Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 28.07.2006
Title: Zveza društev invalidov in oseb z invalidnostjo Invalid zoper FIHO
Number: 0900-228/2006/7
Category: Ali gre za inf. javnega značaja?
Status: Sustained


Datum: 28.07.06
Šifra: 0900-228/2006/7

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po namestnici pooblaščenke Sonji Bien na podlagi 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (UL RS, št. 24/03, 61/05, 109/05, 113/05 in 28/06, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (UL RS, št. 113/2005) ter 3. odstavka 255. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (UL RS št. 80/99 s spremembami, v nadaljevanju ZUP), izdaja po pritožbi Zveze društev invalidov in oseb z invalidnostjo Slovenije "Invalid", Trg mladosti 6, 3320 Velenje (v nadaljevanju prosilec), zaradi molka organa z dne 6.3.2006 zoper molk Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij RS, Stegne 21/c, Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve informacij javnega značaja naslednjo

ODLOČBO:



1. Pritožbi zaradi molka in zahtevi prosilca se ugodi.
2. Organ je dolžan v roku 3 dni od pravnomočnosti te odločbe prosilcu v obliki fotokopij posredovati naslednje dokumente:
1. Zapisnik s 40. seje Komisije, št. 300/1-40-INV-zap/2005 z dne 20.12.2005 o seji z dne 19.12.2005,
2. Zapisnik z 39. seje Komisije, št. 300/1-39-INV-zap/2005 z dne 6.12.2005 o seji z dne 5.12.2005,
3. Zapisnik z 38. seje Komisije, št. 300/1-38-INV-zap/2005 z dne 5.1.2006 o seji z dne 1.12.2005,
4. Zapisnik s 37. seje Komisije, št. 300/1-37-INV-zap/2005 z dne 28.11.2005 o seji z dne 25.11.2005,
5. Zapisnik s 36. seje Komisije, št. 300/1-36-INV-zap/2005 z dne 18.11.2005 o seji z dne 17.11.2005,
6. Zapisnik s 35. seje Komisije, št. 300/1-35-INV-zap/2005 z dne 8.11.2005 o seji z dne 8.11.2005,
7. Dopolnilni zapisnik k 35. seji Komisije, št. 300/1-35-INV-zap/2005 z dne 9.11.2005 o seji z dne 8.11.2005.

OBRAZLOŽITEV:


Prosilec je dne 28.1.2006 na organ naslovil zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, in sicer za posredovanje fotokopij zapisnikov Komisije za ocenjevanje in pripravo predlogov za razporeditev sredstev FIHO invalidskim organizacijam, na katere se opira   sklep FIHO z dne 19.12.2005, št. 100/20-2005.

Prosilec je dne 6.3.2006 na Pooblaščenca naslovil pritožbo zaradi molka organa.

Pooblaščenec je dne 8.3.2006 z dopisom šif. 092-1/2006/118 organ pozval, naj v roku 8 dni sporoči, zakaj o zadevi ni odločil. Organ na poziv ni odgovoril.

Pooblaščenec je dne 8.5.2006 z dopisom šif. 092-1/2006/281 organ pozval, naj mu nemudoma pošlje dokumente zadeve, vključno z dokumenti, ki jih je prosilec zahteval.

Dne 6.6.2006 je organ Pooblaščencu z dopisom št. 243-1/2006 dostavil zahtevane dokumente zadeve, in sicer:
1. Zapisnik s 40. seje Komisije, št. 300/1-40-INV-zap/2005 z dne 20.12.2005,
2. Zapisnik z 39. seje Komisije, št. 300/1-39-INV-zap/2005 z dne 6.12.2005,
3. Zapisnik z 38. seje Komisije, št. 300/1-38-INV-zap/2005 z dne 5.1.2006,
4. Zapisnik s 37. seje Komisije, št. 300/1-37-INV-zap/2005 z dne 28.11.2005,
5. Zapisnik s 36. seje Komisije, št. 300/1-36-INV-zap/2005 z dne 18.11.2005,
6. Zapisnik s 35. seje Komisije, št. 300/1-35-INV-zap/2005 z dne 8.11.2005,
7. Dopolnilni zapisnik k 35. seji Komisije, št. 300/1-35-INV-zap/2005 z dne 9.11.2005.

Pritožba je utemeljena

1. Pojem informacije javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, zato v 1. odstavku 1. člena vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu.

Informacija javnega značaja je po določilu 1. odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. V tej določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, po katerih lahko opredelimo informacijo javnega značaja:
1. iti mora za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa;
2. organ mora z njo razpolagati;
3. nahajati se mora v neki materializirani obliki.

Pooblaščenec ugotavlja, da prosilec zahteva konkretne dokumente, s katerimi organ razpolaga in ki se nahajajo v obliki dokumentov, ki jih je organ izdelal sam.

Zakon o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije (UL RS, št. 44/96 in 47/97, v nadaljevanju ZLPLS) v 8. členu ustanavlja Fundacijo za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji (organ) kot pravno osebo javnega prava. V 11. členu ZLPLS določa, da Svet fundacije sprejema pravila in druge splošne akte fundacije, določa finančni načrt in sprejema zaključni račun, določa merila in pogoje za uporabo sredstev fundacije za posamezne namene, odloča o razporejanju sredstev na posamezne uporabnike in opravlja druge, z zakonom ali z aktom o ustanovitvi oziroma s pravili fundacije določene zadeve. ZLPLS v 14. členu določa, da fundacija sredstva uporablja izključno za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij in sicer v skladu s Pravilnikom o merilih in pogojih za uporabo sredstev FIHO v Republiki Sloveniji (UL RS št. 92/98 in 45/05, v nadaljevanju Pravilnik FIHO), ki ga ob soglasju Državnega zbora Republike Slovenije sprejme svet fundacije. Na podlagi 8. člena ZLPLS sprejet Odlok o ustanovitvi fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v RS (UL RS, št. 9/360 v nadaljevanju Odlok FIHO) v 2. členu določa, da je ustanovitelj fundacije (organ) Republika Slovenija, v 8. členu pa, da se fundacija ustanovi za trajne in splošno koristne namene pri financiranju dejavnosti invalidskih in humanitarnih organizacij na celotnem območju Republike Slovenije, da je fundacija nepridobitna, njeno delo pa javno. Odlok FIHO v 16. členu določa še, da fundacija (organ) sredstva za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij uporablja v skladu s Pravilnikom o merilih in pogojih za uporabo sredstev FIHO v Republiki Sloveniji (UL RS, št. 92/98 in 45/05, v nadaljevanju Pravilnik FIHO), ki ga s soglasjem Državnega Zbora sprejme svet fundacije. Pravilnik FIHO natančno določa načela za financiranje, pogoje in merila, razmerja med sredstvi, ki se razporejajo na invalidske in humanitarne organizacije, druga razmerja in kriterije za uporabo sredstev fundacije za posamezne namene, postopek razporeditve sredstev ter delo in pristojnosti Komisije za ocenjevanje in pripravo predlogov za razporeditev sredstev FIHO invalidskim organizacijam. Komisijo kot organ Fundacije FIHO (organa zavezanca), opredeljuje Pravilnik FIHO v 15. členu, ki določa, da Komisija FIHO za ocenjevanje in pripravo predlogov za razporeditev sredstev invalidskih organizacij pravočasno odpre prejete vloge za razporeditev sredstev in ugotovi, če so vloge pripravljene v skladu s Pravilnikom FIHO in vsebujejo zahtevano dokumentacijo. Kot enega od organov v sestavi Fundacije FIHO jo opredeljuje tudi uradna spletna stran Fundacije (http://www.gov.si/fiho/), ki kot organe našteva: direktorja, komisijo za pripravo aktov, strokovno službo, invalidsko komisijo (Komisija za ocenjevanje in pripravo predlogov za razporeditev sredstev FIHO invalidskim organizacijam), svet FIHO, humanitarno komisijo in nadzorni odbor  FIHO.

Na tej podlagi Pooblaščenec ugotavlja, da je izpolnjeno tudi zadnje merilo za informacije javnega značaja, in sicer, da zahtevane informacije izvirajo iz delovnega področja organa. Gre namreč za zapisnike, ki jih organ pripravlja v okviru svojih rednih nalog in pristojnosti na sejah, ki jih vodi, zato v konkretnem primeru nedvomno gre za informacije javnega značaja.

3. Načelo odprtosti delovanja javnih organov
Za uresničevanje namena ZDIJZ, torej zagotavljanja javnosti in odprtosti delovanja organov zavezancev ter omogočanja uresničevanja pravic posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, si morajo organi prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delovanju (2. člen ZDIJZ). Zakon tako določa načelo odprtosti delovanja javnih organov. Prav tako ZDIJZ določa načelo prostega dostopa, ki pomeni, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur. Organ torej v prvi vrsti nosi dokazno breme za zatrjevanje, da so določene informacije izvzete iz prostega dostopa, in sicer zato, ker sploh ne gre za informacijo javnega značaja, ali pa sicer gre za takšno informacijo, vendar se dostop zaradi ene od zakonsko opredeljenih izjem po 6. členu ZDIJZ lahko zavrne. Načelo odprtosti pomeni, da je delovanje in odločanje javnih oblasti oprto tudi na posameznike (državljane), ki lahko pridobivajo vse javne informacije o delu javnih oblasti in sodelujejo pri sprejemanju njenih odločitev. Načelo odprtosti torej predstavlja javnost delovanja javnih oblasti, zagotavljanje informacij o delu javnih oblasti in pravico do dostopa do dokumentov javnih oblasti ali v tem drugem delu tudi transparentnost njihovega delovanja. Transparentnost dela pa lahko zagotovi le takšna implementacija zakonov, ki to pravico tolmači čimbolj široko in ne v škodo državljanov.

Za obravnavani primer je izhajajoč iz načela odprtosti in transparentnosti pomembno omeniti dve funkciji pravice do informacij javnega značaja – demokratično in nadzorno funkcijo. Demokratična funkcija služi večji udeležbi državljanov v politiki in izhaja iz teorije deliberativne demokracije, ki poudarja, da odprtost delovanja javni oblasti ne more biti omejena le na različne oblike parlamentarnega odločanja, temveč mora vključevati tudi različne oblike neposrednega sodelovanja državljanov pri sprejemanju predpisov in političnih odločitev (več v Komentarju Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič et al., Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti, Ljubljana, 2005, str. 72). Funkcija nadzora pa omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti, nadzor nad porabo proračunskega denarja, kar preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Ta pravica omogoča splošni nadzor javnosti nad delom uprave in s tem pospešuje zavedanje njene odgovornosti. Javnost namreč lahko preveri pravilnost njenih odločitev ter spoštovanje pravnih in drugih pravil. Slednje omogoča nadzor in preprečuje zlorabe. Zaradi tega je delo javnega sektorja bolj učinkovito.

4. Sklepno
Ker organ v ničemer ni zatrjeval morebitnih izjem po ZDIJZ, ki bi jih zahtevani dokumenti lahko vsebovali, je Pooblaščenec po uradni dolžnosti v skladu z 2. odst. 247. čl. ZUP in v skladu z načelom materialne resnice (8. člen ZUP) izvedel preizkus, ali so dokumenti zavarovani pred prostim dostopom zato, ker gre za katero od izjem, določenih v 1. odstavku 6. člena ZDIJZ.

Zahtevani zapisniki obravnavajo redno delo Komisije za ocenjevanje in pripravo predlogov za razporeditev sredstev FIHO invalidskim organizacijam. Tako primeroma med drugim obravnavajo pripravo čistopisov sklepov razporeditve sredstev, vsebinsko obravnavo vlog na javni razpis za razporeditev sredstev FIHO, obravnavo prispelih vlog, pregled posredovane dokumentacije ter odpiranje v roku prispelih vlog na javni razpis za razporeditev sredstev FIHO.

Po skrbnem pregledu vseh dokumentov, ki jih je bilo potrebno preučiti v skladu z določbo 2. odstavka 255. člena ZUP, je Pooblaščenec ugotovil, da ti ne vsebujejo izjem v skladu s 6. členom ZDIJZ in so zato prosto dostopni.

Pooblaščenec je pri tem preiskal tudi okoliščine očitno napačnega oziroma pomotnega zapisa Komisije, ki je v sklepu FIHO z dne 19.12.2005, št. 100/20-2005, navedla, da se je v obravnavani zadevi sestala devetkrat. Ker je organ Pooblaščencu dostavil le sedem zapisnikov sej Komisije, je Pooblaščenec naknadno zahteval še dostavo zapisnika prve predhodne, 34. seje Komisije ter prve naknadne, 41. seje Komisije. Iz obeh naknadno dostavljenih zapisnikov 34. in 41. seje je razvidno, da tematika, ki jo obravnavata zapisnika, ne zadeva odpiranja vlog prispelih na javni razpis za razporeditev sredstev FIHO v letu 2006, kar pomeni, da predstavlja posredovanih sedem zapisnikov celoto s strani prosilca zahtevane informacije.

Ker se molk organa v skladu s 4. odst. 22. čl. ZDIJZ šteje kot odločba, s katero je zahteva zavrnjena, iz obrazložitve te odločbe Pooblaščenca pa so razvidni razlogi za ugoditev zahtevi, to pomeni, da je pritožba zaradi molka utemeljena. Ker je Pooblaščenec ugotovil, da lahko zadevo reši po dokumentih, je v skladu s 3. odstavkom 255. člena ZUP opravil postopek in s svojo odločbo rešil zadevo, kakor je razvidno iz izreka.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče, Tržaška 68/a, Ljubljana. Tožba se lahko pošlje po pošti, vloži pisno ali da ustno na zapisnik pri sodišču. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Informacijski pooblaščenec:
Sonja Bien, univ. dipl. prav.,
Namestnica pooblaščenke