Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 28.05.2018
Naslov: Akron d.o.o. - Slovenski regionalni razvojni sklad
Številka: 090-96/2018
Kategorija: Kršitev postopka, Poslovna skrivnost, Javna naročila
Status: Vrnjeno v ponovno odločanje


POVZETEK:

 

Prosilec je zahteval dostop do vlog v zvezi z Javnim razpisom Spodbude za MSP v lesarstvu.  Organ je odločil v ponovljenem postopku na način, da je v izreku povzel zgolj številke vlog in navedel, da se omogoči delni dostop. IP je ugotovil, da  iz izreka izpodbijane odločbe ponovno ni razvidno, o katerih dokumentih je organ odločil, niti v kakšnem obsegu je omogočil delni dostop, prav tako je obrazložitev odločbe ostala zgolj na deklaratorni ravni in ni omogočala preizkusa, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka. IP je odločil, da bo pomanjkljivosti hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje.  V ponovljenem postopku bo moral organ izvesti ugotovitveni postopek, v katerem bo moral najprej opredeliti dokumente, in sicer na način, da bo za vsako vlogo navedel vse dokumente, s katerimi razpolaga, v skladu z razpisno dokumentacijo, ki v točki II.7.1. določa vsebino vloge in v skladu s specifikacijo, navedeno v zahtevi prosilca. Nadalje bo moral organ ugotoviti, ali zahtevane informacije vsebujejo katero od izjem po določbah 5.a in prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter natančno in določno opredeliti, v katerem delu se posamezni dokument prekrije in na podlagi katere izjeme. IP je opozoril, da organ zatrjevanju stranskih udeležencev ne sme zgolj slediti, temveč je njegova dolžnost, da preizkusi, ali so izpolnjeni kriteriji poslovne skrivnosti, v skladu z 39. členom ZGD-1. Ob morebitni ugotovitvi obstoja izjeme poslovne skrivnosti je nadalje dolžnost organa, da preizkusi, ali gre za podatke, ki izkazujejo izpolnjevanje pogojev javnega razpisa, na podlagi katerih je prišlo do porabe javnih sredstev, zaradi česar ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti (tretji odstavek 6. člena ZDIJZ v povezavi s tretjim odstavkom 39. člena ZGD-1). 

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-96/2018/3

Datum: 28. 5. 2018

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06– uradno prečiščeno besedilo, 117/2006 – ZDavP-2, 23/2014-ZDIJZ-C, 50/2014-ZDIJZ-D, 19/15-Odl. US in 102/15-ZDIJZ-E; v nadaljevanju ZDIJZ) in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F, 8/2010-ZUP-G in 82/2013-ZUP-H; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi AKRON d.o.o., Barletova cesta 4, 1215 Medvode, z dne 19. 2. 2018, …..(v nadaljevanju: prosilec), zoper odločbo št. 91-2/2017-31 z dne 31. 1. 2018, Slovenskega regionalno razvojnega sklada, Škrabčev trg 9a, 1310 Ribnica (v nadaljevanju: organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožbi prosilca z dne 19. 2. 2018 se ugodi. Odločba organa št. 91-2/2017-31 z dne 3 1. 2018 se v zavrnilnem delu odpravi in se zadeva v delu dostopa do vlog št.: 2401VBLN, 2419VBLN, 2435VBLN, 2408VBLN, 2455VBLN, 2426VBLN, 2432VBLN, 2416VBLN, 2423VBLN, 2448VBLN in 2405VBLN, vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ prve stopnje mora o zahtevi odločiti najpozneje v 30 dneh od prejema te odločbe.
  1. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

 

O b r a z l o ž i t e v :

 

Prosilec je dne 30. 8. 2017 na organ vložil zahtevo za vpogled v vlogo podjetja AKRON d.o.o. in vse prejemnike sredstev v okviru razpisa, na katerem je bil prosilec, kot vlagatelj, zavrnjen s sklepom organa št. 08020-98/2016-13 z dne 9. 8. 2017. V dopolnitvi svoje vloge z dne 8. 9. 2017 je prosilec natančno specificiral dokumente, do katerih je zahteval vpogled.

 

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo z dne 6. 11. 2017 št. 91-2/2017-9, s katero je delno zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov. V odločbi je organ navedel, da je po pritegnitvi stranskih udeležencev v postopek ugotovil, da iz zahtevanih dokumentov deloma izhajajo podatki, do katerih je treba zavrniti dostop skladno s 5.a in 6. členom ZDIJZ. Prosilec se je zoper navedeno odločbo pritožil. O pritožbi je odločil IP z odločbo št. 090-305/2017/2 z dne 3. 1. 2018, s katero je izpodbijano odločbo odpravil in zadevo vrnil organu v ponovno odločanje. Ob tem je IP poudaril, da se mora organ v ponovljenem postopku najprej opredeliti do dokumentov, ki so predmet zahteve ter nato konkretno, za vsak dokument posebej, ugotoviti, ali predstavlja informacijo javnega značaja, deloma ali v celoti, v primeru delnega dostopa pa jasno navesti, v katerem delu se dostop do dokumentov zavrne in navesti razloge v skladu z ZDIJZ.

 

Organ je v ponovljenem postopku o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 91-2/2017-31 z dne 31. 1. 2018, s katero je zahtevi v zvezi z Javnim razpisom Spodbude za MSP v lesarstvu, objavljen v Uradnem listu RS, št. 52/2016 delno ugodil in prosilcu, na podlagi priloženih izjav, omogočil delni dostop v vloge št.: 2401VBLN, 2419VBLN, 2435VBLN, 2408VBLN, 2455VBLN, 2426VBLN, 2432VBLN, 2416VBLN, 2423VBLN, 2448VBLN in 2405VBLN. Odločil je, da v ostale vloge vpogled prosilca ni omejen. V obrazložitvi je organ navedel, da prosilec v svojem dopolnjenem zahtevku prosi za vpogled v dokumentacijo, ki delno vsebuje informacije, ki jih določa 6. člen ZDIJZ, zato se prosilcu, v skladu s 7. členom ZDIJZ, omogoči delni dostop. Organ je pozval prejemnike sredstev, da se izjavijo o dokumentaciji v skladu s 1. odstavkom 6. člena ZDIJZ. Na podlagi prejetih izjav in na podlagi določb 7. člena ZDIJZ je odločil, da se prosilcu izda odločba o delnem dostopu. V skladu z navodilom, ki izhaja iz odločbe IP, št. 090-305/2017/2 z dne 3. 1. 2018, je organ tej odločbi priložil izjave o poslovni skrivnosti, na osnovi katerih je omogočil prosilcu dostop do naslednjih vlog:

Vloga:               prejemnik sredstev                               vrsta vpogleda

2401VBLN        LESTERA d.o.o.                          Delni dostop (označeno na vlogi in navedeno v izjavi)

2419VBLN        MEGUŠAR-LES d.o.o.                Delni dostop (Sklep z dne 17.1. 2017)

2435VBLN        PERMIZ d.o.o.                             Delni dostop (Sklep z dne 20. 8. 2016)

2408VBLN        KLJUN International d.o.o.          Delni dostop (Pravilnik, 5. člen, tč. 5.2.)

2455VBLN        STILLES d.o.o.                            Delni dostop (Sklep z dne 11. 9. 2017)

2426VBLN        JELOVICA d.o.o.                         Delni dostop (Sklep z dne 25. 8. 2016 in dopis)

2432VBLN        MARLES d.o.o.                            Delni dostop (Sklep z dne 26. 8. 2016)

2416VBLN        ALPLES d.o.o.                             Delni dostop (Sklep z dne 26. 8. 2016)

2423VBLN        Mizarstvo Janez Forštnarič          Delni dostop (Izjava z dne 15.1. 2018)

2448VBLN        PANLES d.o.o.                             Delni dostop (Sklep z dne 4.10. 2017)

2405VBLN        EVOSTIL d.o.o.                            Delni dostop (Izjava)

2400VBLN        POHIŠTVO Potočnik                   brez omejitev

2428VBLN        Mizarstvo Medved s.p.                 brez omejitev

2413VBLN        LESAR d.o.o.                               brez omejitev

 

Organ je ob tem še navedel, da glede na to, da skupina prejemnikov sredstev, ki omejuje dostop do posredovanih podatkov na vlogah za omenjeni javni razpis, omejuje dostop predvsem do finančnih podatkov, poslovnih načrtov in tehnične dokumentacije, organ meni, da navedene omejitve predstavljajo objektiven razlog v skladu z določili o poslovni skrivnosti v ZGD-1. Organ nadalje še ugotavlja, da je bil prosilec na podlagi lastne izjave seznanjen s pogoji sodelovanja na javnem razpisu, kjer je, zaradi narave javnega razpisa, bila dana možnost sodelujočim, da lahko (subjektivno, vendar v okviru razpisnega konteksta) dele razpisne dokumentacije označijo kot poslovno skrivnost. Zato je organ odločil, da se prosilcu omogoči delni dostop do zahtevane dokumentacije.

 

Zoper zgoraj navedeno odločbo je prosilec dne 19. 2. 2018 vložil pritožbo v delu, v katerem je organ zavrnil dostop. Ob tem je prosilec obširno pojasnil razloge za vložitev zahteve po ZDIJZ, ki so povezani z njegovo vlogo za pridobitev sredstev iz javnega razpisa »Spodbude za MSP v lesarstvu«, ki pa za navedeni postopek niso relevantne, zato jih IP ne povzema. Prosilec vztraja, da so na podlagi 15. točke javnega razpisa vsi podatki iz vlog informacije javnega značaja, da veljajo izjeme iz splošnega pravila o podatkih iz vlog le v primeru osebnih podatkov ter podatkov, ki jih prijavitelji posebej označijo kot poslovne skrivnosti in druge izjeme iz 6. člena ZDIJZ, poslovna skrivnost se lahko nanaša na posamezen podatek, ali na del vloge, ne more pa se nanašati na celotno vlogo, prijavitelj mora pojasniti, zakaj posamezen podatek ne sme biti dostopen javnosti kot informacija javnega značaja, in če prijavitelj ne označi in razloži takih podatkov v vlogi, se lahko domneva, da vloga po stališču prijavitelja ne vsebuje poslovnih skrivnosti in drugih izjem iz 6. člena ZDIJZ. Na podlagi navedenega prosilec mene, da organ ni imel zakonske podlage za pozivanje prejemnikov sredstev v okviru postopka po ZDIJZ, da se izjasnijo o naravi podatkov v svojih vlogah. Po oceni prosilca je izrek nepopoln in se ga ne da preizkusiti, saj organ ni pojasnil, do katerih podatkov in zakaj mu dostopa ne more omogočiti. Glede predloženih sklepov o poslovni skrivnosti je prosilec navedel, da sklepov z datumi po 29. 8. 2016, ko je bil rok za oddajo vlog v predmetnem razpisu, organ ne sme upoštevati, saj niso bili vključeni v vloge, v skladu s 15. točko razpisa. Prosilec se nadalje ne strinja z obrazložitvijo objektivnega kriterija poslovne skrivnosti, ki je po oceni prosilca povsem pavšalen, brez izkaza škode. Prosilec opozarja, da organ ni sledil navodilu IP, da morajo biti v izreku odločbe jasno navedeni posamezni dokumenti, ki so predmet presoje ter določno opredeljeni deli, ki predstavljajo izjemo po ZDIJZ, kar pa iz izpodbijane odločbe ne izhaja.

 

Organ je pritožbo odstopil v reševanje IP, z dopisom št. 91-2/2017-37 z dne 10. 5. 2018, v katerem je ugotovil, da je pritožba dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

 

Pritožba je utemeljena.

 

IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

V konkretnem primeru prosilec v pritožbi izpodbija odločbo v delu, v katerem je organ zavrnil dostop, kar pomeni, da je odločitev v ugodilnem delu, glede dostopa do zadev: 2400VBLN, 2428VBLN, 2413VBLN, dokončna in pravnomočna. 

 

IP ugotavlja, da organ kljub jasnemu navodilu, da se mora v ponovljenem postopku opredeliti do zahtevanih informacij na način, da konkretizira dokumente, ki so predmet presoje in se do vsakega posebej opredli v primeru obstoja katere izmed izjem po ZDIJZ in možnosti delnega dostopa, tega v ponovljenem postopku ni storil, temveč je povzel zgolj številke vlog in navedel, da se omogoči delni dostop. To pomeni, da iz izreka izpodbijane odločbe ponovno ni razvidno, o katerih dokumentih je organ odločil, niti v kakšnem obsegu je omogočil delni dostop. Takšen izrek, kot ga vsebuje izpodbijana odločba, ne zadosti določbi 213. členu ZUP, ki določa, da mora biti v izreku odločeno o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank.

 

IP nadalje ugotavlja, kot zatrjuje tudi prosilec v pritožbi, da je pomanjkljiva tudi obrazložite izpodbijane odločbe, ki se pri delni zavrnitvi dostopa zgolj sklicuje na izjave oz. sklepe stranskih udeležencev glede izjeme poslovne skrivnosti in na ta način ostaja zgolj na deklaratorni ravni in ne omogoča preizkusa. Omenjena kršitev predstavlja bistveno kršitev postopka po 7. tč. 2. odst. 237. člena ZUP.

 

V konkretnem primeru je torej organ izdal delno zavrnilno odločbo, iz katere ni razvidno, do katerih dokumentov je organ dostop zavrnil. Dalje tudi ni razvidno, iz katerih konkretno navedenih in obrazloženih razlogov iz prvega odstavka 6. člena oziroma 5.a člena ZDIJZ je organ dostop zavrnil. Pavšalna navedba, da se prosilcu na podlagi prejetih izjav stranskih udeležencev izdaja odločba o delnem dostopu, ki ne vsebuje informacij po 5.a in 6. členu ZDIJZ, pa ne zadostuje za ustrezno obrazloženo odločitev (v smislu 214. člena ZUP), ki bi omogočala prosilcu, da uveljavi pravna sredstva in da IP kot pritožbeni organ preveri zakonitost in pravilnost izpodbijane rešitve.

 

Glede na določbe 1. odst. 251. čl. ZUP drugostopenjski organ v primeru, ko ugotovi, da je v postopku prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka oziroma, da je izrek izpodbijane odločbe nejasen ali pa v nasprotju z obrazložitvijo, dopolni postopek in odpravi omenjene pomanjkljivosti, bodisi sam ali po organu prve stopnje ali pa po zaprošenem organu. Vendar pa glede na 3. odst. istega člena organ druge stopnje v primeru, ko spozna, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, odpravi odločbo prve stopnje s svojo odločbo in vrne zadevo organu prve stopnje v ponovni postopek. Ker je IP kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka, kot ga določa 14. člen ZUP. Postopek je torej treba voditi hitro, kar pomeni tudi s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba.

 

Nedvomno bo v konkretnem primeru hitreje in bolj ekonomično pomanjkljivosti odpravil organ prve stopnje. Slednji namreč razpolaga z vso dokumentacijo in z informacijami o tem, v kakšnem delu se prosilcu dostop zavrne.

 

V ponovljenem postopku bo moral organ izvesti ugotovitveni postopek, v katerem bo moral najprej opredeliti dokumente, in sicer na način, da bo za vsako vlogo navedel vse dokumente, s katerimi razpolaga, v skladu z razpisno dokumentacijo, ki v točki II.7.1. določa vsebino vloge[1] in v skladu s specifikacijo, navedeno v zahtevi prosilca. Organ je IP pojasnil, da poleg tega v vlogah v zvezi s postopkom obravnave vodi še: - obrazec pregled in odpiranje vloge, - poziv za dopolnitev vloge - dokumentacijo za pregled ustreznosti prijavitelja iz raznih evidenc (AJPES, zemljiška knjiga, ...), - ocenjevalne liste s spremljajočo dokumentacijo, - sklep o obravnavi vloge - računalniške izpise iz aplikacij Sklada za vodenje in spremljavo vlog - dokumentacijo za sklepanje pogodbe ter pogodbo z menicami - dokumentacijo za črpanje odobrenih sredstev (zahtevek, računi, potrdila o plačilih,..), - poročila o projektu ter drugo dokumentacijo v zvezi z vlogami (vloge oz. prošnje vlagateljev, soglasja...). To pomeni, da se bo moral organ opredeliti tudi do vsakega izmed teh dokumentov, če se nahajajo v spisu zadeve in so predmet zahteve prosilca. Nadalje bo moral organ ugotoviti, ali zahtevane informacije vsebujejo katero od izjem po določbah 5.a in prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter natančno in določno opredeliti, v katerem delu se posamezni dokument prekrije in na podlagi katere izjeme. Na podlagi tako izvedenega ugotovitvenega postopka bo organ lahko določno opredelil izrek odločbe. V izreku odločbe morajo biti namreč jasno navedeni posamezni dokumenti, ki so predmet presoje, kar iz izpodbijane odločbe ne izhaja, in navedba, v katerem delu se dostop zavrne v celoti oziroma prekrijejo informacije, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa po ZDIJZ. V izreku je treba navesti tudi obliko oz. način seznanitve, ki jo izbere prosilec v zahtevi. Glede na to, da je prosilec v zahtevi navedel, da želi vpogled, mora organ to prosilcu tudi omogočiti (upoštevaje drugi odstavek 17. člena ZDIJZ in 15. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja).

 

Iz spisovne dokumentacije izhaja, da je organ v postopek pritegnil stranske udeležence – prejemnike sredstev na Javnem razpisu spodbude za MSP v lesarstvu. Stranski udeleženci so predložili sklepe o poslovni skrivnosti oz. so podali izjave, da podatki, ki so jih posredovali v razpisni dokumentaciji, predstavljajo njihovo poslovno skrivnost in torej izjemo, na podlagi 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP pojasnjuje, da organ zatrjevanju stranskih udeležencev ne sme zgolj slediti, temveč je njegova dolžnost, da preizkusi, ali so izpolnjeni kriteriji poslovne skrivnosti, v skladu z 39. členom ZGD-1. Primarno je treba v danem primeru izpostaviti določbo v razpisni dokumentaciji pod točko 15, na katero opozarja tudi prosilec, ki je vlagatelje izrecno opozarjala, da morajo ob vložitvi vloge podatke izrecno označiti kot poslovna skrivnost, sicer se bo domnevalo, da ne vsebuje poslovnih skrivnosti. To pomeni, da so bili vsi morebitni vlagatelji seznanjeni, da se od njih pričakuje aktivno ravnanje z vidika varstva poslovne skrivnosti. Glede izpolnjevanja kriterijev poslovne skrivnosti se je izoblikovala tudi sodna praksa, ki je glede predložitve pisnega sklepa zavzela stališče, da lahko sklep o varovanju poslovne skrivnosti »varuje« podatke za nazaj, to pomeni, da za obstoj subjektivnega kriterija ni pogoj, da se morajo podatki varovati že ob njihovem nastanku, vendar pa je sodišče ob tem še dodalo, da »če ni specialnih določb, ki bi določale roke za označitev poslovnih skrivnosti (kot npr. v Zakonu o elektronskih komunikacijah), je važno, da je bila informacija označena za poslovno skrivnost pred vložitvijo zahtevka za dostop do informacije javnega značaja[2]«. Glede na to, da pogojev javnega razpisa ni mogoče obravnavati kot »specialne zakonske določbe« ter ob dejstvu, da je postopek dostopa do informacij javnega značaja samostojen postopek, IP poudarja, da je organ ravnal pravilno, ko je (ne glede na 15 točko razpisa) v navedeni postopek pozval tudi stranske udeležence, vendar pa mora ob tem upoštevati zgoraj navedeno stališče sodišča, da če je stranski udeleženec predložil sklep o poslovni skrivnosti, ki je nastal po datumu vložitve zahteve za odstop do informacij javnega značaja (po 30. 8. 2017), se ga v obravnavanem primeru ne sme upoštevati. Organ je dolžan preizkusiti tudi obstoj objektivnega kriterija poslovne skrivnosti, ki določa, da se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba. Vendar IP opozarja, da je dokazno breme na subjektu, čigar poslovna skrivnost se varuje. Tudi po stališču sodišča so navedbe kot npr. da bi razkritje »vplivalo na konkurenčni položaj«… »poslabšalo položaj v razmerju do ostalih poslov«, preveč pavšalne, brez konkretnih argumentov, da bi se lahko obravnavale kot izpolnitev objektivnega kriterija poslovne skrivnosti.[3] Ob morebitni ugotovitvi obstoja izjeme poslovne skrivnosti je nadalje dolžnost organa, da preizkusi, ali gre za podatke, ki izkazujejo izpolnjevanje pogojev javnega razpisa, na podlagi katerih je prišlo do porabe javnih sredstev, zaradi česar ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti (tretji odstavek 6. člena ZDIJZ v povezavi s tretjim odstavkom 39. člena ZGD-1). Ob vstopu v poslovno razmerje s proračunskim uporabnikom je svoboda poslovnega subjekta pri določitvi podatkov za poslovno skrivnost omejena, ravno zaradi zahteve po transparentnem delovanju, zlasti pri porabi javnih sredstev, ko se troši denar davkoplačevalcev. Na ta način pride do izraza nadzorna funkcija pravice dostopa do informacij javnega značaja, ki preprečuje slabo upravljanje z javnimi sredstvi. Navedenega se morajo zavedati tudi stranski udeleženci.

 

Kot je IP že opozoril, je IP v več primerih že odločal o dostopu do posameznih dokumentov iz različnih javnih razpisov, kjer je odločal tudi o tem, kateri podatki iz tovrstnih vlog štejejo za poslovno skrivnost. V zvezi s tem IP organ napotuje na npr. odločbi št. 090-121/2017 z dne 29.06.2017[4] in št. 021-99/2007/65 z dne 16. 6. 2008[5], ki sta prosto dostopni na njegovi spletni strani.

 

IP opozarja še na izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri se dostop zavrne do informacije, ki predstavlja osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Pri tem IP dodaja, da določba 3. odstavka 6. člena ZDIJZ predstavlja samostojno zakonsko podlago za razkritje osebnih podatkov v postopku po ZDIJZ. IP pojasnjuje, da je v praski večkrat odločal o dostopu do dokumentov iz javnih razpisov, kjer se je postavilo tudi vprašanje varstva osebnih podatkov. V zvezi s tem napotujemo zlasti na izdane odločbe št. 090-300/2011/17 z dne 1. 8. 2012 [6] in prej citirano odločbo št. 090-121/2017 z dne 29.06.2017.

 

Na podlagi vsega navedenega IP zaključuje, da je pritožba utemeljena, ker je v postopku prišlo od bistvenih kršitev postopka, obrazložitev izpodbijane odločbe pa je tudi pomanjkljiva, zaradi česar se je ne da preizkusiti (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). IP je zato pritožbi ugodil in na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo v zavrnilnem delu odpravil ter zadevo v tem delu vrnil organu prve stopnje v ponovno odločanje. Organ mora o zadevi odločiti najpozneje v roku 30 (tridesetih) dneh od prejema te odločbe.

 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Ta odločba je v skladu s 30. tč. 28. čl. Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/2010 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba niti upravni spor.

 

 

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

svetovalka informacijske pooblaščenke

 

Informacijski Pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

 


[1] Razpisna dokumentacija: II 7.1. Vsebina Vloge: Vloga je popolna v primeru, da vsebuje vse v celoti izpolnjene spodaj navedene obrazce in dokumente ter je podpisana s strani odgovorne osebe prijavitelja. V kolikor vloga ni popolna oz. le-ta tudi po pozivu za dopolnitev vloge ne bo obsegala vseh spodaj navedenih sestavin, se bo vloga zavrgla in se ne bo vsebinsko obravnavala.

[2] Sodbi upravnega sodišča z opr. št.: IU 1573/2014-23 z dne 18. 11. 2015 in IU 599/2014-20 z dne 3. 11. 2015

[3] Sodba Upravnega sodišča z opr. št.: U 1976/2008-26 z dne 11.2.2010.

[4] Odločba IP št. 090-121/2017 z dne 29.06.2017 je dostopna na: www.ip-rs.si/ijz/zdruzenje-za-vrednote-slovenske-osamosvojitve-ministrstvo-za-obrambo-3269/.

[5] Odločba IP št. 021-99/2007/65 z dne 16. 6. 2008 je dostopna na: www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/odlocbe/021-99-2007-65.pdf.

[6] Odločba IP št. 090-300/2011/17 z dne 1. 08. 2012 je dostopna na: www.ip-rs.si/ijz/oddih-zitkovci-doo-slovenski-regionalno-razvojni-sklad-1620/.