Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 11.07.2008
Naslov: Aleš Avbreht, odvetnik - SŽ, Železniško gradbeno podjetje d.d.
Številka: 021-78/2008
Kategorija: Ali je organ zavezanec?
Status: Zavrnjeno


Številka: 021-78/2008
Datum:

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP2, v nadaljevanju ZDIJZ) in 3. odstavka 255. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06- uradno prečiščeno besedilo, 105/06-ZUS-1 in 126/07- ZUP-E, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi odvetnika Aleša Avbrehta, Šestova 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju prosilec), zoper molk SŽ- Železniško gradbeno podjetje d.d., Ob zeleni jami 2, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju SŽ- Železniško gradbeno podjetje d.d.), v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo


ODLOČBO:


1.    Pritožba zaradi molka in zahteva prosilca se kot neutemeljeni zavrneta.
2.    Zahteva za povrnitev stroškov postopka se zavrne.


OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je na SŽ- Železniško gradbeno podjetje d.d. podal zahtevo z dne 6. 6. 2008 za dostop do podatkov javnega značaja, v kateri je navedel, da glede na 1. odst. 4. čl. ZDIJZ predstavlja pogodba med javnim in zasebnim informacijo javnega značaja. V zvezi s tem je zahteval naslednje podatke:
-fotokopijo Pogodbe št. 3034/III-07, z dne 12. 2. 2007, sklenjene med SŽ-ŽGP d.d. in družbo PAP MOBIL, telekomunikacije, d.o.o., Kolarjeva ulica 47, 1000 Ljubljana,
-fotokopijo Aneksa št. 1 k pogodbi št. 3034/III-07, z dne 27. 07. 2007,
-fotokopije vseh morebitnih ostalih aneksov k pogodbi št. 3034/II-07 ter
- vpogled v gradbeni dnevnik- »Posodobitev železniške proge Pragersko - Ormož - Projekt A  gradbena dela« in fotokopiranje gradbenega dnevnika po vpogledu.

SŽ- Železniško gradbeno podjetje d.d. je na zahtevo prosilca odgovorilo preko pooblaščenca z dopisom z dne 11. 6. 2008, v katerem je navedlo, da ZDIJZ sicer res določa, da je »informacija javnega značaja vsaka informacija, ki izvira iz delovnega področja organa«, vendar pa v prvem členu definira tudi »organe«, ki so zavezanci za podajo tovrstnih informacij. Mednje tako sodijo »vsi državni organi, organi lokalnih skupnosti, osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil izvajalci javnih služb«. SŽ- Železniško gradbeno podjetje d.d. je pravna oseba zasebnega prava, ki ne izvaja javne službe, nima koncesije in ni nosilka javnih pooblastil. Ker gre za čisto zasebnopravno podjetje in ne za »organ« v smislu ZDIJZ, zanj tudi ne velja obveznost, da prosilcu zahtevane informacije posreduje. Ob tem še dodaja, da gre vsekakor v konkretnem primeru za poslovno skrivnost, zaradi česar bi SŽ- Železniško gradbeno podjetje d.d. z morebitno ugoditvijo zahtevi prosilca tvegalo tudi odškodninsko odgovornost v razmerju do svojega sopogodbenika. Iz navedenih razlogov je SŽ- Železniško gradbeno podjetje d.d. zahtevo zavrnilo.

Dne 30. 6. 2007 je Pooblaščenec od prosilca prejel pritožbo zoper zgoraj navedeni dopis  SŽ- Železniškega gradbenega podjetja d.d. z dne 11. 6. 2008.
V pritožbi je prosilec navedel, da se z obrazložitvijo SŽ- Železniškega gradbenega podjetja d.d. ne strinja iz razlogov, navedenih v nadaljevanju, zato vlaga pritožbo. Pri tem navaja, da so v skladu s 1. členom ZDIJZ zavezanci za podajo informacij javnega značaja tudi druge osebe javnega prava, kar je po mnenju prosilca tudi družba SŽ- Železniško gradbeno podjetje d.d. Iz strukture družbenikov družbe SŽ- Železniško gradbeno podjetje d.d. je namreč razvidno, da med družbenike spadajo tudi Slovenske železnice d.o.o., Slovenska odškodninska družba d.d. in Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja d.d.. Skupni imenovalec navedenim družbenikom družbe SŽ- Železniško gradbeno podjetje d.d. je, da je njihov edini družbenik Republika Slovenija. Republika Slovenija je torej (posredno) vključena v lastniško strukturo družbe SŽ- Železniško gradbeno podjetje d.d., zaradi česar slednja  spada med »druge osebe javnega prava« v smislu 1. člena ZDIJZ in je kot taka zavezana za  posredovanje informacij javnega značaja. Prosilec nadalje navaja, da so pravno neutemeljene tudi navedbe družbe SŽ- Železniškega gradbenega podjetja d.d., da se prosilcu zavrne dostop do informacij javnega značaja, ker naj bi šlo v konkretnem primeru za poslovno skrivnost, pri čemer iz dopisa ni razvidno, na podlagi česa so ti podatki opredeljeni kot poslovna skrivnost.
Poslovno skrivnost opredeljuje ZGD v 39. členu, in sicer po subjektivnem in objektivnem kriteriju. Za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom (subjektivni kriterij) kot tudi tisti podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (objektivni kriterij). Iz dopisa družbe SŽ- Železniškega gradbenega podjetja d.d. ni razvidno, da bi družba sama s pisnim sklepom izrecno označila del zahtevane dokumentacije kot poslovno skrivnost, kar pomeni, da v navedenem primeru subjektivni kriterij za opredelitev poslovne skrivnosti ni izpolnjen. Kakor je razvidno iz Odločbe Informacijskega pooblaščenca št: 021-96/2005/4 z dne 2. 3.2006 pa je opredelitev podatkov za poslovno skrivnost po objektivnem kriteriju podvržena škodnemu testu, saj mora organ z navedbo in obrazložitvijo preteče škode dokazati, da bi ta zares utegnila nastati. Pri tem pa na zadošča le abstraktno, neobrazloženo zatrjevanje, da podatek po mnenju organa predstavlja poslovno skrivnost.
V predmetnem postopku je SŽ- Železniško gradbeno podjetje d.d. zgolj navedlo, da gre v konkretnem primeru za poslovno skrivnost. V dopisu pa ni opredeljena škoda, ki bi utegnila nastati s posredovanjem informacije javnega značaja, zato se skladno s prakso Informacijskega pooblaščenca ne more sklicevati poslovno skrivnost pri zavrnitvi dostopa do informacije javnega značaja. Ker družba SŽ- Železniško gradbeno podjetje d.d. le na načelni ravni navaja, da podatki predstavljajo poslovno skrivnost, objektivni kriterij poslovne skrivnosti v smislu 2. odstavka 39. člena ZGD ni podan. V kolikor pa so deli zahtevane dokumentacije označeni kot poslovna skrivnost, pa bi morala družba SŽ- Železniško gradbeno podjetje d.d., upoštevaje prakso na tem področju, odstraniti zaupnost s tistih delov, ki po zakonu ali praksi Pooblaščenca ne morejo biti opredeljeni kot poslovna skrivnost in s temi deli seznaniti prosilca. Med takšne dele nedvomno sodi podatek, ali v predmetni pogodbi sodeluje kakšen podizvajalec. Vsekakor pa bi moral seznaniti prosilca s tistim delom zahtevane dokumentacije družbe SŽ- Železniško gradbeno podjetje d.d., ki ne nosi znaka poslovne skrivnosti. Glede na navedeno prosilec zaključuje, da je SŽ- Železniško gradbeno podjetje d.d., ki je zavezano k posredovanju informacij javnega značaja, neupravičeno zavrnilo vlagateljevo zahtevo za vpogled oziroma fotokopijo zahtevanih dokumentov. Prosilec zahteva tudi povrnitev stroškov postopka po stroškovniku.

Pritožba ni utemeljena.

Pooblaščenec ugotavlja, da SŽ- Železniško gradbeno podjetje d.d. ni zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja v smislu prvega odstavka 1. člena ZDIJZ. Zaradi tega se tudi ni spuščal v ugotavljanje dejanskega stanja (t.j. ugotavljanje (ne)obstoja zahtevanih dokumentov) in presojo drugih procesnih ali materialnopravnih vprašanj, ki so sicer pomembna za odločitev o dostopu do informacij javnega značaja. Pri odločanju o tej pritožbi je namreč primarnega pomena vprašanje, ali je SŽ- Železniško gradbeno podjetje d.d. sploh zavezanec po ZDIJZ.

Subjekti, ki so po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ zavezani za posredovanje informacij javnega značaja, so državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Skladno z namenom pravne ureditve dostopa do informacij javnega značaja (zagotovitev javnosti in odprtosti delovanja javnih organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja) je ZDIJZ omejen na subjekte, ki so del javnega sektorja v širšem smislu. Zajema torej vse subjekte, ki kakorkoli izvršujejo javnopravne naloge, bodisi, da gre za javni sektor v ožjem pomenu (državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi) ali pa gre za nosilce javnih pooblastil, izvajalce javnih služb in druge osebe javnega prava. ZDIJZ za vse skupine zavezancev uporablja generičen pojem »organ«.

Pooblaščenec ugotavlja, da SŽ- Železniško gradbeno podjetje d.d. ni zavezanec (oziroma ni organ) po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ. SŽ- Železniško gradbeno podjetje d.d. torej v konkretnem primeru ni pasivno legitimiran za posredovanje informacij javnega značaja.

SŽ- Železniško gradbeno podjetje d.d. namreč v ničemer ne izvaja oblastne funkcije, javne službe ali javnega pooblastila, temveč je zgolj izvajalec gradbenih projektov na železniški infrastrukturi, organiziran v statusni obliki delniške družbe. Sama lastniška struktura delniške družbe, ki jo omenja prosilec, pa ne vpliva na ugotovitev, ali določen subjekt predstavlja zavezan organ po 1. odst. 1. čl. ZDIJZ.

Prosilec zatrjuje, da SŽ- Železniško gradbeno podjetje d.d., prav zaradi dejstva, da je Republika Slovenija (posredno) vključena v lastniško strukturo družbe SŽ- Železniško gradbeno podjetje d.d. kot edini družbenik, predstavlja oziroma sodi med »druge osebe javnega prava« in s tem zavezan organ po prvem odst. 1. čl. ZDIJZ. Takšnim trditvam Pooblaščenec ne more slediti. Pojem »druge osebe javnega prava« sicer v zakonu ni določno opredeljen. Vendar so se v teoriji razvili kriteriji, na podlagi katerih je mogoče presojati status posameznega subjekta, da gre za osebo javnega prava, ne glede na njegovo statusnopravno obliko.

Pravne osebe zasebnega prava so ustanovljene z zasebnopravnim aktom, to je pogodba, v nekaterih primerih tudi statut, medtem ko je za pravne osebe javnega prava glavni  element opredelitve ustanovitveni akt, in sicer zakon ali drug oblastni akt. Pri slednjih so za presojo pomembni še drugi pomožni kriteriji, od izvajanja javnih pooblastil in javnih nalog, nadalje obvezno članstvo, če gre za člansko obliko, obvezni obstoj, vpliv države na upravljanje in podobno. Pri tem je potrebno vse kriterije obravnavati kot celoto, saj samo en kriterij ne da popolnega odgovora (več o tem v prof. dr. Verica Trstenjak: Pravne osebe, Ljubljana, GV založba, 2003, str. 100 -110).

V obravnavanem primeru ni podan nobeden od zgornjih kriterijev, ki jih je razvila pravna doktrina javne uprave in so odločilni pri presoji, ali gre za osebo javnega prava. Pooblaščenec se je sicer že postavil na stališče, da je pravnoorganizacijska oblika posameznega subjekta, npr. d.d., povsem irelevantna, če so podani kriteriji, ki takšen subjekt uvrstijo med osebe javnega prava. Kot primer tako Pooblaščenec navaja Slovensko odškodninsko družbo, d.d., za katero je tudi Upravno sodišče v sodbi z dne 11. 05. 2006, številka U 167/2006-16, odločilo, da je pravna oseba javnega prava, ne glede na njeno pravnoorganizacijsko obliko.

Vendar v obravnavanem primeru zgoraj navedeni drugi kriteriji, ki so potrebni, da lahko posamezen subjekt uvrstimo med pravne osebe javnega prava, niso izkazani. Zgolj lastniška struktura posameznega subjekta, ki posredno pripelje do Republike Slovenije, pa ni zadosten pogoj, da bi takšen subjekt lahko uvrstili med pravne osebe javnega prava. Zato nikakor ni mogoče slediti navedbam prosilca, da SŽ- Železniško gradbeno podjetje d.d. sodi med »druge osebe javnega prava« po 1. odst. 1. čl. ZDIJZ.
 
Na podlagi zgornjih navedb Pooblaščenec zaključuje, da SŽ- Železniško gradbeno podjetje d.d. ni zavezanec javnega sektorja v širšem smislu, ker ni niti nosilec javnega pooblastila niti ni izvajalec javne službe, zato tudi ni zavezan posredovati informacij na podlagi ZDIJZ.

Glede stroškov postopka, ki jih je priglasil prosilec, Pooblaščenec pojasnjuje, da so v skladu z določbo 1. odst. 113. čl. ZUP stroški postopka tisti stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnina za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.) in da gredo v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Ker prosilec s pritožbo ni uspel, je potrebno zahtevo po povrnitvi stroškov postopka, v skladu  s 1. odst. 113. čl. ZUP, zavrniti.



Ker se molk v skladu s četrtim odstavkom 222. člena ZUP šteje kot odločba, s katero je zahteva zavrnjena, iz obrazložitve odločbe Pooblaščenca pa so razvidni razlogi za zavrnitev zahteve, to pomeni, da pritožba zaradi molka ni utemeljena. Pooblaščenec je na podlagi tretjega odstavka 255. člena ZUP odločil o zahtevi prosilca in podal  tudi razloge za zavrnitev zahteve.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor. Tožba se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije v Ljubljani, Fajfarjeva 33, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.



Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka