Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 17.05.2010
Title: Žverca, Društvo za pomoč živalim - Zavetišče Zonzani
Number: 090-54/2010/4
Category: Ali je organ zavezanec?, Poslovna skrivnost
Status: Sustained


Številka: 090-54/2010/
Datum: 17. 5. 2010


Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), in tretjega odstavka 255. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E in 65/2008-ZUP-F; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi društva Žverca, Društvo za pomoč živalim Škofja Loka - Kranj, ki ga zastopa ……….. (v nadaljevanju prosilec), z dne 21. 4. 2009, zoper molk Tatjane Lenko s. p., Jarmovec 5, 3222 Dramlje (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo



O D L O Č B O:


1.    Zahtevi prosilca se ugodi. Organ je dolžan prosilcu v roku petnajstih (15) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopije naslednjih dokumentov:  
1.    pogodbe z Občino Braslovče, ki je bila podpisana dne 17. 2. 2010;
2.    pogodbe z Občino Dobrna, ki je bila podpisana dne 15. 1. 2010;
3.    pogodbe z Občino Laško, ki je bila podpisana dne 17. 3. 2010;
4.    pogodbe z Občino Ljubno, ki je bila podpisana dne 10. 2. 2010;
5.    pogodbe z Občino Majšperk, ki je bila podpisana dne 22. 1. 2010;
6.    pogodbe z Občino Mozirje, ki je bila podpisana dne 18. 1. 2010;
7.    pogodbe z Občino Nazarje, ki je bila podpisana dne 15. 2. 2010;
8.    pogodbe z Občino Prebold, ki je bila podpisana dne 31. 1. 2010;
9.    pogodbe z Občino Poljčane, ki je bila podpisana dne 18. 1. 2010;
10.    pogodbe z Občino Rečica ob Savinji, ki je bila podpisana dne 15. 2. 2010;
11.    pogodbe z Občino Rogatec, ki je bila podpisana dne 31. 3. 2010;
12.    pogodbe z Občino Slovenska Bistrica, ki je bila podpisana dne 18. 3. 2010;
13.    pogodbe z Občino Slovenske Konjice, ki je bila podpisana dne 10. 2. 2010;
14.    pogodbe z Mestno občino Slovenj Gradec, ki je bila podpisana dne 2. 2. 2010;
15.    pogodbe z Občino Šentjur, ki je bila podpisana dne 4. 2. 2010;
16.    pogodbe z Občino Šmarje pri Jelšah, ki je bila podpisana dne 1. 1. 2010;
17.    pogodbe z Občino Štore, ki je bila podpisana dne 20. 1. 2010;
18.    pogodbe z Občino Trbovlje, ki je bila podpisana dne 4. 2. 2010;
19.    pogodbe z Občino Vojnik, ki je bila podpisana dne 9. 2. 2010;
20.    pogodbe z Mestno občino Velenje, ki je bila podpisana dne 9. 2. 2010;
21.    pogodbe z Občino Zagorje ob Savi, ki je bila podpisana dne 25. 2. 2010;
22.    pogodbe z Občino Zreče, ki je bila podpisana dne 9. 3. 2010;
23.    pogodbe z Mestno občino Celje, ki je bila podpisana dne 2. 4. 2009, s prilogo (predračun z dne 6. 3. 2009);
24.    naročilnice Občine Žalec št. 2010/000136, z dne 25. 3. 2010.

2.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali stroški.


O b r a z l o ž i t e v:

Organ je dne 21. 1. 2009 prejel prosilčevo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je prosilec zahteval, da mu organ posreduje naslednje podatke:
1.    s katerimi občinami ima organ sklenjene pogodbe glede zapuščenih živali;
2.    fotokopije pogodb, ki jih ima organ sklenjene z občinami glede zapuščenih živali;
3.    s katerimi občinami organ v zvezi z zapuščenimi živalmi sodeluje na drug način (npr. z naročilnicami) in kako.

Dne 21. 4. 2009 je Pooblaščenec v zvezi z zahtevo, navedeno v prejšnjem odstavku, prejel pritožbo prosilca zaradi molka organa, v kateri je prosilec pojasnil, da se organ na njegovo zahtevo dne 21. 1. 2009 sploh ni odzval. Pooblaščenec je po prejemu te pritožbe organ z dopisom, št. 0900-83/2009/2 z dne 23. 4. 2009, pozval, da sporoči razloge zaradi katerih odločbe ni izdal pravočasno ali pa odloči o zahtevi skladno z ZDIJZ. Ker organ na navedeni dopis ni odgovoril, je Pooblaščenec v telefonskih pogovorih, o katerih sta bila napravljena uradna zaznamka št. 0900-83/2009/4, z dne 2. 7. 2009 in št. 0900-83/2009/8 z dne 16. 2. 2010 ter s pisnima pozivoma št. 0900-83/2009/7, z dne 22. 12. 2009 in št. 0900-83/2009/9, z dne 2. 3. 2010 organ ponovno pozval, naj sporoči razloge, zaradi katerih odločbe ni izdal pravočasno ali pa odloči o zahtevi skladno z ZDIJZ.

Ker organ na navedene pozive ni odgovoril, Pooblaščenca ni obvestil o razlogih, zakaj odločbe ni izdal pravočasno, niti mu ni sporočil, ali je o zahtevi prosilca odločil v skladu ZDIJZ, je Pooblaščenec ocenil, da razlogi za zamudo pri odločanju o dostopu do informacij javnega značaja niso utemeljeni, zato je prevzel zadevo v odločanje. Pooblaščenec je organ na podlagi drugega odstavka 255. člena ZUP in prvega odstavka 10. člena ZInfP za potrebe odločanja v upravnem postopku na drugi stopnji s pozivom št. 090-54/2010/1, z dne 17. 3. 2010 pozval, da mu v roku petih dni od prejema tega dopisa posreduje:
-    fotokopije pogodb, ki jih ima sklenjene z občinami glede zapuščenih živali;
-    fotokopije drugih dokumentov, iz katerih izhaja, na kakšen način in s katerimi občinami sodeluje v zvezi z zapuščenimi živalmi;
-    izjavo o tem, če morda s katerimi dokumenti iz prejšnjih točk ne razpolaga, skupaj z obrazložitvijo okoliščin, ki utemeljujejo neobstoj dokumentov.
Ker organ zahtevanih dokumentov ni posredoval, ga je  Pooblaščenec ponovno pozval v telefonskem pogovoru, o katerem je bil napravljen uradni zaznamek št. 090-54/2010/2, z dne 13. 4. 2010.

Dne 21. 4. 2010 je Pooblaščenec prejel dopis organa, v katerem je organ pojasnil, da se dvaindvajset pogodb, ki jih je sklenil z lokalnimi skupnostmi, med seboj razlikuje le v nazivu občine, datumu podpisa in v številu boksov, ki jih imajo lokalne skupnosti v najemu, zato je Pooblaščencu v prilogi posredoval le en vzorec, in sicer fotokopijo pogodbe z dne 22. 1. 2010, ki jo je sklenil z Občino Majšperk. Organ je pri tem pojasnil, da je enakovrstne pogodbe sklenil še z naslednjimi občinami:
1.    Občina Braslovče (pogodba podpisana dne 17. 2. 2010);
2.    Občina Dobrna (pogodba podpisana dne 15. 1. 2010);
3.    Občina Laško (pogodba podpisana dne 17. 3. 2010);
4.    Občina Ljubno (pogodba podpisana dne 10. 2. 2010);
5.    Občina Mozirje (pogodba podpisana dne 18. 1. 2010);
6.    Občina Nazarje (pogodba podpisana dne 15. 2. 2010);
7.    Občina Prebold (pogodba podpisana dne 31. 1. 2010);
8.    Občina Poljčane (pogodba podpisana dne 18. 1. 2010);
9.    Občina Rečica ob Savinji (pogodba podpisana dne 15. 2. 2010);
10.    Občina Rogatec (pogodba podpisana dne 31. 3. 2010);
11.    Občina Slovenska Bistrica (pogodba podpisana dne 18. 3. 2010);
12.    Občina Slovenske Konjice (pogodba podpisana dne 10. 2. 2010);
13.    Mestna občina Slovenj Gradec (pogodba podpisana dne 2. 2. 2010);
14.    Občina Šentjur (pogodba podpisana dne 4. 2. 2010);
15.    Občina Šmarje pri Jelšah (pogodba podpisana dne 1. 1. 2010);
16.    Občina Štore (pogodba podpisana dne 20. 1. 2010);
17.    Občina Trbovlje (pogodba podpisana dne 4. 2. 2010);
18.    Občina Vojnik (pogodba podpisana dne 9. 2. 2010);
19.    Mestna občina Velenje (pogodba podpisana dne 9. 2. 2010);
20.    Občina Zagorje ob Savi (pogodba podpisana dne 25. 2. 2010);
21.    Občina Zreče (pogodba podpisana dne 9. 3. 2010).
Organ je dopisu priložil še fotokopijo pogodbe, ki jo ima sklenjeno z Mestno občino Celje (Okvirni sporazum št. JNMV-036/09-S za »oskrba in namestitev zapuščenih živali-psov v zavetišču za leti 2009/2010«, podpisan dne 2. 4. 2009), ter prilogo te pogodbe (predračun z dne 6. 3. 2009). Poleg tega je organ dopisu priložil tudi naročilnico št. 2010/000136, z dne 25. 3. 2010, s katero je Občina Žalec pri organu naročila prevzem in oskrbo zavrženega psa. V dopisu je organ pojasnil, da še vedno trdi, da ni dolžan dajati teh podatkov (društvom za zaščito živali, fizičnim osebam), ker jih smatra kot svojo poslovno skrivnost. Zavetišče organa je bilo ustanovljeno in zgrajeno iz lastnih sredstev in je v celoti osebna lastnina (organ je registriran kot samostojni podjetnik). Kljub prošnjam pri okrajnih lokalnih skupnostih za pomoč pri izgradnji in izpostavitvi zavetišča, je organ naletel na gluha ušesa. Organ je v nadaljevanju dopisa navedel, da z nobeno lokalno skupnostjo nima sklenjene koncesijske pogodbe kot v primeru Zavetišča za male živali v Mariboru, Ljubljani, Kopru. Organ sklepa enoletno pogodbo, na podlagi katere ima zagotovilo, da bo za opravljeno storitev prejel plačilo. V večini lokalnih skupnosti organu ni dovoljeno opravljati storitev, v kolikor ni predhodno o tem obveščen predstavnik lokalne skupnosti. Zato organ meni, da je le eden izmed podizvajalcev, ki opravi storitev male vrednosti. Na podlagi naročila predstavnika in opravljene storitve organ izstavi fakturo za vsako žival posebej. Da ravna v skladu z Zakonom o zaščiti zapuščenih živali, je organ odgovoren Veterinarski inšpekciji, koliko ima prihodkov in odhodkov v vsakem tekočem letu, je organ dolžan podati Davčni upravi, organ ni oproščen nobenih dajatev. Zato organ meni, da je kot vsako majhno podjetje, ki se mora boriti za svoj obstoj in ima pravico do poslovne skrivnosti. Da teh podatkov organ ne želi dajati društvom za pomoč živali (Žverca, Mačjelovka ipd.), ga je prisilil izpad dohodka v letih 2009, 2010 v primeru Občine Celje. V občini Celje opravlja organ storitve že skoraj deset let. V letu 2009 se je organ prijavil na razpis za oskrbo in namestitev zapuščenih živali tako kot vsako leto. Za oskrbo muc je bilo ugodnejše zavetišče Horjul. Cene storitev organa so ene izmed najnižjih v primerjavi z drugimi zavetišči v Sloveniji, zato je organ za lokalne skupnosti tudi v večini najugodnejši ponudnik. Glede na to, da se zavetišče Horjul nahaja dlje kot 100 km iz občine Celje, je bil organ res presenečen. Po krajšem poizvedovanju je organ kmalu ugotovil, da je predstavnik društva za zaščito živali Mačjelovka, ki je pri organu prostovoljno sodeloval, imel vpogled tudi v cenik storitev. V dogovoru in v imenu zavetišča Horjul se je prijavil na razpis z nekoliko nižjimi cenami. Organ je zaključil dopis z mnenjem, da so, glede na njegove navedbe, zahtevane podatke dolžne posredovati lokalne skupnosti, ne pa organ.
 
Pritožba prosilca je utemeljena.

1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

Pooblaščenec ocenil, da razlogi za zamudo pri odločanju organa o zahtevi prosilca z dne 20. 1. 2009 niso utemeljeni, zato je na podlagi drugega odstavka 255. člena ZUP prevzel zadevo v odločanje. Pooblaščenec je moral najprej ugotoviti, katere informacije javnega značaja so predmet obravnavane zahteve.

2. Splošno o informacijah javnega značaja

Ustavna pravica dostopa do informacij javnega značaja je opredeljena v drugem odstavku 39. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/1991 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju Ustava RS). Konkretizacijo te pravice predstavlja ZDIJZ, v katerem je urejen postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (prvi odstavek 1. člena ZDIJZ). ZDIJZ posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, in sicer ne le v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v delu same definicije informacije javnega značaja. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. Po načelu prostega dostopa iz 5. člena ZDIJZ so informacije javnega značaja prosto dostopne, vsak prosilec pa ima na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja, in sicer bodisi na vpogled, bodisi njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. Pomembno je, da prosilcu ni potrebno izkazati pravnega interesa, torej upravičenega razloga za dostop. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vsakomur dostopne vse informacije javnega značaja vseh zavezancev, razen če so določene informacije izvzete iz prostega dostopa, v takšnem primeru pa organ nosi dokazno breme.

Definicija informacije javnega značaja je določena v prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, po katerem je informacija javnega značaja  informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument, op. Pooblaščenca), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1.    informacija mora  izvirati iz delovnega področja organa,
2.    organ mora z njo razpolagati in
3.    nahajati se mora v neki materializirani obliki.

Po ZDIJZ je torej informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, tista informacija, ki je nastala v zvezi z izvajanjem javnopravnih nalog oziroma v zvezi z dejavnostjo organa. Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Če je prvi pogoj izpolnjen, se lahko informacija javnega značaja nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa. Pomembno torej je, da je informacija povezana z uradnim delom organa in jo je ta pridobil v okviru svojih pristojnosti (prim. doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 149).

2.1. Organ kot zavezanec po ZDIJZ in njegovo delovno področje

Preden se spusti v presojo o obstoju zahtevanih dokumentov, Pooblaščenec pojasnjuje, da organ kot izvajalec javne službe zagotavljanja zavetišča za zapuščene živali sodi znotraj kroga organov, ki so zavezanci po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ. V zvezi s tem je treba najprej pojasniti, da drugi odstavek 27. člena Zakona o zaščiti živali (Uradni list RS, št. 43/2007; v nadaljevanju ZZZiv), določa, da je zagotovitev zavetišča lokalna zadeva javnega pomena, ki se izvršuje kot javna služba, pri čemer mora biti na vsakih 800 registriranih psov v občini zagotovljeno eno mesto v zavetišču. Iz navedene določbe izhaja, da je zagotovitev zavetišča obvezna lokalna javna služba, kar pomeni, da je vsaka občina dolžna zagotoviti izvajanje te javne službe. Iz drugega odstavka 31. člena ZZZiv izhaja, da lahko občina glede zagotavljanja zavetišča sklene pogodbo z zavetiščem, vendar pa ZZZiv pri tem ne določa vrste pogodbe. Iz navedenega izhaja, da zavetišče, na katerega občina s pogodbo oziroma z naročilnico prenese izvajanje dela ali vseh nalog javne službe zagotavljanja zavetišča za zapuščene živali, postane izvajalec javne službe, torej izvajalec javnopravnih nalog. Dokument, kot sta pogodba o prenosu navedene javne službe ali naročilnica, s katero občina pri organu naroči izvedbo katere izmed nalog, ki so del te javne službe, je torej ključni dokument, na podlagi katerega se vzpostavi prenos izvajanja javne službe, zato takšna pogodba ali naročilnica nedvomno sodi v delovno področje organa v okviru izvrševanja te javne službe. Iz samih nalog, ki jih občine s pogodbami in naročilnico, ki so obravnavane v konkretnem postopku, prenašajo na organ (npr. izvajanje dejavnosti oskrbe in namestitve zapuščenih živali), izhaja, da posamezne občine na organ prenašajo izvajanje javne službe, saj gre za naloge, ki vsebinsko pomenijo izvajanje javne službe zagotavljanja zavetišča za zapuščene živali, kot je le-ta urejena v ZZZiv. Bistvenega pomena je torej vsebina pogodbe, zato samo poimenovanje pogodbe na odločitev o tem, ali se na organ prenaša izvajanje javne službe ali ne, v obravnavanem primeru ni pravno relevantno. Navedeno pomeni, da navedba organa, da z nobeno občino nima sklenjene »koncesijske pogodbe«, ne vpliva na opredelitev organa kot izvajalca javne službe. Hkrati Pooblaščenec pojasnjuje, da se izvajanje javne službe praviloma prenaša od organa državne uprave ali organa lokalne samouprave na različne subjekte izven sistema državne oziroma lokalne uprave, zato je dejstvo, ki ga je izpostavil organ, da bi izključil svoj položaj zavezanca po ZDIJZ, tj. dejstvo, da je obravnavano zavetišče v celoti last samostojnega podjetnika, nekaj povsem običajnega za izvajalca javne službe in ga nikakor ni mogoče šteti kot argument, ki bi v obravnavanem primeru izključeval obveznosti organa, ki izvirajo iz ZDIJZ. Tudi navedbe organa o trajanju posamezne pogodbe, o načinu izstavljanja faktur in o obveznosti predhodnega obveščanja občine preden opravi storitev, ki je del oskrbe zapuščenih živali, ne vplivajo na določitev obveznosti, ki jih ima organ na podlagi ZDIJZ. Na podlagi vsega navedenega je Pooblaščenec zaključil, da organ v obravnavanem primeru nedvomno sodi med zavezance po ZDIJZ, in sicer v tistem delu, ko izvaja storitve, ki jih kot javno službo nanj prenese določena občina.

Glede na to, da organ meni, da zahtevanih dokumentov ni dolžan posredovati on, temveč je to dolžnost lokalnih skupnosti, na katere se ti dokumenti nanašajo, Pooblaščenec pojasnjuje, da glede na prvi odstavek 4. člena ZDIJZ informacijo javnega značaja predstavlja dokument, ki že obstaja v neki materialni obliki, oziroma tisti dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil od drugih organov oziroma oseb. Navedeno pomeni, da dokumenti, s katerimi organ razpolaga v okviru izvajanja javne službe (npr. pogodbe o izvajanju dejavnosti oskrbe in namestitve zapuščenih živali, ki jih je organ sklenil z različnimi občinami), praviloma predstavljajo informacijo javnega značaja, in sicer ne glede na to, od kod jih je organ pridobil in kdo poleg organa še razpolaga z enakimi dokumenti. Če organ sodi med zavezance po ZDIJZ, je dolžan odločati o dostopu do vseh informacij javnega značaja, s katerimi razpolaga, zato navedbe organa, s katerimi ta zatrjuje, da zahtevanih dokumentov ni dolžan posredovati prosilcu on, temveč občina, niso utemeljene.  

Upoštevaje vse navedeno je Pooblaščenec zaključil, da organ v obravnavanem primeru kot izvajalec javne službe sodi med zavezance po ZDIJZ, zahtevani dokumenti pa sodijo v njegovo delovno področje izvajanja javne službe zagotavljanja zavetišča za zapuščene živali. V nadaljevanju je bilo treba ugotoviti, ali organ z zahtevanimi informacijami javnega značaja razpolaga in ali se slednje nahajajo v materializirani obliki.

2. 2. Obstoj informacij javnega značaja v obravnavanem primeru

Iz dopisa organa z dne 21. 4. 2010 in prilog je razvidno, da je organ glede zapuščenih živali sklenil naslednje pogodbe:
1.    pogodba z Občino Braslovče, podpisana dne 17. 2. 2010;
2.    pogodba z Občino Dobrna, podpisana dne 15. 1. 2010;
3.    pogodba z Občino Laško, podpisana dne 17. 3. 2010;
4.    pogodba z Občino Ljubno, podpisana dne 10. 2. 2010;
5.    pogodba z Občino Majšperk, podpisana dne 22. 1. 2010;
6.    pogodba z Občino Mozirje, podpisana dne 18. 1. 2010;
7.    pogodba z Občino Nazarje, podpisana dne 15. 2. 2010;
8.    pogodba z Občino Prebold, podpisana dne 31. 1. 2010;
9.    pogodba z Občino Poljčane, podpisana dne 18. 1. 2010;
10.    pogodba z Občino Rečica ob Savinji, podpisana dne 15. 2. 2010;
11.    pogodba z Občino Rogatec, podpisana dne 31. 3. 2010;
12.    pogodba z Občino Slovenska Bistrica, podpisana dne 18. 3. 2010;
13.    pogodba z Občino Slovenske Konjice, podpisana dne 10. 2. 2010;
14.    pogodba z Mestno občino Slovenj Gradec, podpisana dne 2. 2. 2010;
15.    pogodba z Občino Šentjur, podpisana dne 4. 2. 2010;
16.    pogodba z Občino Šmarje pri Jelšah, podpisana dne 1. 1. 2010;
17.    pogodba z Občino Štore, podpisana dne 20. 1. 2010;
18.    pogodba z Občino Trbovlje, podpisana dne 4. 2. 2010;
19.    pogodba z Občino Vojnik, podpisana dne 9. 2. 2010;
20.    pogodba z Mestno občino Velenje, podpisana dne 9. 2. 2010;
21.    pogodba z Občino Zagorje ob Savi, podpisana dne 25. 2. 2010;
22.    pogodba z Občino Zreče, podpisana dne 9. 3. 2010;
23.    pogodba z Mestno občino Celje, podpisana dne 2. 4. 2009 s prilogo (predračun z dne 6. 3. 2009).
Iz dopisa organa z dne 21. 4. 2010 izhaja tudi, da organ razpolaga tudi z dokumentom, ki je predmet 3. točke zahteve prosilca, ker organ na podlagi naročilnice sodeluje z Občino Žalec, kar je razvidno iz naročilnice te občine št. 2010/000136, z dne 25. 3. 2010, ki je priloga navedenega dopisa organa.

Pooblaščenec je ugotovil, da ni sporno, da organ z zahtevanimi pogodbami in naročilnico razpolaga in da se le-te nahajajo v materializirani obliki, ker je organ Pooblaščencu del teh poslal v obliki fotokopij, glede ostalih pa je pojasnil, da z njimi razpolaga, njihova vsebina pa je enaka vsebini pogodbe, sklenjene z Občino Majšperk, ki jo je organ Pooblaščencu poslal. Kot izhaja že iz  točke 2.1. obrazložitve te odločbe, ti dokumenti nedvomno sodijo v delovno področje organa v okviru izvrševanja te javne službe. V tej točki pa je Pooblaščenec ugotovil tudi, da organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga in da se le-ti pri organu nahajajo v materializirani obliki, zato vseh štiriindvajset dokumentov, naštetih v tej točki obrazložitve te odločbe, izpolnjuje vse pogoje za obstoj informacije javnega značaja.

3. Izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja

Če zahtevani dokumenti vsebujejo informacije javnega značaja, ima do njih v skladu z določili ZDIJZ dostop vsakdo, kot je to podrobno pojasnjeno že v 1. točki obrazložitve te odločbe. Zato je Pooblaščenec ugotovil, da navedbe organa, da podatkov, ki so predmet obravnavane zahteve prosilca, ne želi dajati društvom za pomoč živali in da jih ni dolžan dajati niti društvom za zaščito živali niti fizičnim osebam, v tem postopku niso pravno relevantne. Edini razlog za zavrnitev dostopa do informacij javnega značaja je namreč le morebitni obstoj katere izmed izjem, ki jih določa ZDIJZ. Organ lahko v celoti ali delno zavrne zahtevo prosilca le, če ugotovi, da zahtevani podatek oziroma dokument predstavlja katerokoli izmed izjem, določenih v prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.

Iz navedb organa v dopisu z dne 21. 4. 2010 izhaja, da zahtevani dokumenti vsebujejo informacije, ki predstavljajo izjemo po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da je izjema od prosto dostopnih informacij podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Za presojo obstoja izjeme po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ v konkretnem primeru je Pooblaščenec najprej opredelil poslovno skrivnost, predvsem pa dejstvo, kdaj posamezni podatek oziroma informacija pridobi in kdaj izgubi status poslovne skrivnosti, nato pa je navedeno presojal v primeru obravnavanih dokumentov.

Po 39. členu Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/2006 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZGD-1) je poslovna skrivnost opredeljena kot podatek, ki ga določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (prvi odstavek 39. člena ZGD-1). Ne glede na to pa se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, ki kot taki niso določeni s sklepom družbe, pa je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (drugi odstavek 39. člena ZGD-1). Poleg tega Pooblaščenec še opozarja, da ZGD-1 v tretjem odstavku 39. člena izrecno določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev.
ZGD-1 tako loči dva kriterija, subjektivnega in objektivnega, glede na to, na kakšni podlagi je prepovedano razkritje poslovne skrivnosti. Subjektivni kriterij se odraža v tem, da upravičenec sam s svojim aktom in s svojo voljo označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Po tem kriteriju ni pomembno vprašanje, kakšen pomen imajo zaupni podatki za podjetje. Nosilec lahko kot poslovno skrivnost določi tudi morebitne manj pomembne podatke, saj je določitev prepuščena njemu samemu. Za izpolnitev tega kriterija pa mora biti podana izrecna odredba o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost. Ta odredba je lahko dana v splošnem aktu (npr. v pravilniku o poslovni skrivnosti), lahko pa je tudi posamična. Zaradi določnosti in preprečevanja nejasnosti mora biti odredba pisna, z njo pa morajo biti seznanjene osebe, ki so dolžne podatek varovati (komentar ZGD-1 k prvemu odstavku 39. člena). S pisnim sklepom mora družba določiti tudi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (prvi odstavek 40. člena ZGD-1). Tem zahtevam pa je potrebno dodati tudi zahtevo, ki velja za vse normativne akte. Odredba ne sme veljati za nazaj. Kar pomeni, da so lahko kršitve poslovne skrivnosti samo tista dejanja, ki so bila kot taka določena že v času, ko je odredba veljala (komentar ZGD-1 k prvemu odstavku 39. člena).

Organ je v dopisu z dne 21. 4. 2010 zgolj na deklaratorni ravni zatrjeval obstoj izjeme iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, pri tem pa zatrjevanega z ničemer ni konkretiziral. Organ se namreč ni niti skliceval na dokument, ki bi ustrezal zakonski določbi po prvem odstavku 39. člena ZGD-1, niti ni izkazal, da zahtevani dokumenti prestanejo škodni test poslovne skrivnosti, kot ga določa drugi odstavek 39. člena ZGD-1.

Pooblaščenec je pregledal vse dokumente, ki mu jih je organ posredoval in ugotovil, da ti dokumenti niso označeni kot poslovna skrivnost. Hkrati tudi organ ni z ničemer zatrjeval, da obstaja dokument, s katerim bi bili obravnavani dokumenti (pogodbe in naročilnica) opredeljeni kot poslovna skrivnost. Navedeno po prepričanju Pooblaščence zadostuje za zaključek, da dokumentov, ki so predmet obravnavane zahteve, ni mogoče šteti za poslovno skrivnost v skladu s prvim odstavkom 39. člena ZGD-1.

Pooblaščenec je v nadaljevanju ugotavljal, ali dokumenti prestanejo škodni test poslovne skrivnosti, kot ga določa drugi odstavek 39. člena ZGD (opredelitev poslovne skrivnosti po objektivnem kriteriju). Pri objektivnem kriteriju je nujno, da je potreba po varstvu očitna, kar pomeni, da je, ali bi lahko bilo, vsaki povprečni osebi jasno, da mora biti podatek zaupen že po svoji vsebini. Upoštevati je treba, da so lahko predmet poslovne skrivnosti samo podatki, ki pomenijo konkurenčno prednost subjekta v kakršnemkoli pogledu in katerih sporočanje neupravičeni osebi bi škodilo konkurenčnemu položaju podjetja. Ne morejo pa biti kot poslovna skrivnost zajeti podatki, ki ne vplivajo na tržni konkurenčni položaj (več o tem glej Komentar ZGD, 39. člen, str. 194 do 196). Dokazno breme glede obstoja poslovne skrivnosti po drugem odstavku 39. člena ZGD-1 je primarno na subjektu, čigar podatki naj bi se s poslovno skrivnostjo varovali. Slednji ima praviloma vsa ustrezna znanja in izkušnje o trgu, na katerem deluje, in natančno ve, kaj, kako in zakaj bi lahko vplivalo na njegov konkurenčni položaj. Takšno je tudi stališče Upravnega sodišča v sodbi pod opr. št. U 32/2008-25 z dne 8. 10. 2008 in pod opr. št. U 284/2008-35 z dne 27. 5. 2009.

Pri presoji, ali gre za poslovno skrivnost po drugem odstavku 39. člena ZGD, so se v teoriji razvile smernice, ki so bile Pooblaščencu v pomoč pri oceni, ali bi razkritje podatkov iz obravnavanih dokumentov organu očitno povzročilo škodo. Vprašanje, ali katerakoli posamezna informacija prestavlja poslovno skrivnost, je dejansko vprašanje, pri katerem je treba upoštevati naslednje okoliščine:
1.    obseg, v katerem je informacija znana izven kroga poslovanja (družbe);
2.    obseg, v katerem je informacija znana zaposlenim in drugim osebam, vključenim v poslovanje (družbe);
3.    obseg ukrepov, ki jih je družba uporabila za varovanje zaupnosti informacije;
4.    vrednost informacije za družbo in njene konkurente;
5.    količina truda in denarnih sredstev, ki jih je družba porabila za razvoj informacije (in)
6.    preprostost ali težavnost postopanja, s katerim bi drugi informacijo lahko pridobili ali duplicirali.

Pooblaščenec je ugotovil, da organ ni z ničemer izkazal, da bi lahko nastala občutna škoda. Organ ni z ničemer pojasnil, da je obseg, v katerem so informacije iz obravnavanih pogodb znane zaposlenim in drugim osebam, vključenim v poslovanje, ter obseg, v katerem so informacije iz obravnavanih pogodb znane izven kroga poslovanja, s čim omejen. Organ tudi ni izkazal, da glede obravnavanih pogodb in naročilnice obstajajo ukrepi, ki jih je družba uporabila za varovanje zaupnosti informacije. Nadalje je Pooblaščenec ugotovil, da organ ni z ničemer konkretiziral vrednosti informacije za družbo in njene konkurente ter količine truda in denarnih sredstev, ki jih je porabil za razvoj informacij, glede katerih zatrjuje obstoj poslovne skrivnosti. Prav tako organ ni pojasnil vprašanja preprostosti ali težavnosti postopanja, s katerim bi drugi te informacije lahko pridobili ali duplicirali.

Argument organa, da bo seznanitev prosilca z vsebino obravnavanih pogodb in naročilnice pripomogla k izpadu dohodka in s tem povezana izkušnja, ki jo je organ opisal v primeru javnega razpisa v Občini Celje, ne vzdržijo resne pravne presoje in ne zadoščajo za izpolnitev objektivnega kriterija. Potrebno se je zavedati, da je sklepanje pogodbe z občino in izvajanje storitev, ki so del javne službe, prenesene z naročilnico od občine na organ, specifično predvsem v tem, da gre za porabo javnih sredstev, zato je nadzor javnosti na tem področju izrednega pomena. Bistvena funkcija ZDIJZ je namreč ravno nadzorna funkcija, ki javnosti omogoča, da izvaja nadzor nad porabo javnih sredstev. Ob tem Pooblaščenec pojasnjuje, da so navedbe organa o tem, da nadzor nad njegovim delom izvajata že veterinarska inšpekcija in davčna uprava, v obravnavanem kontekstu povsem pravno nerelevantne. Nadzor širše javnosti je namreč potreben vedno in vselej, ko gre za porabo javnih sredstev. Temu je namenjen tudi tretji odstavek 6. člena ZDIJZ kot institut nadzora, ki omogoča vsem, da se lahko seznanijo s podatki o porabi javnih sredstev. Pooblaščenec ob tem pojasnjuje, da je zato, da se javnost dejansko seznani s podatkom o porabi javnih sredstev, pomembno tudi, da se seznani z vsebino celotne pogodbe ali naročilnice, na kateri temeljijo zneski, ki so plačani iz javnih sredstev. Le na opisan način je omogočeno doseganje namena nadzora javnosti, ki naj bi ga institut transparentnosti zasledoval, to pa je spodbujanje oziroma zagotavljanje učinkovite in poštene konkurence ter smotre porabe javnih sredstev. Slednje je mogoče zagotoviti zgolj s tem, da se javnosti omogoči tudi dostop do podatkov o tem, kaj točno je zajeto v pogodbi ali naročilnici, na kateri temelji poraba javnih sredstev. Šele celovita seznanjenost javnosti zagotavlja učinkovit nadzor v zvezi s smotrno porabo javnih sredstev. Ker gre v obravnavanem primeru za poslovno razmerje z organom lokalne skupnosti, se mora, glede na navedeno, vsak, ki vstopa v tako razmerje, še dodatno zavedati, da je njegova svoboda pri določitvi podatkov za poslovno skrivnost omejena ravno zaradi zahteve po transparentnem delovanju državnih organov, zlasti pri porabi javnih sredstev, ko se troši denar davkoplačevalcev. Pooblaščenec ob tem omenja tudi sodbo Upravnega sodišča RS U 284/2008-35 z dne 27. 5. 2009, ki je potrdila odločitev Pooblaščenca v zadevi, št. 021-83/2007/17 z dne 1. 2. 2008, da cena po enoti predstavlja informacijo javnega značaja. Navedeno nedvomno pripelje do zaključka, da tudi posamezne cene iz obravnavanih pogodb in naročilnice predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja.

Skratka, ob upoštevanju nadzorne funkcije ZDIJZ in načela transparentnosti nikakor ni mogoče pričakovati, da bi se kot poslovna skrivnost varoval podatek o tem, katero storitev in za kakšno ceno je določen subjekt dolžan izvesti na podlagi pogodbe ali naročilnice, ki sta podlaga za izvajanje javne službe. Javnost takšnih podatkov je nujna že z vidika varstva konkurence in morebitnih zlorab. Podatki, ki so dejansko navedeni v zahtevanih dokumentih, določajo pogoje in način izvajanja javne službe, kar z institutom poslovne skrivnosti, s katerim se varujejo podatki, ki vplivajo na konkurenčni položaj subjekta, ni povezano. Morebitnega dejstva, da se izvajanje javne službe lahko razlikuje glede na izvajalca ali glede načina izvajanja storitve, ne moremo šteti za poslovno skrivnost. Podatki o vrsti in obsegu obveznosti in pravic, ki jih imata organ kot izvajalec javne službe in občina kot subjekt, ki na organ prenaša obveznost izvajanja javne službe, ne razkrivajo ničesar drugega kot to, na kakšen način je izvršen prenos izvajanja javne službe. Z razkritjem teh podatkov organu v obravnavanem primeru zagotovo ne more nastati občutna škoda. Nadalje Pooblaščenec ugotavlja, da podatek o ceni storitve ali blaga lahko pripelje le do zaključka, ali je cena visoka ali nizka, kar pa z institutom poslovne skrivnosti ni povezano, ker ta podatek ne vpliva na konkurenčni položaj družbe oziroma organa v obravnavanem primeru. Če namreč želi neka družba delovati na trgu oziroma opravljati delo na trgu, mora zanj določiti tudi ceno in jo posredovati kupcu. Morebitnega dejstva, da se cena istovrstne storitve oziroma blaga razlikuje glede na ponudnika ali glede načina ponujanja storitve, ne moremo šteti za poslovno skrivnost, temveč le za poslovne odločitve subjekta, ki želi uspešno delovati na trgu. Cena za posamezno storitev oziroma blago kot taka ne razkriva ničesar drugega kot to, za kakšno ceno je posamezen subjekt v okviru določenega poslovnega razmerja pripravljen opraviti storitev ali dobaviti blago. Z razkritjem tega podatka organu v obravnavanem primeru zagotovo ne more nastati občutna škoda.

Upoštevaje vse navedeno je Pooblaščenec zaključil, da z razkritjem podatkov iz obravnavanih dokumentov organu nikakor ne bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba, zato podatki v zahtevanem dokumentu tudi v smislu drugega odstavka 39. člena ZGD-1 ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti.

Iz razlogov, navedenih v prejšnjih odstavkih, Pooblaščenec ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni podana izjema iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Pooblaščenec je izvedel tudi preizkus, ali v konkretnem primeru morda, poleg izjeme iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, katere neobstoj je ugotovljen v prejšnjih odstavkih obrazložitve te odločbe, obstaja katera izmed preostalih možnih izjem iz 6. člena ZDIJZ. Na podlagi natančnega pregleda vseh zahtevanih dokumentov, Pooblaščenec ugotavlja, da v  njih ni nobenih drugih izjem od prosto dostopnih informacij javnega značaja, zato obravnavani dokumenti v celoti predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja.

4. Zaključek

Pooblaščenec je torej na podlagi tretjega odstavka 255. člena ZUP sam opravil postopek in nato s svojo odločbo rešil zadevo, kot izhaja iz izreka te odločbe.

Pooblaščenec na koncu pojasnjuje le še to, da drugi odstavek 5. člena ZDIJZ določa, da ima vsak prosilec na podlagi zahteve pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja tako, da jo pridobi na vpogled, ali da pridobi njen prepis, fotokopijo, ali njen elektronski zapis. Drugi odstavek 17. člena v 2. točki ZDIJZ določa, da mora prosilec v zahtevi opredeliti, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis). Iz vsega zapisanega sledi, da je prosilec tisti, ki odloča, v kakšni obliki želi prejeti zahtevano informacijo. Upoštevaje navedeno in glede na vsebino zahteve prosilca, mora organ prosilcu posredovati fotokopije zahtevanih dokumentov.

Stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.



Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa lahko prosilec sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.



Postopek vodila    :                                       
Jasna Rupnik, univ. dipl. prav.,                          
svetovalka Pooblaščenca                            

Informacijski pooblaščenec
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka