bi razkritje podatkov, ki jih prosilec zahteva, škodovalo izvedbi sodnega postopka, zaprosil Upravno sodišče. Upravno sodišče je organu odgovorilo, da mora o zahtevi odločiti organ, na katerega je zahteva naslovljena, kar posledično pomeni, da ima ta organ pravico in dolžnost v celoti presojati o utemeljenosti zadeve. Glede na odločbo IP št. 090-228/2018/4 z dne 8. 11. 2018 in prakso Upravnega sodišča[1] pa je organ mnenja, da sam ne more izvesti ocene škode in obrazložitve odločbe. Povedano drugače, organ meni, da nikakor ne more podati relevantne ocene o morebitni škodi za izvedbo sodnega postopka, ki teče pred Upravnim sodiščem, v primeru da bi prosilki zahtevane informacije javnega značaja posredoval. Če bo IP presodil drugače, organ ne bo mogel pravilno obrazložiti odločbe oziroma izvesti ugotovitvenega in dokaznega postopka, da bi ugotovil, ali bi razkritje škodovalo izvedbi sodnega postopka ali ne.

 

IP je z dopisom št. 090-24/2019/4 z dne 13. 2. 2019-03-25 zaprosil Upravno sodišče za pojasnilo, oziroma mnenje, ali so zahtevani dokumenti predloženi v postopku št. I U 2267/2018, in ali bi z razkritjem teh dokumentov lahko nastale škodne posledice za izvedbo sodnega postopka ter kakšne bi bile te posledice. Upravno sodišče je z dopisom št. I U 2267/2018-8 z dne 20. 2. 2019 obvestilo IP, da zahtevani dokumenti kot del upravnega spisa niso bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi postopka predmetnega upravnega spora, zato ne gre za podatek v zvezi s katerim je določena izjema v 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

Organ je 3. 4. 2019 posredoval IP še predmetne dokumente brez prekritih osebnih podatkov in dodatno pojasnilo.

 

Pritožba je delno utemeljena.

 

IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v celoti.

 

IP ugotavlja tudi, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, sporno je, ali so izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja, in ali so dokumenti, pri katerih so izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja, prosto dostopne informacije javnega značaja.

 

Informacija javnega značaja je na podlagi določb 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz definicije informacije javnega značaja torej izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

2. organ mora z njo razpolagati,

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

 

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katero razpolagajo. Pojasnila, odgovori na konkretno zastavljena vprašanja, razne obrazložitve, komentarji in podobno, tako ne predstavljajo informacij javnega značaja.

 

Pred nadaljnjo obrazložitvijo IP izpostavlja, da so predmet zahteve in torej presoje IP dokumenti, ki dopuščajo predmetno gradnjo objektov. Med zahtevane in presojane dokumente tako ne sodijo vsi dokumenti, ki jih je organ posredoval IP, torej dokumenti, ki so nastali po izdaji predmetnega gradbenega dovoljenja. V dodatno utemeljitev te ocene IP navaja, da je prosilec v zahtevi izrecno navedel, da želi dokumente, ki dopuščajo predmetno gradnjo, in sicer projekt, soglasja ter pogodbe, ki izkazujejo pravico graditi, torej dokumente, ki so bili potrebni za izdajo predmetnega gradbenega dovoljenja.

 

Upoštevaje pogoje za informacijo javnega značaja in posredovano dokumentacijo je IP ugotovil, da organ z določenimi zahtevanimi dokumenti razpolaga v materializirani obliki, z določenimi pa ne. IP nima nobenega razloga, da navedbam organa o tem, da z določenimi zahtevanimi podatki ne razpolaga v materializirani obliki, ne bi sledil. Po mnenju IP je organ ustrezno pojasnil, zakaj z določenimi dokumenti ne razpolaga, v prid organu pa je tudi dejstvo, da je posamezne dokumente, s katerimi razpolaga v materializirani obliki, posredoval IP. V obravnavani zadevi je namreč mogoče nedvomno ugotoviti, da je organ fizični spis zadeve št. 351-452/2018, ki je predmet zahteve prosilca, posredoval Upravnemu sodišču, ki vodi glede predmetnega gradbenega dovoljenja sodni postopek. Slednje izhaja iz posredovane dokumentacije, navedb organa, pa tudi odgovora, ki ga je sodišče posredovalo IP. Organ je tako posredoval IP dokumente, ki jih je natisnil iz evidence dokumentarnega gradiva, oziroma povedano drugače, posredoval je skenirane dokumente iz zadeve št. 351-452/2018. Posredovani dokumenti pa ne predstavljajo vseh dokumentov, ki se dejansko nahajajo v zadevi v fizični obliki. In kot izhaja še iz pojasnila organa št. 090-97/2018-17 z dne 3. 4. 2019, se lahko na podlagi 26. člena Navodil o upravnem poslovanju v organu št. 020-31/2007-91 z dne 5. 4. 2017 zadeve s področja gradbenih in uporabnih dovoljenj po potrebi skenirajo po preteku treh let od pravnomočnosti upravnega postopka. Navedeno navodilo kot izjemo pri skeniranju določa priloge k vhodnim dokumentom, ki jih zaradi formata oziroma preobsežnosti ni možno skenirati (npr. projekti). Tako v zadevi št. 351-452/2018 med drugim niso bile skenirane priloge k vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja (PGD, notarsko overjene služnostne pogodbe, pooblastila) ter prav tako ne priloge k dopolnitvi vlog (2 x vodilna mapa) in prodajne pogodbe, predložene na vpogled s strani MOK (sestavljen je bil le uradni zaznamek). Ob tem IP navaja še, da se tudi pri IP ne skenirajo vsi dokumenti posamezne zadeve in če je potrebno spis posamezne zadeve posredovati Upravnemu sodišču zaradi sproženega upravnega spora, se v takih primerih praviloma pošljejo s spisom posamezni izvirniki.

 

Ob tem IP poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje podatke oziroma dokumente, s katerimi ne razpolaga.

 

Predmet presoje IP so tako bili naslednji dokumenti:

  • Vloga MOK za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo novega objekta »Fekalna kanalizacija s črpališčem in elektropriključkom« (gradnja na zemljišču s parc. št. 1260/1, 625/1, 633/1, 634/20, 634/19,  634/17, 634/16, 647/6, 636/14, 636/7, 636/11, vse k. o. Stražišče, priključitev na gospodarsko javno infrastrukturo preko zemljišč s parc. št. 1260/1, 634/19 in 634/20, vse k. o. Stražišče, ki jo je organ prejel 29. 5. 2018 (brez prilog);
  • Poblastilo št. 354-101/2014-89-42/31 z dne 3. 4. 2018, s katerim je MOK pooblastila družbo Planing d.o.o. Križe, v upravnem postopku pridobivanja projektnih pogojev in soglasij, oddajo vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja ter zastopanje v upravnem postopku izdaje gradbenega dovoljenja za gradnjo kanalizacije in obnovo ostalih komunalnih vodov v IZ Laze po projektu P-614;
  • Prošnja MOK za prednostno reševanje zadeve (izdaja gradbenega dovoljenja) št. 354-101/2014-111/42/31 z dne 31. 5. 2018;
  • Dopis za formalno dopolnitev zahteve št. 351-452/2018-4 z dne 4. 6. 2018, iz katerega izhaja, kateri dokumenti so bili predloženi zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja in v čem je treba zahtevo dopolniti;
  • Prikaz parcele oziroma potrdilo organa št. 357-01/2018-5328/ z dne 8. 6. 2018 na podlagi četrtega odstavka 115. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin[2] in Pravilnika o vrstah in vsebini potrdil iz zbirk geodetskih podatkov ter o načinu izkazovanja podatkov[3];
  • Uradni zaznamek št. 351-452/2018-9 z dne 8. 6. 2018 o vpogledu organa glede dejavnosti določenih pravnih oseb;
  • Uradni zaznamek št. 351-452/2018-10 z dne 8. 6. 2018 o osebnem razgovoru s predstavnikom MOK glede vpogleda v izvirnike pogodb, ki so bile predložene organu zaradi izdaje gradbenega dovoljenja;
  • Preveritev skladnosti PGD z Odlokom o izvedbenem prostorskem načrtu Mestne občine Kranj[4] št. 351-452/2018-12 z dne 12. 6. 2018;
  • Dopis MOK za dopolnitev zahteve št. 351-452/2018-13 z dne 13. 6. 2018;
  • Dopolnitev zahteve z dne 19. 6. 2018 (spremni dopis brez prilog),
  • Uradni zaznamek št. 351-452/2018-16 z dne 27. 6. 2018 glede preveritve stranske udeležbe;
  • Uradni zaznamek št. 351-452/2018-17 z dne 28. 6. 2018 (glede obvestila predstavnika MOK o datumu predložitve soglasja stranka);
  • Spremni dopis in posamezna soglasja lastnikov/solastnikov za izvedbo projekta komunalne ureditve poslovne cone Laze;
  • Gradbeno dovoljenje za gradnjo fekalne kanalizacije v IC Laze (1. faza) na zemljiščih parc. št. 1260/1, 625/1, 633/1, 634/20, 634/19,  634/17, 634/16, 647/6, 636/14, 636/7 in 636/11, vse k. o. Stražišče, ter gradnjo NN priključka na zemljiščih parc. št. 1260/1, 634/19 in 634/20, vse k. o. Stražišče, s črpališčem na zemljišču parc. št. 1260/1 k. o. Stražišče, št. 351-452/2018-20 z dne 5. 7. 2018.

 

Kot že navedeno, je organ svojo odločitev, s katero je prosilcu zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov, oprl na ugotovitev, da niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja, ker organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga v materializirani obliki. Ker je IP ugotovil, da organ razpolaga s posameznimi zahtevanimi dokumenti v materializirani obliki, je po uradni dolžnosti preveril še, ali je glede teh dokumentov podana katera od izjem po 5.a in prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.

 

Glede na to, da iz navedb organa v izpodbijani odločbi in dodatno posredovanih pojasnil, pa tudi iz same posredovane dokumentacije, izhaja, da organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga v materializirani obliki, ker so bili posredovani Upravnemu sodišču za potrebe sodnega postopka št. I U 2267/2018, je IP sodišče zaprosil za mnenje. Organ namreč zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Upravno sodišče je z dopisom št. I U 2267/2018-18 z dne 20. 2. 2019 obvestilo IP, da so dokumenti, ki so bili predloženi v predmetni pritožbeni zadevi, vsebovani v upravnem spisu, ki ga je v upravnem sporu št. I U 2267/2018 organ poslal sodišču. Kot del upravnega spisa dokumenti niso bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi postopka predmetnega upravnega spora, zato ne gre za podatek v zvezi s katerim je določena izjema po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Posledično je IP zaključil, da izjema varstva sodnega postopka ni podana.

 

Glede na to, da dokumenti vsebujejo posamezne osebne podatke fizičnih oseb, je IP v nadaljevanju po uradni dolžnosti presodil, ali gre za varovane osebne podatke, torej ali je podana izjema varstva osebnih podatkov. V skladu z določbo 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ zavrne zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, če se podatek nanaša na varovane osebne podatke. ZDIJZ pri ugotavljanju obstoja navedene izjeme tako napotuje na določbe zakona o varstvu osebnih podatkov. Ugotoviti gre, da se je 25. 5. 2018 začela uporabljati Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov[5]. Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov je torej pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje ZVOP-1, kar pomeni, da se v določenih delih ZVOP-1 ne uporablja več. Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije upravljavca in obdelovalca osebnih podatkov in ne definicije osebnega podatka ter ne spreminja definicije javnega in zasebnega sektorja.

 

Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Kot obdelavo osebnih podatkov pa predmetna uredba opredeljuje vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje (druga točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov).

 

Še vedno veljavne določbe 8. člena ZVOP-1 določajo, da se lahko osebni podatki obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika, ter da mora biti namen obdelave osebnih podatkov določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika, pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov.

 

Obdelava osebnih podatkov je zakonita, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Ker organ spada med upravljavce in obdelovalce osebnih podatkov, ki sodijo v javni sektor, veljajo zanj naslednje pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov:

(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov (kadar ne gre za izvajanje javnih nalog);

(b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu.

V kolikor torej obstaja ena izmed zgoraj naštetih podlag za obdelavo osebnih podatkov, je obdelava osebnih podatkov v javnem sektorju skladna z zakonodajo.

 

Upoštevaje predhodno navedene določbe je IP ugotovil, da v obravnavanem primeru:

  • Ni podane pravna podlaga za razkritje osebnih podatkov o imenu, priimku, naslovu in podpisih fizičnih oseb, katerih osebni podatki se nahajajo v posameznih dokumentih v zvezi s pogodbami in soglasji. Organ je tako dolžan te podatke prekriti, kot to izhaja iz točke 1 izreka te odločbe.
  • Niso varovani vsi osebni podatki funkcionarjev in javnih uslužbencev, upoštevaje določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, v skladu s katero so javno dostopni podatki posameznikov, ki so v zvezi z opravljanjem javne funkcije in delovnega razmerja javnega uslužbenca. Navedena določba je tako pravna podlaga za razkritje osebnih podatkov o imenu, priimku, funkciji (župana, podžupana) in delovnih mestih javnih uslužbencev, pa tudi podpisih, ki so v zvezi z opravljanjem funkcije oziroma delovnega mesta. Izjema je pri interni telefonski številki vodje postopka (na dopisu organa za formalno dopolnitev zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja in pri preveritvi skladnosti). Ne glede na to, da vsi osebni podatki, ki jih o javnih uslužbencih vodi organ, predstavljajo osebne podatke, ki izvirajo iz delovnega razmerja, pa glede na namen ZDIJZ, ni mogoče slediti stališču, da so vsi ti podatki prosto dostopni javnosti. Da interne službene številke in elektronski naslovi niso prosto dostopni podatki, je IP odločil že večkrat ter o tem izdal tudi neobvezujoča mnenja.[6] Če organ objavi te podatke, to pomeni, da je skladno z drugim odstavkom 106. člena ZVOP-1 organ sam presodil, da gre za informacije javnega značaja, ki so zaradi pomembnosti dela za namene poslovanja s strankami prosto dostopne. 
  • Prav tako niso varovani osebni podatki podatkov družbenikov, ustanoviteljev ali članov organov gospodarskih družb ter oseb, pooblaščenih za zastopanje, za katere je vpis v javni register obvezen; podatki so javni v skladu z določbami ZGD-1, Zakona o poslovnem registru[7] in Zakona o sodnem registru[8]. Varovani tako niso osebni podatki o imenu in priimku ter obliki zastopanja v posamezni pravni osebi, vključno s podpisom. Ti podatki so v predmetnih dokumentih navedeni pri zastopniku pooblaščenca investitorice projekta, pa tudi pri navedbi pogodb ter na soglasjih.

 

IP je torej odločil o delnem dostopu do zahtevanih podatkov, v skladu z določbami 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja[9].

 

IP po uradni dolžnosti ni ugotovil obstoja še katere druge od izjem od dostopa po ZDIJZ. IP na tem mestu poudarja, da so bila pri odločitvi relevantna dejstva, da se zahtevani dokumenti nanašajo na investicijo MOK kot organa lokalne skupnosti, ki je zavezan po ZDIJZ na celotnem svojem delovnem področju. Nadalje se zahteva nanaša tudi na dokumente organa, ki je zavezan po ZDIJZ na isti pravni podlagi kot MOK, torej na podlagi 1. člena ZDIJZ. Povedano drugače, gre za dokumente, ki sta jih navedena organa izdelala v okviru javnopravnega delovanja, vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja in njena dopolnitev (brez prilog) pa je pooblaščenec MOK izdelal po pooblastilu občine.

 

IP na tej točki izpostavlja tudi, da bi bilo mogoče zahtevane dokumente presojati tudi v okviru tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se dostop do zahtevane informacije dovoli (ne glede na morebitne izjeme iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ), če gre za podatke glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih snovi v obratu ali podatke iz varnostnega poročila in druge podatke, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja. Navedeni člen ne določa, da je v javnem interesu zgolj posredovanje podatkov, ki predstavljajo onesnaževanje okolja, temveč predstavljajo vsi podatki, za katere tako določa ZVO-1, torej tudi podatki o posegih v okolje zaradi izgradnje določenega objekta, podatke, ki so skladno z določbami ZDIJZ absolutno javne informacije javnega značaja. Glede na to, da je IP ugotovil, da je dovoljen dostop do zahtevanih informacij, razen določenih varovanih osebnih podatkov, se ni spuščal v ugotavljanje, da je informacije glede same gradnje mogoče razkriti tudi na podlagi navedenega člena, saj se dostop do informacij na podlagi 2. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ tehta ob obstoju katere izmed izjem.

 

IP ob navedenem poudarja tudi, da se dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ nikoli ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika samih informacij, ki so zahtevane. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane podatke oziroma dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in morebiten osebni status. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse.

 

IP je tako na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag delno ugodil pritožbi prosilca, odločbo organa na podlagi drugega odstavka 251. člena ZUP delno odpravil in odločil, kot to izhaja iz točke 1 izreka te odločbe. Glede določenih dokumentov je namreč organ napravil napačen sklep glede dejanskega stanja, torej da ne razpolaga s temi dokumenti v materializirani obliki, in posledično napačno uporabil pravni predpis. V delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke, in v delu, kjer niso izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja, pa je IP pritožbo prosilca zavrnil, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz točke 2 izreka te odločbe.

 

Ker se prosilec kljub izrecnemu pozivu na opredelitev do načina seznanitve dostopa do zahtevanih podatkov, ni konkretno opredelil, je IP odločil, kot izhaja iz izreka odločbe. Ne glede na izbrani način seznanitve v obravnavanem primeru je odločitev o obsegu dostopa do zahtevanih podatkov pri izbranih načinih seznanitve ista. Pri tem IP izpostavlja, da predstavnica prosilca komunicira po elektronski poti in je bila tudi zahteva vložena po elektronski pošti, zato je IP odločil, da mora organ prosilki dokumente posredovati v elektronski obliki.

 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah[10] oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:  

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka     

 


[1] Npr. sodbi št. U 62/2007-12 z dne 5. 3. 2008 in št. U 664/2007-9 z dne 21. 2. 2008.

[2] Uradni list RS, št. 47/06, 65/07 – odl. US, 79/12 – odl. US, 61/17 – ZAID in 7/18.

[3] Uradni list RS, št. 69/12.

[4] Uradni list RS, št. 74/14, 9/16 – popr., 63/16, 20/17, 42/17 – popr., 1/18 in 23/18.

[5] Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES.

[6] Npr. Odločba IP št. 090-267/2017.

[7] Uradni list RS, št. 49/06,  33/07 – ZSReg-B, 19/15 in 54/17.

[8] Uradni list RS, št. 54/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 49/09, 82/13 – ZGD-1H, 17/15 in 54/17.

[9] Uradni list RS, št. 24/2016.

[10] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš.