Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

Iskalnik po odločbah IP o dostopu do informacij javnega značaja

+ -
Datum: 30.05.2013
Naslov: A-PROJEKT d.o.o. - Slovenska akreditacija
Številka: 090-85/2013/4
Kategorija: Osebni podatek
Status: Zavrnjeno


Sodba upravnega sodišča

 

POVZETEK:
Pooblaščenec je zavrnil pritožbo prosilca, ki je od organa zahteval posredovanje podatkov o referencah za strokovne ocenjevalce na področju hrupa, in sicer je za tri ocenjevalce želel dobiti vpogled v njihove konkretne reference, ki se nanašajo na njihove strokovne izkušnje  na osnovi katerih, jim je bil podeljen status strokovnega ocenjevalca na področju hrupa v okviru organa. Pooblaščenec je ugotovil, da prosilec zahteva podatke, ki predstavljajo varovane osebne podlage, za razkritje katerih ni pravne podlage v področni zakonodaji. Prav tako pravne podlage za razkritje zahtevanih osebnih podatkov ne daje ZDIJZ, ker navedene osebe niso javni uslužbenci oziroma javni fukncionarji niti ti podatki niso nujno potrebni ali primerni za preverjanje porabe javnih sredstev.



ODLOČBA:
Številka: 090-85/2013/4
Datum: 30. 5. 2013

Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZInfP), 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/2006-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi družbe A-PROJEKT, d.o.o., Vinarje 110b, 2000 Maribor, ki jo zastopa direktor Aleš Globovnik (v nadaljevanju prosilec), zoper odločbo Slovenske akreditacije, Šmartinska cesta 152, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 071-0001/13-0006 z dne 11. 4. 2013, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo


O D L O Č B O:


1. Pritožba prosilca se zavrne.

2. V tem postopku niso nastali posebni stroški.


O B R A Z L O Ž I T E V:


Prosilec je dne 7. 3. 2013 na organ naslovil zahtevo za posredovanje podatkov o referencah za strokovne ocenjevalce na področju hrupa, pri čemer se je med drugim skliceval tudi na določila dokumenta organa D03-04. Po pozivu organa je prosilec svojo zahtevo specificiral in navedel, da želi za naslednje tri ocenjevalce dobiti vpogled v njihove konkretne reference, ki se nanašajo na njihove strokovne izkušnje ter na osnovi katerih, jim je bil podeljen status strokovnega ocenjevalca na področju hrupa v okviru organa:

Organ je dne 11. 4. 2013 izdal odločbo št. 071-0001/13-0006, s katero je zahtevo prosilca zavrnil. V odločbi je pojasnil, da je prosilcu že dne 19. 3. 2013 pojasnil, da so podatki o ocenjevalcih zaupne narave, saj gre za t.i. osebne podatke. V skladu z določbami evropske Uredbe št. 765/2008 o akreditaciji in nadzoru trga in Zakona o akreditaciji (Ur. l. RS, št. 59/99, v nadaljevanju ZAkr) ter standarda SIST EN ISO/IEC 17011 je organ vsakemu ocenjevanemu organu dolžan sporočiti imena ocenjevalcev, ki so imenovani za posamezno dotično ocenjevanje, in njihove trenutne zaposlitve, kar je organ prosilcu tudi sporočil. V nadaljevanju odločbe organ navaja zakonske kriterije za obstoj informacije javnega značaja, pri čemer navaja, da podatek o referencah za strokovne ocenjevalce na področju hrupa, ni informacija javnega značaja, zato je organ zahtevo prosilca zavrnil. Organ navaja še, da je podatek o referencah oz. delovnih izkušnjah ocenjevalcev, predstavlja tudi osebni podatek posameznega ocenjevalca, ki ga lahko organ obdeluje in posreduje tretjim osebam le skladno z določbami Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07-UPB1, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZVOP-1). V skladu z določbami Uredbe št. 765/2008 in določbami ZAkr lahko organ posreduje le podatek o trenutni zaposlitvi ocenjevalca, ki je imenovan v ocenjevalno skupino v posamezni konkretni zadevi ocenjevanja. Določba notranjega akta, ki morebiti dopušča posredovanje osebnih podatkov, nima podlage v zakonu in je nična, zato na tej podlagi ni mogoče posredovati osebnih podatkov posameznika.

Prosilec je dne 16. 4. 2013 pri organu vložil pritožbo zoper izdano odločbo. V pritožbi prosilec opozarja, da je organ ustanovljen kot javni zavod, ki opravlja naloge nacionalne akreditacijske službe. Iz 42. člena Statuta organa izhaja, da je delo organa javno, pri čemer so javnosti dostopne vse informacije o njegovem delu, z izjemo tistih podatkov, ki so v skladu z akreditacijskimi pravili opredeljeni kot zaupne narave. 43. člen Statuta, ki obravnava tajnost podatkov, med njih ne šteje referenc strokovnih ocenjevalcev. Dalje tudi dokument organa št. D03-04 (Ocenjevalci) v 15. poglavju nesporno navaja, da so vsi podatki o ocenjevalcih zaupni, izjema pa so podatki o ocenjevalčevi zaposlitvi in delovnih izkušnjah, relevantnih za  zadevno ocenjevanje, ki jih organ lahko posreduje ocenjevancu. Tolmačenje, da so reference strokovnih ocenjevalcev osebni podatki, je po mnenju prosilca zmotno, gre le za tehnične opise problemov, za način izvedbe določenih postopkov oz. za dokumente, iz katerih bo nedvoumno razvidno, da avtor pozna in obvlada problematiko obravnavanih metod, brez kakršnih koli sklicev na osebne podatke dotičnih strokovnih ocenjevalcev. Prosilec še navaja, da je eno izmed glavnih poslanstev organa preverjanje usposobljenosti laboratorijev, ki na področju Slovenije izvajajo naloge, ki so širšega javnega pomena (npr. ocenjevanje onesnaženosti zraka, zemlje, vode, hrup v okolju ipd). Zaradi verodostojnosti takšnih institucij, kot je organ, ne sme biti dvoma glede njihove strokovnosti in usposobljenosti. Strokovni ocenjevalci, ki presojajo pooblaščene laboratorije morajo biti vsaj enako, če že ne bolj usposobljeni, kot ocenjevani laboratorij. To je v interesu širše javnosti, ki ima tudi pravico te podatke izvedeti. Ali je temu resnično tako, pa je možno ugotoviti zgolj z vpogledom v referenčna dela, na osnovi katerih je organ kandidatom podelil status strokovnih ocenjevalcev. Logično je pričakovati, da bi se morali kandidati izkazati s širokim naborom referenc, saj bi v nasprotnem primeru bilo njihovo imenovanje postavljeno pod velik vprašaj. Prav tako prosilec meni, da ima kot ocenjevani laboratorij pravico in dolžnost zahtevati vpogled v reference strokovnih ocenjevalcev, katerih prisotnost organ napove v napovedi ocenjevanja. Samo navedba imen in njihove trenutne zaposlitve o kvaliteti strokovnih ocenjevalcev ne pove ničesar.

Pooblaščenec je dne 17. 4. 2013  prejel dopis organa, s katerim je organ v skladu z 245. členom ZUP odstopil pritožbo prosilca, skupaj s spisovno dokumentacijo, v reševanje Pooblaščencu. Organ je ugotovil, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena po upravičeni osebi. Ker organ ob odstopu pritožbe ni priložil dokumentov, ki so predmet presoje v konkretnem primeru, je Pooblaščenec organ z dopisom št. 090-85/2013/2 z dne 24. 4. 2013 pozval, naj mu posreduje dokumentacijo, ki je predmet prosilčeve pritožbe. Pooblaščenec je zahtevane dokumente prejel dne 7. 5. 2013. Ob tem je organ Pooblaščencu podal še dodatna pojasnila v zvezi z zadevo. Ponovno je poudaril, da v postopkih ravnajo po določbah Uredbe št. 765/2008 o akreditaciji in nadzoru trga, ZAkr ter standardu SIST EN ISO/IEC 17011, ki določa Splošne zahteve za akreditacijske organe, ki akreditirajo organe za ugotavljanje skladnosti (v nadaljevanju OUS). Skladno z določilom SIST EN ISO/IEC 17011, tč. 7.5.2., organ zagotavlja, da za ocenjevanja izbere ocenjevalce, ki imajo primerna znanja glede na zadevni obseg in ki mu omogočajo zadostno razumevanje, da verodostojno ocenijo usposobljenost UOS. V postopku izbire ocenjevalcev organ pridobi podatke o njihovih referencah, delovnih izkušnjah in usposobljenosti, ki omogočajo utemeljeno izbiro in imenovanje ocenjevalne komisije za posamezno ocenjevanje z vidika zagotavljanja neodvisnosti, nepristranskosti in usposobljenosti. Organ ocenjevalca v postopku ocenjevanj vključuje na podlagi pogodbenega razmerja in izvajajo ocenjevanja izključno v imenu organa. V tč. 7.5.4 standard določa, da mora akreditacijski organ seznaniti OUS z imeni ocenjevalcev in organizacij, ki jim ti pripadajo, kar pri organu dosledno izvajajo. Postopke izbire in imenovanja ocenjevalcev, po katerih ravna organ, preverja v postopkih »peer evaluacije« Evropsko združenje za akreditacijo, kar med drugim določa tudi Uredba 765/2008. Po pravilih organa (D03-04) je evidenca ocenjevalcev v smislu ZVOP-1 zbirka podatkov, ki se jih vodi na podlagi pisne privolitve ocenjevalcev. Podatke organ obdela z namenom ugotavljanja izpolnjevanja zahtev za ocenjevalce. Vsak ocenjevalec ima dostop do svojih podatkov, organ pa ocenjevanca (pred ocenjevanjem) seznani s podatkom o ocenjevalčevi zaposlitvi, vsi drugi podatki o ocenjevalcih pa se obravnavajo kot varovani oz. zaupni.

Pritožba ni utemeljena.

Pooblaščenec pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Pooblaščenec prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Informacija javnega značaja je po določilu 1. odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz citiranega 1. odstavka 4. člena ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
•    da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le-ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti),
•    da organ z njo razpolaga,
•    da se informacija nahaja v materializirani obliki.

Organ deluje na podlagi ZAkr, ki ureja ustanovitev, organizacijo in delovanje organa, ki opravlja naloge nacionalne akreditacijske službe, ter opredeljuje področje, na katerem se izvaja akreditiranje, in uporabo akreditacije v predpisih, ki določajo ugotavljanje skladnosti. V skladu s 3. členom ZAkr organ opravlja naslednje naloge:
– akreditiranje preskuševalnih in kalibracijskih laboratorijev,
– akreditiranje certifikacijskih organov za certificiranje proizvodov, sistemov zagotavljanja kakovosti in osebja,
– akreditiranje kontrolnih organov za izvajanje kontrole in podobnih opravil,
– sodelovanje v evropskih in mednarodnih organizacijah za akreditacijo in predstavljanje interesov Republike Slovenije v njih,
– svetovanje državni upravi na področju akreditacije in drugega ugotavljanja ali potrjevanja usposobljenosti za izvajanje postopkov ugotavljanja skladnosti,
– drugo ugotavljanje ali potrjevanje usposobljenosti za izvajanje postopkov ugotavljanja skladnosti, vključno z ugotavljanjem izpolnjevanja zahtev za organe za ugotavljanje skladnosti v skladu s posameznimi predpisi, ki določajo ugotavljanje skladnosti.

Pooblaščenec najprej ugotavlja, da informacije, ki jih prosilec zahteva, nedvomno sodijo v delovno področje organa, saj gre za podatke o ocenjevalcih, ki na podlagi pogodbenega razmerja z organom sodelujejo v postopkih akreditiranja, za katere je pristojen organ. Nadalje ni dvoma, da organ z vsemi zahtevanimi podatki razpolaga v materializirani obliki, saj jih je v okviru pritožbenega postopka tudi posredoval Pooblaščencu. Vendar pa organ zatrjuje, da podatki oz. dokumenti, ki jih zahteva prosilec, ne predstavljajo prosto dostopnih informacij javnega značaja. Pooblaščenec je zato v nadaljevanju preverjal, ali obravnavani dokumenti predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja, oziroma ali vsebujejo katero izmed izjem od prosto dostopnih informacij javnega značaja iz 6. člena ZDIJZ.

Organ se je pri zavrnitvi dostopa do teh podatkov skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov iz 3. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. ZDIJZ v tej točki napoti na uporabo ZVOP-1, ki v 1. točki 1. odstavka 6. člena določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.

Pooblaščenec na tem mestu ugotavlja, da dokumenti, ki jih prosilec zahteva nedvomno vsebujejo  osebne podatke posameznikov, in sicer gre za reference oziroma strokovne izkušnje ocenjevalcev v sistemu akreditiranja pri organu. Ti posamezniki so z organom v pogodbenem razmerju. Dokumenti, ki jih prosilec zahteva, tako vsebujejo podatke o doseženi izobrazbi teh posameznikov (skupaj z letnicami dosežene izobrazbe), podatke o njihovih (bivših) delodajalcih, o delu, ki so ga v preteklosti opravljali, o strokovnih tečajih, ki so se jih udeležili, o bibliografiji, ipd.

Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 9. členu ZVOP-1. Po ZVOP-1 je namreč obdelava osebnih podatkov dopustna le v dveh primerih (ki pa se razlikujeta glede na to, ali upravljavec osebnih podatkov iz javnega ali zasebnega sektorja): na podlagi osebne privolitve ali na podlagi zakona. Če ne obstoji ustrezna pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov (ki pomeni, kot že rečeno tudi razkritje podatkov), je le-ta nedovoljena in v nasprotju z določbami ZVOP-1. Glede na to, da je organ zavezanec organ javnega sektorja, je razkritje podatkov z njegove strani dopustno le v primeru, kadar za takšno razkritje obstaja izrecna zakonska podlaga. Pri tem je pomembno poudariti še, da ustrezne pravne podlage ne more predstavljati noben drug podzakonski akt, zato v konkretnem primeru niso relevantne prosilčeve pritožbene navedbe, kjer opozarja, da določbe Statuta organa oziroma internih aktov organa, ki  podatkov o referencah ocenjevalcev ne opredeljujejo kot tajne oz. zaupne.

Pooblaščenec je glede na navedeno preveril relevantne pravne podlage, na podlagi katerih deluje organ (ZAKr, Uredba št. 765/2008 o akreditaciji in nadzoru trga) ter ugotovil, da tako določbe Uredbe kot ZAkr vsebujejo splošne usmeritve glede usposobljenosti osebja, ki izvaja ocenjevanje v sistemu akreditiranja pri organu, pri čemer podrobnejše zahteve, ki jih morajo izpolnjevati ocenjevalci, da jim je lahko v posebnem postopku podeljen status ocenjevalca, vsebujejo interni akti organa, ni pa Pooblaščenec ne v Uredbi in ne v ZAkr našel ustrezne pravne podlage, ki bi dovoljevala razkritje osebnih podatkov, in sicer referenc in izkušenj posameznikov, ki jih organ pridobiva v postopku pridobivanja novih ocenjevalcev za izvajaje ocenjevanj v sistemu akreditiranja pri organu.

Ker pravne podlage za razkritje zahtevanih podatkov v konkretnem primeru ni moč najti v področnih zakonih, Pooblaščenec opozarja tudi na dejstvo, da zakonsko podlago za obdelavo (razkritje) nekaterih osebnih podatkov daje tudi že sam ZDIJZ, ki v 3. odstavku 6. člena določa, da se ne glede na izjeme iz 1. odstavka 6. člena dovoli dostop do (tudi osebnih) podatkov, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. V skladu z navedenim je Pooblaščenec v nadaljevanju preverjal, ali bi bilo morda razkritje zahtevanih podatkov dopustno na podlagi citirane »izjeme od izjem«, torej ali gre za podatke, povezane bodisi z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca bodisi z opravljanjem javne funkcije bodisi za podatke, ki predstavljajo podatke o porabi javnih sredstev.

Pooblaščenec je ugotovil, da so zaposleni v organu (ker gre za javni zavod) sicer javni uslužbenci, zato njihovi osebni podatki, kadar gre za podatke v zvezi z opravljanjem delovnega razmerja pri organu, niso varovani podatki. Vendar prosilec v konkretnem primeru želi prejeti podatke za posameznike, ki pri organu niso zaposleni, torej niso javni uslužbenci, pač pa so z organom v pogodbenem razmerju na podlagi dogovora o sodelovanju. Prav tako v konkretnem primeru ne moremo govoriti o izvajanju javne funkcije. Takšno je tudi stališče Upravnega sodišča RS, ki je v svoji praksi s področja dostopa do informacij javnega značaja v podobnih primerih že večkrat opozorilo, da opravljanje primerljivih dejavnosti ne pomeni izvajanja javne funkcije. Tako je npr. Upravno sodišče v sodbi št. I U 415/2009-21 z dne 23. 2. 2011 navedlo, da je »ocenjevanje znanja kandidatov na maturi s strani ocenjevalca (oziroma izvedencev) dejavnost strokovne narave, ki ni neposredno povezana z opravljanjem javne funkcije«, v sodbi št. I U 2187/2011-24 z dne 19. 12. 2012 pa je sodišče npr. navedlo, da »recenzenti (ki v okviru ARRS ocenjujejo projekte, ki pridobivajo javna sredstva, op. Pooblaščenca) ne opravljajo javne funkcije, saj se po mnenju sodišča pojem javne funkcije  nanaša le na tiste osebe, ki so funkcionarji v državnih organih (npr. poslanci, ministri, sodniki, ipd.)«. V obeh navedenih primerih je sodišče odločilo celo v prid popolni anonimnosti ocenjevalcev.

Glede vprašanja, ali podatki, ki jih prosilec zahteva predstavljajo podatke o porabi javnih sredstev, pa Pooblaščenec ocenjuje, da podatke o porabi javnih sredstev nedvomno predstavljajo imena in priimki posameznikov, ki pogodbeno sodelujejo z organom in s strani organa za opravljeno ocenjevanje prejemajo tudi plačilo. Ne more pa Pooblaščenec trditi, da je neposredno v zvezi s samo porabo javnih sredstev tudi podatek o preteklih izkušnjah in referencah teh oseb. Prost dostop do vseh podatkov o referencah in bivših delodajalcih  bi namreč po oceni Pooblaščenca pomenil prekomeren poseg v zasebnost teh oseb, kar bi bilo v nasprotju tudi z načelom sorazmernosti, ki ga kot temeljno načelo v zvezi z obdelavo osebnih podatkov določa 3. člen ZVOP-1, hkrati pa za samo preverjanje porabe javnih sredstev ti osebni podatki niso niti nujno potrebni niti primerni. 

Ker v konkretnem primeru ne gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, prav tako pa za obdelavo zahtevanih osebnih podatkov in njihovo posredovanje javnosti v področni zakonodaji ne obstaja druga ustrezna pravna podlaga v smislu 9. člena ZVOP-1, je potrebno zaključiti, da zahtevani podatki v konkretnem primeru predstavljajo izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. Prav tako do konkretnih podatkov ni mogoče razkriti na podlagi določbe 7. člena ZDIJZ (delni dostop), saj prav vsi podatki, ki jih prosilec zahteva, predstavljajo varovane osebne podatke in bi jih bilo potrebno prekriti v celoti, takšna izvedba delnega dostopa pa ne bi bila smiselna.

Na podlagi vsega navedenega je Pooblaščenec pritožbo prosilca v skladu s 1. odstavkom 248. člena ZUP zavrnil kot neutemeljeno, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.


Postopek vodila:
Mojca Komac, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca                          

Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka