Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 09.12.2019
Naslov: Adriaplin d.o.o. - Elektro Primorska d.d.
Številka: 0902-13/2019
Kategorija: Ali gre za inf. javnega značaja?, Poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom
Status: Zavrnjeno


POVZETEK:

Prosilec je na zavezanca naslovil zahtevo za posredovanje dokumentov, ki se nanašajo na prodajo hčerinske družbe. Zavezanec je zahtevo zavrnil, v odgovoru pa navedel, da ne gre za informacije iz 4.a člena ZDIJZ. V pritožbi je prosilec zatrjeval, da je zavezanec zavezan tudi po 1. členu ZDIJZ in ne samo po 1.a ZDIJZ. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da je zavezanec zavezan po 1. in 1.a členu ZDIJZ, pri čemer zahtevane informacije ne sodijo pod 4. oz. 4.a člen ZDIJZ, zato je IP pritožbo kot neutemeljeno zavrnil.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 0902-13/2019/4

Datum: 9. 12. 2019

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nad.: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nad. ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nad.: ZDIJZ) in 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nad.: ZUP), o pritožbi družbe Adriaplin d.o.o., Dunajska cesta 7, 1000 Ljubljana, ki jo zastopa … (v nad.: prosilec), z dne 18. 11. 2019, zoper odgovor družbe Elektro Primorska d.d., Erjavčeva ulica 22, 5000 Nova Gorica (v nad.: zavezanec), z dne 4. 11. 2019, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 

 

ODLOČBO:

 

  1. Pritožba prosilca z dne 18. 11. 2019 zoper odgovor družbe Elektro Primorska d.d., z dne 4. 11. 2019, se zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

Obrazložitev:

 

Prosilec je na zavezanca dne 16. 10. 2019 naslovil dopis št. 2622/19, v katerem je, na podlagi določb ZDIJZ, zahteval pojasnilo, kako je doslej potekala prodaja podjetja E3 d.o.o. in kakšna je bila oz. bi morala biti vloga Republike Slovenije (v nad. RS) v tej prodaji.

Zavezanec je zahtevo prosilca obravnaval na podlagi določb ZDIJZ in je dne 4. 11. 2019 prosilcu posredoval odgovor v obliki dopisa. V njem je zahtevo prosilca v celoti zavrnil z obrazložitvijo, da je kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava zavezan k posredovanju informacij po 4.a členu ZDIJZ, pri čemer zahtevane informacije ne sodijo pod omenjeni člen. Prav tako v konkretnem primeru še ni bil sklenjen noben pravni posel.

Zoper zavrnilni odgovor je prosilec dne 18. 11. 2019 pri IP vložil pritožbo. Prosilec v pritožbi navaja, da bi bilo skoraj neverjetno, da bi se zavezanec dogovarjal za prodajo svoje hčerinske družbe, pri tem pa ne bi imel nikakršne dokumentacije, ki bi lahko odgovorila na vprašanja oz. razkrila podatke, na katere se nanaša zahteva. Navsezadnje je morala uprava sprejeti sklep, da bo prodala podjetje E3 d.o.o. in po kakšnem postopku, saj drugače pri nameravanem postopku prodaje ni ravnala s potrebno skrbnostjo. Prosilec dodatno navaja, da zavezanec ni le poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, ampak je hkrati tudi izvajalec javne službe.

IP je prejeto pritožbo prosilca dne 21. 11. 2019, z dopisom št. 0902-13/2019/2, poslal v seznanitev zavezancu in ga pozval, da se opredeli do pritožbenih navedb prosilca ter da IP posreduje vse dokumente, iz katerih izhajajo zahtevane informacije.

V odgovoru na poziv z dne 29. 11. 2019 je zavezanec pojasnil, da vztraja na že obrazloženem stališču iz svoje zavrnilne odločitve z dne 4. 11. 2019, in sicer je, upoštevajoč dejstvo, da je zavezanec poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, zmotno stališče prosilca, da je potrebno zavezanca v konkretnem primeru presojati tudi kot izvajalca javne službe, saj zavezanec ni nosilec javne službe oz. nima koncesije za opravljanje javne službe sistemskega operaterja. Gospodarsko javno službo distribucijskega operaterja električne energije na ozemlju RS namreč izvaja družba SODO d.o.o. (v nad. SODO), in sicer na podlagi Akta o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo SODO, sistemski operater distribucijskega omrežja z električno energijo, d.o.o. (Ur. I. RS, št. 27/07) ter sklepa Vlade RS št. 36001-4/2007/5, z dne 14.6.2007 o podelitvi koncesije za obdobje 50 let od datuma sklenitve koncesijske pogodbe (Uredba o koncesiji gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije - Ur. l. št. 39/2007, z dne 4. 5. 2007). Le-ta ima z zavezancem sklenjeno pogodbo o najemu elektrodistribucijske infrastrukture in izvajanju storitev za distribucijskega operaterja električne energije na ozemlju RS. Zavezanec od 1. 7. 2007 ne ustvarja več prihodkov iz cene za uporabo omrežja (omrežnine), ker je to prihodek koncesionarja (SODO), ampak prihodke iz najemnine za elektrodistribucijsko infrastrukturo in prihodke za izvajanje zgoraj navedenih storitev za družbo SODO. Nenazadnje zavezanec storitve za SODO izvaja v imenu in za račun SODO, medtem ko zavezanec omrežje gradi v svojem imenu in ga nato odda v najem družbi SODO. Dejstvo je tudi, da so prihodki regulirani s strani Agencije RS za energijo. Navedbe prosilca, da je potrebno zavezanca šteti kot izvajalca javne službe je iz prej navedenih razlogov zmotno, saj zavezanec izvaja storitve po pogodbi, ne pa na podlagi podeljene koncesije. Ker je SODO izvajalec javne službe, se za navedeno družbo uporablja 1. člen ZDIJZ, za zavezanca pa ne, pri čemer se SODO po mnenju zavezanca svojim obveznostim po ZDIJZ ne more izogniti s sklicevanjem na to, da določene storitve opravlja drugi subjekt. Tudi sicer je zavezanec v Register zavezancev za informacije javnega značaja vpisan zgolj na podlagi 2. alineje 1. odstavka 3.b člena ZDIJZ - gospodarska družba v neposredni ali posredni večinski lasti oseb javnega prava.

Zgolj iz previdnosti, če bi IP štel zavezanca kot zavezanca po 1. členu ZDIJZ, pa zavezanec dodaja, da tudi v tem primeru ni zavezanec za posredovanje podatkov oz. informacij javnega značaja, saj se zahteva prosilca ne nanaša na poslovanje zavezanca v povezavi z opravljanjem storitev za družbo SODO, temveč na imetništvo poslovnega deleža v družbi E3 d.o.o., katero je zavezanec ustanovil na podlagi Energetskega zakona, ki je zahteval pravno ločitev reguliranih od tržnih in proizvodnih dejavnosti. Navedeno pomeni, da je zavezanec del dejavnosti, ki je predstavljala tržno dejavnost, prenesel na hčerinsko družbo, kar pomeni, da je opravljanje tržne dejavnosti v konkretnem primeru povsem ločeno od ostalih dejavnosti zavezanca (s tem tudi ločeno od storitev, ki jih zavezanec opravlja za SODO). Upoštevajoč zgoraj navedeno se v konkretnem primeru uporablja le določba 4.a člena ZDIJZ, pri čemer informacije, ki jih zahteva prosilec, ne sodijo pod opredelitev informacije javnega značaja, kot jo za poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava opredeljuje 4.a člen.

Zavezanec vztraja na stališču, da v konkretnem primeru ne gre za razpolaganje s stvarnim premoženjem, temveč za morebitno (prodaja namreč še ni bila izvedena) razpolaganje s poslovnim deležem v gospodarski družbi.

Dodatno zavezanec pojasnjuje, da uprava vedno ravna s potrebno skrbnostjo ter da je bila v preteklem obdobju sprejeta odločitev o strukturnem preoblikovanju družbe E3 d.o.o., pri čemer pa uprava vse do danes odločitve o načinu strukturnega preoblikovanja družbe še ni sprejela, niti ni sprejela sklepa, da bo poslovni delež v družbi E3 d.o.o. prodala.

Dopisu je zavezanec priložil dokumente povezane z morebitno prodajo družbe E3 d.o.o., pri čemer je zavezanec poudaril, da gre za dokumente ter podatke, ki so opredeljeni kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, in vsled navedenemu predstavljajo izjemo, skladno s 6. členom ZDIJZ.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odgovor zavezanca v delu, v katerem ga prosilec izpodbija. Odgovor preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

Uvodoma se je IP ukvarjal z razjasnitvijo vprašanja, ali je Elektro Primorska d..o.o. zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja po 1. ali po 1.a členu ZDIJZ.

 

IP je vpogledal v Register zavezancev za informacije javnega značaja (https://www.ajpes.si/RZIJZ/) in ugotovil, da je Elektro Primorska d.o.o. (zavezanec), v skladu z 2. alinejo 1. odstavka 3.b člena ZDIJZ, gospodarska družba v neposredni ali posredni večinski lasti oseb javnega prava (konkretno Republike Slovenije, katere delež v kapitalu zavezanca znaša cca. 80%) in kot taka sodi med poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava oz. med zavezance iz 1.a člena ZDIJZ.

 

Zavezanec je v dopisu z dne 29. 11. 2019 zatrjeval, da ni izvajalec javne službe, kot to navaja prosilec, prav tako kot tak niti ni vpisan v Register zavezancev za informacije javnega značaja. IP pojasnjuje, da to, da zavezanec v Register zavezancev za informacije javnega značaja ni vpisan kot zavezanec po 1. členu ZDIJZ, še ne pomeni, da tudi ni zavezan. Ugotavljanje zavezanosti je namreč sestavni del postopka z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja.

 

IP je v pritožbene postopku ugotovil, da je zavezanec zavezan tudi po 1. členu ZDIJZ, saj je izvajalec javne službe v delu, ki se nanaša na distribucijo električne energije. Pravno formalno je sicer izvajalec gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja distribucije omrežja električne energije res da družba SODO d.o.o., dejansko pa zanj storitve opravlja zavezanec, pri tem pa uporablja svojo infrastrukturo, s katero pa ne more prosto razpolagati, saj je primarno namenjena opravljanju gospodarske javne službe oz. je neločljivo povezana z izvajanjem javne službe. Navedeno pomeni, da zavezanec dejansko storitve povezane z distribucijo električne energije upravlja »v imenu in za račun« družbe SODO d.o.o., kar pomeni, da je zavezanec zavezan za dostop do informacij javnega značaja tudi po 1. členu ZDIJZ. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi št. II U 374/2018-23 z dne 4. 9. 2019, vezano na odločbo IP št. 090-224/2018 z dne 7. 12. 2018.

 

V obravnavanem primeru gre torej za zavezanca, ki je zavezanec po določbah ZDIJZ na dveh pravnih podlagah, in sicer po 1. in 1.a členu ZDIJZ.

 

ZDIJZ v 8. odstavku 1.a člena določa, da če je nosilec javnega pooblastila ali izvajalec javne službe zavezan tako po 1. členu tega zakona, kot tudi po 2. odstavku tega člena (tj. zavezani poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, op. IP), se v delu, ki se nanaša na izvajanje javnih pooblastil ali javne službe, uporabljajo določbe tega zakona, ki urejajo dostop do informacij za organe, sicer pa določbe, ki urejajo dostop do informacij za poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava.

 

IP je najprej ugotavljal, ali so v konkretnem primeru zahtevane informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ.

V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da se dokumentacija, ki je predmet zahteve v obravnavanem primeru in jo je zavezanec posredoval IP, nanaša na postopek prodaje zavezančevega hčerinskega podjetja E3 d.o.o.. Zahtevana dokumentacija se tako ne nanaša na dejavnost, ki jo zavezanec opravlja v okviru opravljanja gospodarske javne službe - distribucija električne energije oz. ne kaže nobenega dejstva ali okoliščine v zvezi z izvrševanjem gospodarske javne službe, ki jo izvaja zavezanec, kar pomeni, da ne sodi v njegovo delovno področje oz. ne izpolnjujejo vseh pogojev za informacijo javnega značaja po 4. členu ZDIJZ.

V tej zvezi IP opozarja na stališče Vrhovnega sodišča RS v sodbi, št. I Up 122/2006 in v sodbi št. X Ips 96/2011 z dne 4. 7. 2012 (točka 12). Po stališču sodišča je mogoče govoriti o delovnem področju organov v smislu ZDIJZ le tedaj, ko je izvajanje določenih nalog ali dejavnosti urejeno s predpisi javnega prava, ki določajo obveznosti organov glede izvajanj teh nalog v okviru upravne ali druge javno-pravne funkcije ter morebitne pravice, obveznosti ali pravne koristi posameznikov, ki iz tega posebnega javno-pravnega režima izhajajo. Tako je pri opredelitvi določene informacije za informacijo javnega značaja odločilno to, ali informacija kaže na dejstvo oz. okoliščino, ki vpliva ali bi lahko vplivala na izvrševanje javnih nalog. V nasprotnem primeru ne gre za informacijo javnega značaja v smislu 4. člena ZDIJZ.

Iz sodne prakse torej izhaja nujnost konkretne povezave med zahtevanimi informacijami in opravljanjem javnih nalog in pooblastil, kar dodatno utemeljuje odločitev IP v obravnavani zadevi. Takšna interpretacija ZDIJZ je tudi skladna z namenom omogočanja dostopa do informacij javnega značaja, ki je v nadzoru javnosti nad organi oblasti, izvajalci javne službe in drugimi nosilci javnih funkcij glede njihovega izvrševanja javnih nalog oziroma glede njihovega izvrševanja javnih funkcij, za izvajanje tega nadzora pa javnost ne potrebuje in tudi ni upravičena do informacij, ki s tem niso povezane. Gre torej za vprašanje, ki je v sodni praksi že rešeno. Ker je zavezanec kot zavezanec po 1. členu ZDIJZ zavezan v tistem delu svoje dejavnosti, ki predstavlja izvajanje javnopravnih nalog, med slednje pa po mnenju IP ne sodijo informacije povezane s prodajo hčerinske družbe, je IP posledično zaključil, da ne gre za informacije javnega značaja. Eden od treh pogojev iz 4. člena ZDIJZ (tj. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa) namreč ni izpolnjen.

 

IP je v nadaljevanju ugotavljal še, ali zahtevani dokumenti ustrezajo definiciji informacije javnega značaja iz 4.a člena ZDIJZ.

Ker so pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava informacije javnega značaja le tiste informacije, ki jih ZDIJZ navaja v 4.a členu, je IP v nadaljevanju presojal, ali zahtevane informacije sodijo med navedene informacije, in sicer ali gre za informacije iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek. Poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava namreč niso zavezanci v celotnem obsegu svojega delovanja, temveč zgolj v ožjem delu, in sicer glede dokumentov, ki jih taksativno našteva 4.a člen ZDIJZ.

IP ugotavlja, da postopek prodaje hčerinskega podjetja zavezanca in informacije v tej zvezi ni mogoče uvrstiti pod definicijo informacijo javnega značaja iz 4.a člena ZDIJZ, saj ne gre za sklenjen pravni posel oz. v predmetni zadevi še ni prišlo do sklenitve pravnega posla, ki bi se nanašal na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta, niti ne gre za izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ali sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek. Dokumenti tako predstavljajo notranji akt zavezanca, ki ne sodijo v krog informacij, ki bi jih bil zavezanec dolžan razkriti prosilcem po ZDIJZ. Ker dokumenti ne predstavljajo informacije javnega značaja, IP tudi ni presojal, ali obstajajo izjeme od prostega dostopa, npr. izjema poslovne skrivnosti, saj bi IP slednje presojal zgolj v primeru, če bi ugotovil, da dokumenti predstavljajo informacijo javnega značaja.

Na podlagi zgoraj navedenega je IP ugotovil, da je bil postopek pred odločitvijo pravilen, da je odločitev zavezanca pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba prosilca pa neutemeljena, zato je na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilca zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.


Posebni stroški v tem postopku niso nastali.


Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010-UPB s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.

 

 

 

Postopek vodila:

Tanja Švab, dipl.upr.ved.,

raziskovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka