Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 22.04.2015
Naslov: AG družba za investicije d.d. - Družba za upravljanje terjatev bank d.d.
Številka: 090-105/2015
Kategorija: Ali gre za inf. javnega značaja?, Proaktivna objava informacij
Status: Zavrnjeno


Sodba Upravnega sodišča


POVZETEK:

V obravnavanem primeru je organ zavrnil dostop do celotne dokumentacije o kreditnih pogodbah, aneksih k tem pogodbam, skupaj z dokumentacijo o zavarovanjih, za konkretno navedene prenesene terjatve. V pritožbenem postopku je IP poudaril, da so prosto dostopne informacije iz posameznih kreditov neplačnikov, ki so bile prenesene na organ, samo tiste informacije, ki so opredeljene v 5. odst. 6.a člena ZDIJZ in samo te informacije je organ dolžan tudi objavljati na svoji spletni strani. Delni dostop do navedenih informacij v smislu določb ZDIJZ je torej izvedel že zakonodajalec in organ zavezal k proaktivni objavi. Glede navedb prosilca, da so dostopne informacije presplošne, je IP poudaril,da pri podatkih iz prve, druge in četrte alineje 5. odst. 6.a člena ZDIJZ gre za eksaktne, določne podatke, pri katerih ni prav nobenega dvoma, do katerih informacij mora organ omogočiti prost dostop. Nekoliko drugače je le v tretji alineji 5. odst. 6.a člena ZDIJZ, pri dokazilih o zavarovanju: vrsta in predmet zavarovanja. Po mnenju IP je treba  tudi obseg zahtevanih podatkov pri dokazilih o zavarovanju (vrsta in predmet) razlagati na način, da so prosto dostopni zgolj tisti podatki, ki omogočajo zasledovati namen novele ZDIJZ-C, torej ugotovitev, ali je bil oz. s katero vrsto zavarovanja je bil kredit neplačnikov, ki je bil prenesen na organ, zavarovan ter opisni podatek o predmetu zavarovanja (lokal, hiša), ne pa tudi ostalih podatkov, saj bi, kot navedeno, z bolj določnimi podatki lahko onemogočili izvajanje cilja, za katerega je bil organ ustanovljen, kar bi bilo v nasprotju z javnim interesom.

 

ODLOČBA:

Številka: 090-105/2015/2
Datum: 22. 4. 2015
 
 
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14 – ZDIJZ-C in 50/14-ZDIJZ-D, v nadaljevanju ZDIJZ), 1. odst. 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi AG, družbe za investicije d.d., Kavčičeva ulica 66, 1000 Ljubljana z dne 3.4.2015 (dalje prosilec), zoper odločbo z dne 17.3.2015, brez številke, Družbe za upravljanje terjatev bank, d.d., Davčna ulica 1, 1000 Ljubljana (dalje organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo



O D L O Č B O:


1.    Pritožba prosilca zoper odločbo Družbe za upravljanje terjatev bank, d.d., z dne 17.3.2015, se zavrne.

2.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.


OBRAZLOŽITEV:


Prosilec je z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja z dne 17.2.2015 zahteval dokumentacijo o prenosu terjatev bank do DZS, d.d., Dalmatinova ulica 3, Ljubljana, ki so bile prenesene iz naslednjih bank:
-    NLB d.d.: bruto izpostavljenost v višini 26.513.389,09 EUR,
-    NKBM d.d.: bruto izpostavljenost v višini 1.495.866,31 EUR,
-    Abanka Vipa d.d.: bruto izpostavljenost v višini 24.994.211,49 EUR,
-    Banka Celje d.d.: bruto izpostavljenost v višini 4.386.441,41 EUR.
Za navedene terjatve je zaprosil za dostop do celotne dokumentacije o kreditnih pogodbah, aneksih k tem pogodbam, skupaj z dokumentacijo o zavarovanjih.

Organ je z odločbo z dne 17. 3. 2015 zahtevo prosilca zavrnil z obrazložitvijo, da na podlagi Zakona o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank (v nadaljevanju: ZUKSB) razkriva javnosti informacije, ki so pomembne za njeno poslovanje, kot velja za vse javne delniške družbe, razen v primeru podatka, ki je po zakonu, ki ureja bančništvo, zaupen. V skladu z 8. odstavkom 11. člena ZUKSB pri ravnanju s kreditnimi mapami organ zavezujejo določbe zakona, ki urejajo bančništvo, o varovanju zaupnih podatkov. Kreditne mape predstavljajo dokumentacijo, kot jo določa Sklep Banke Slovenije o ocenjevanju izgub iz kreditnega tveganja bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 29/12 z dne 20.4. 2012), ki v 26. členu podrobno opisuje vsebino kreditne mape. Kreditne mape morajo smiselno vsebovati: osnovne podatke o dolžniku (firma, sedež, število zaposlenih, lastniška struktura, vodstvo, posredne in neposredne kapitalske povezave); njegove glavne dolžnike in upnike; računovodske izkaze za zadnja tri leta; (d) analizo in oceno finančno-ekonomskega položaja dolžnika oziroma finančnega instrumenta; ob morebitnih nepristranskih dokazih o oslabitvi finančnega sredstva analizo in oceno denarnih tokov za poravnavo obveznosti; seznam vseh finančnih sredstev in prevzetih obveznosti po zunaj bilančnih postavkah (konto, partija); vlogo za odobritev posla in predlog strokovne službe; (h) sklep organa, pristojnega za odobritev posla, in pogodbo o sklenjenem poslu; (i) analitično knjigovodsko evidenco; (j) dokazila o zavarovanju ter dokumentacijo o realizaciji zavarovanja; (k) drugo pomembno dokumentacijo. Po 5. točki 6.a člena ZDIJZ je organ dolžan objavljati tiste informacije, ki so neposredno povezane s krediti neplačnikov kot tveganimi postavkami, ki se vodijo kot slabitve v bilancah bank, in ki so bili preneseni na organ. Organ je to storil z objavo podatkov na svoji spletni strani, dne 17.7.2014. Organ na svetovnem spletu za vsak posamezni kredit objavlja: iz pogodb o sklenjenih poslih: vrsto in vrednost posla, kreditodajalca, kreditojemalca, in sicer firmo in sedež pravne osebe, datum sklenitve pogodbe; iz sklepov organa banke, pristojnega za odobritev posla: organ, ki je posel odobril in člane organa ter člane uprave in člane nadzornega sveta banke v času odobritve kredita; iz dokazil o zavarovanju: vrsto in predmet zavarovanja Organ objavlja le informacije, ki jih je prejel od bank, v skladu z ZDIJZ, način objave informacij pa je določila Banka Slovenije z Navodilom o načinu objave informacij neposredno povezanih s krediti neplačnikov. Podatki, ki so javni, so torej objavljeni na spletni strani organa, ostalih zahtevanih informacij iz zahteve, pa ne more posredovati, saj kot navedeno, predstavljajo bančno tajnost po Zakonu o bančništvu (ZBan-1). V predmetnem postopku posebni stroški postopka niso nastali.

Prosilec je dne 7. 4. 2015 pri organu vložil pritožbo, v kateri je povzel odločitev organa in navedel, da 5. odstavek 6a. člena ZDIJZ zavezuje organ k posredovanju več informacij, kot jih dejansko objavlja na spletni strani (kar zatrjuje v odločbi), saj na primer podaja informacije o vrsti in predmetu zavarovanja za posamezni kredit na tako posplošen način, da po mnenju prosilca ne ustreza zahtevam zakona. Tudi če se ugotovi, da dostop do celotnih kreditnih map po ZDIJZ ni mogoč, pa bi moral biti omogočen vsaj delni dostop v smislu določb ZDIJZ-C.

Organ je z dopisom z dne 13. 4. 2015, brez številke, poslal pritožbo prosilca s prilogami v odločanje IP.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

V 5. odst. 6.a člena ZDIJZ je določeno, da so v primeru, kadar je poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava banka iz 3. odst. 1.a člena tega zakona, ne glede na določbe 1. odst. 4.a člena in 1. odst. 6. člena ZDIJZ, prosto dostopne informacije javnega značaja tudi informacije, neposredno povezane s krediti neplačnikov kot tveganimi postavkami, ki se vodijo kot slabitve v bilancah te banke in ki so bili iz takšne banke preneseni na DUTB, za vsak posamezen kredit, in sicer:
- iz pogodb o sklenjenih poslih: vrsta in vrednost posla, kreditodajalec, kreditojemalec, in sicer firma in sedež pravne osebe, datum sklenitve pogodbe in
- iz sklepov organa banke, pristojnega za odobritev posla: organ, ki je posel odobril in člani organa ter člani uprave in člani nadzornega sveta banke v času odobritve kredita, in sicer za fizično osebo: osebno ime in položaj oziroma naziv delovnega mesta;
- iz dokazil o zavarovanju: vrsta in predmet zavarovanja ter
- iz pogodbe o prevzemu terjatev med banko in DUTB: firma in sedež banke in neplačnika in končna bruto izpostavljenost do posameznega neplačnika na dan prenosa na DUTB.

Določeno je torej, kateri podatki iz dokumentov o prevzemu terjatev med banko in organom so javni ne glede na to, da morebiti predstavljajo eno od izjem od prostega dostopa po 1. odst. 6. člena ZDIJZ. Kar pomeni, da je test tehtanja med različnimi pravicami (pravico določiti poslovno skrivnost oziroma sklicevati se nanjo in ustavno pravico dostopa do informacij javnega značaja) opravil že zakonodajalec, ki je presodil in taksativno zapisal v zakon (ZDIJZ) podatke iz kreditnih map neplačnikov, za katere je ocenil, da javni interes na njihovem razkritju prevlada nad interesom poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom pravnih oseb javnega prava in njihovih pogodbenih partnerjev na varovanju poslovne skrivnosti. Povedano drugače to pomeni, da je glede ostalih podatkov iz kreditnih map neplačnikov že zakonodajalec ocenil, da javni interes za njihovo razkritje ni podan, zato je pritožba prosilca glede dostopa do celotnih kreditnih map neplačnikov, s katerimi razpolaga organ (z izjemo informacij, ki so prosto dostopne na spletni strani organa), neutemeljena.

Prosilec je v pritožbi podredno navedel, da 5. odstavek 6a. člena ZDIJZ zavezuje organ k posredovanju več informacij, kot jih ta dejansko objavlja na svoji spletni strani. Pri tem prosilec ne zatrjuje, da organ informacij za zahtevane kredite neplačnikov ni objavil ali pa, da podatki niso točni, temveč meni, da so informacije presplošne.


IP poudarja, da je zakonodajalec v 5. odst. 6.a člena ZDIJZ izrecno predpisal, kateri podatki iz posameznih kreditov, ki so bili preneseni na organ, predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja. Tudi glede proaktivne objave navedenih informacij, se je zakonodajalec v 10. odstavku 10.a člena ZDIJZ skliceval na prej omenjeno določbo, kar pomeni, da ni mogoče slediti navedbam prosilca, da je organ, na podlagi 5. odst. 6.a člena ZDIJZ, zavezan k večji transparentnosti kot z vidika proaktivne objave. Povedano drugače, prosto dostopne informacije iz posameznih kreditov neplačnikov, ki so bile prenesene na organ, so samo tiste informacije, ki so opredeljene v 5. odst. 6.a člena ZDIJZ in samo te informacije je organ dolžan tudi objavljati na svoji spletni strani. Delni dostop do navedenih informacij v smislu določb ZDIJZ je torej izvedel že zakonodajalec in organ zavezal k proaktivni objavi.

IP je vpogledal na spletno stran organa in ugotovil, da so objavljeni podatki iz kreditnih map, ki so predmet zahteve, kot to določa zakon. Pri podatkih iz prve, druge in četrte alineje 5. odst. 6.a člena ZDIJZ gre za eksaktne, določne podatke, pri katerih ni prav nobenega dvoma, do katerih informacij mora organ omogočiti prost dostop. Nekoliko drugače je le v tretji alineji 5. odst. 6.a člena ZDIJZ, pri dokazilih o zavarovanju: vrsta in predmet zavarovanja. Organ je na svoji spletni strani glede dokazil o zavarovanju v okviru opombe opozoril, da je isti posel lahko napisan v več vrsticah, v primeru, da je zavarovan z več različnimi vrstami in predmeti zavarovanja ali/in voden na več partijah zaradi specifičnih pogojev. To pomeni, da je podatek o zavarovanju pri predmetu zavarovanja konkretiziran do podatka, ali gre npr. za zastavo lokala, hotela, pisarne, ne pa npr. s podatkom o parcelni št. ipd.

IP poudarja, da je za podrobnejši način objave informacij zakonodajalec zadolžil Banko Slovenije, ki je to določila na predlog organa (10. odst. 10.a člena ZDIJZ). Tako je v Navodilu o načinu objave informacij neposredno povezanih s krediti neplačnikov (Ur. l. RS 43/14, v nadaljevanju Navodilo) navedeno, da organ za vsak posamezni kredit iz prve, druge in tretje alineje petega odstavka 6.a člena ZDIJZ, posreduje v svetovni splet podatke v obliki in z vsebino, kot je določena v prilogah 1. in 2., ki sta sestavni del teh navodil. V prilogah so izdelane tabele z vsebino, ki je povzeta iz zakonske dikcije, npr. glede dokazil o zavarovanju je navedeno »vrsta« in »predmet« zavarovanja. IP ugotavlja, da se tako kot ZDIJZ tudi »podrobnejši način objave informacij v Navodilu« ne opredeljuje, do same vsebine v smislu, kako širok nabor podatkov mora izkazovati »vrsta«in »predmet« zavarovanja, zato je pri razlagi omenjenih pojmov treba izhajati iz namena, ki ga je zakonodajalec zasledoval z novelo ZDIJZ- C, pa tudi iz cilja za sprejem ZUKSB. Namen novele ZDIJZ-C je krepitev transparentnosti in odgovornega ravnanja pri upravljanju z javnimi sredstvi in s finančnimi sredstvi poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Cilj ustanovitve organa in SSB pa je izvajanje ukrepov po ZUKSB na način, da se zagotovi gospodarna uporaba javnih sredstev in povrnitev proračunskih sredstev, pospeševanje kreditiranja nefinančnega sektorja, zagotovitev pogojev za odprodajo kapitalskih naložb države v bankah in ugotavljanje odgovornosti za nastanek kreditov in naložb, ki se vodijo kot slabitve v bilancah bank, deležnih ukrepov po tem zakonu. Da bi organ dosegel navedene cilje, mu je treba v določenem delu priznati tudi obstoj poslovne skrivnosti, saj bi razkritje prevelike količine informacij lahko doseglo ravno nasproten učinek od zastavljenih ciljev in bi organu onemogočilo doseči najvišjo možno unovčljivo vrednost odkupljenih sredstev, kar bi bilo nedvomno slabo za javna sredstva in torej v nasprotju z javnim interesom. Kot je poudarilo tudi Ustavno sodišče RS v odločbi št. U-I-201/14-14, U-I-202/14-13 z dne 19. 2. 2015, ima poslovna skrivnost še posebno veliko ustavnopravno težo na področju bančne dejavnosti. Vendar pa tudi svobodna gospodarska pobuda in s tem pravica do poslovne skrivnosti ne more biti neomejena, zlasti v razmerju do javne koristi. Zakonodajalec je z novelo ZDIJZ-C, glede dostopa do podatkov iz kreditnih map neplačnikov, želel doseči večjo transparentnost za davkoplačevalce, ki so financirali sanacijo bančnega sistema, da bi na ta način zmanjšal korupcijska tveganja in povečal učinkovitosti upravljanja bank, ki so bile deležne ukrepov po ZUKSB, še vedno pa je moral, v skladu s splošnim načelom sorazmernosti (2. člen Ustave RS), prav tako zaradi obstoja javne koristi, ohraniti določen del informacij kot poslovno skrivnost. Tako je tudi v osmem odstavku 11. člena ZUKSB določeno, da pri prenosu kreditnih map iz bank, ki so deležne ukrepov po tem zakonu, na DUTB v skladu s tem odstavkom, za banke, ki so deležne ukrepov po tem zakonu, ne veljajo določbe zakona, ki ureja bančništvo, o varovanju zaupnih podatkov. Pri ravnanju s kreditnimi mapami pa DUTB zavezujejo določbe zakona, ki ureja bančništvo, o varovanju zaupnih podatkov.

Glede na navedeno je treba, po mnenju IP, tudi obseg zahtevanih podatkov pri dokazilih o zavarovanju (vrsta in predmet) razlagati na način, da so prosto dostopni zgolj tisti podatki, ki omogočajo zasledovati namen novele ZDIJZ-C, torej ugotovitev, ali je bil oz. s katero vrsto zavarovanja je bil kredit neplačnikov, ki je bil prenesen na organ, zavarovan ter opisni podatek o predmetu zavarovanja (lokal, hiša), ne pa tudi ostalih podatkov, saj bi, kot navedeno, z bolj določnimi podatki lahko onemogočili izvajanje cilja, za katerega je bil organ ustanovljen, kar pa bi bilo v nasprotju z javnim interesom.

Glede na navedeno IP ocenjuje, da je organ s tem, ko je prosilcu na svoji spletni strani omogočil dostop do podatkov iz kreditnih pogodb, ki so predmet  zahteve, po obsegu prosto dostopnih informacij, zadostil zakonski določbi iz petega odstavka 6.a člena ZDIJZ. Ostale informacije, iz zgoraj navedenih kreditnih map, ki so predmet zahteve, pa ne sodijo med prosto dostopne informacije javnega značaja.

Iz obrazložitve izhaja, da je pritožba prosilca neutemeljena, zato jo je IP, na podlagi 1. odstavka 248. čl. ZUP, kot neutemeljeno zavrnil in potrdil odločitev organa. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.



Pouk o pravnem sredstvu:.
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.



Postopek vodila:
Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.                       
svetovalka informacijske pooblaščenke                   
                                               

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka