Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 01.08.2012
Title: Žolnir d.o.o. - Elektro Celje d.d.
Number: 090-118/2012/15
Category: Ali je organ zavezanec?, Javna naročila, Osebni podatek, Poslovna skrivnost
Status: Sustained in part


POVZETEK:
Pooblaščenec je delno ugodil pritožbi prosilca, ki je od organa zahteval dokumentacijo iz konkretnega postopka javnega naročanja, in sicer ponudbene predračune ter vse naročilnice in račune, nastale na podlagi sklenjenih okvirnih sporazumov. Organ je zahtevo prosilca zavrnil ter se skliceval na to, da ni zavezanec po ZDIJZ in da gre za podatke, ki pomenijo poslovno skrivnost. Pooblaščenec je ugotovil, da je organ kot izvajalec javne službe nedvomno zavezanec po ZDIJZ, da gre za podatke, ki izvirajo iz javnopravnega delovanja organa (postopek javnega naročanja) ter da gre za podatke, ki ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti, saj so javni po samem zakonu (ZJNVETPS). Na podlagi navedenega je Pooblaščenec organu naložil, da mora zahtevane podatke prosilcu posredovati, pri čemer mora iz dokumentov izbrisati varovane osebne podatke.



ODLOČBA:
Številka: 090-118/2012/15
Datum: 1. 8. 2012

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odstavka 252. člena ter 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06-UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi družbe Žolnir d.o.o., Trg Ivana Roba 2, Šempeter pri Gorici, ki jo po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Avbreht, Zajc in partnerji, o.p., d.o.o., Ljubljana (v nadaljevanju prosilec) zoper odločbo Elektro Celje, d.d., Vrunčeva 2a, Celje (v nadaljevanju organ), št. NS/184997/2012-VS z dne 13. 4. 2012, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo


O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilca z dne 3. 5. 2012 zoper odločbo organa št. NS/184997/2012-VS z dne 13. 4. 2012 se delno ugodi in se izpodbijana odločba delno odpravi in se odloči:

Organ mora prosilcu v roku enaintrideset (31) dni od prejema te odločbe posredovati fotokopije naslednjih dokumentov:
- ponudbeni predračun (na obrazcu OBR-6b) družbe Geodetska družba d.o.o., Ljubljana, z dne 4. 1. 2011,
- ponudbeni predračun (na obrazcu OBR-6b) družbe Geodet biro d.o.o., z dne 6. 1. 2011,
- ponudbeni predračun (na obrazcu OBR-6b) družbe T&G d.o.o., Ljubljana, z dne 3. 1. 2011,
- ponudbeni predračun (na obrazcu OBR-6b) družbe Geometra d.o.o., z dne 5. 1. 2011,
- ponudbeni predračun (na obrazcu OBR-6b) Geovin, Vinko Stropnik s.p., z dne 6. 1. 2011,
- ponudbeni predračun (na obrazcu OBR-6b) družbe IBE, d.d., z dne 4. 1. 2011,
- vsa posamezna naročila geodetskih storitev družbi Geodetska družba d.o.o., Ljubljana, ki jih je organ v letih 2011 in 2012 oddal na podlagi okvirnega sporazuma za javno naročilo Geodetske storitve, pri čemer mora organ izbrisati ime in priimek kontaktne osebe in ime in priimek osebe v rubriki »Naročil:«,
- vsa posamezna naročila geodetskih storitev družbi Geodet biro d.o.o., ki jih je organ v letih 2011 in 2012 oddal na podlagi okvirnega sporazuma za javno naročilo Geodetske storitve, pri čemer mora organ izbrisati ime in priimek kontaktne osebe in ime in priimek osebe v rubriki »Naročil:«,
- vsa posamezna naročila geodetskih storitev družbi T&G d.o.o., ki jih je organ v letih 2011 in 2012 oddal na podlagi okvirnega sporazuma za javno naročilo Geodetske storitve, pri čemer mora organ izbrisati ime in priimek kontaktne osebe in ime in priimek osebe v rubriki »Naročil:«,
- vsa posamezna naročila geodetskih storitev družbi Geometra d.o.o., ki jih je organ v letih 2011 in 2012 oddal na podlagi okvirnega sporazuma za javno naročilo Geodetske storitve, pri čemer mora organ izbrisati ime in priimek kontaktne osebe in ime in priimek osebe v rubriki »Naročil:«,
- vsa posamezna naročila geodetskih storitev družbi Geovin, Vinko Stropnik s.p. ki jih je organ v letih 2011 in 2012 oddal na podlagi okvirnega sporazuma za javno naročilo Geodetske storitve, pri čemer mora organ izbrisati ime in priimek kontaktne osebe in ime in priimek osebe v rubriki »Naročil:«,
- vsa posamezna naročila geodetskih storitev družbi IBE, d.d., ki jih je organ v letih 2011 in 2012 oddal na podlagi okvirnega sporazuma za javno naročilo Geodetske storitve, pri čemer mora organ izbrisati ime in priimek kontaktne osebe in ime in priimek osebe v rubriki »Naročil:«,
- vse račune družbe Geodetska družba d.o.o., Ljubljana, ki jih je organ v letih 2011 in 2012 prejel v zvezi s posameznimi naročili geodetskih storitev, ki jih je oddal na podlagi okvirnega sporazuma za javno naročilo Geodetske storitve,
- vse račune družbe Geodet biro d.o.o., ki jih je organ v letih 2011 in 2012 prejel v zvezi s posameznimi naročili geodetskih storitev, ki jih je oddal na podlagi okvirnega sporazuma za javno naročilo Geodetske storitve,
- vse račune družbe T&G d.o.o., ki jih je organ v letih 2011 in 2012 prejel v zvezi s posameznimi naročili geodetskih storitev, ki jih je oddal na podlagi okvirnega sporazuma za javno naročilo Geodetske storitve,
- vse račune družbe Geometra d.o.o., ki jih je organ v letih 2011 in 2012 prejel v zvezi s posameznimi naročili geodetskih storitev, ki jih je oddal na podlagi okvirnega sporazuma za javno naročilo Geodetske storitve,
- vse račune družbe Geovin, Vinko Stropnik s.p., ki jih je organ v letih 2011 in 2012 prejel v zvezi s posameznimi naročili geodetskih storitev, ki jih je oddal na podlagi okvirnega sporazuma za javno naročilo Geodetske storitve,
- vse račune družbe IBE, d.d., ki jih je organ v letih 2011 in 2012 prejel v zvezi s posameznimi naročili geodetskih storitev, ki jih je oddal na podlagi okvirnega sporazuma za javno naročilo Geodetske storitve, pri čemer mora izbrisati ime in priimek referenta.

2. Pritožba prosilca se zavrne v delu, v katerem mora organ v skladu s prejšnjo točko izreka te odločbe v posredovanih dokumentih prekriti varovane osebne podatke.

3. V tem postopku niso nastali posebni stroški.


O B R A Z L O Ž I T E V:

Prosilec je dne 14. 3. 2012 na organ naslovil zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, v kateri je navedel, da je organ kot naročnik v skladu z Zakonom o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (Ur. l. RS, št. 72/2011-UPB3, s spremembami, v nadaljevanju ZJNVETPS) izvedel postopek oddaje javnega naročila na osnovi 4. točke 1. odstavka 32. člena ZJNVETPS za »Geodetske storitve«, ki je bil objavljen na portalu javnih naročil pod št. objave JN11439/2010, dne 25. 11. 2010. Omenjeni postopek oddaje javnega naročila se je končal s sklenitvijo sporazuma z več ponudniki (Žolnir d.o.o., Geodetska družba d.o.o., Geodet biro d.o.o., T&G d.o.o., Geometra d.o.o., Geovin, Vinko Stropnik s.p., IBE d.d.). Prosilec navaja, da se je organ v okvirnem sporazumu zavezal, da bo posamezna naročila oddajal ponudniku, ki bo najugodnejši po merilih iz razpisne dokumentacije, hkrati pa se je organ v razpisni dokumentaciji zavezal, da bo posamezna naročila za geodetske storitve oddal najugodnejšemu izmed ponudnikov, s katerimi je sklenjen okvirni sporazum, do zapolnitve njegovih kapacitet. Prosilec na podlagi ZDIJZ od organa zahteva posredovanje naslednjih fotokopij:
- ponudbene predračune, ki so pripravljeni na obrazcu OBR-6b in so priloge okvirnega sporazuma, sklenjenega v postopku oddaje javnega naročila »Geodetske storitve«, št. JN11439/2010, dne 25. 11. 2010, s ponudnikom Geodetska družba d.o.o., Geodet biro d.o.o., T&G d.o.o., Geomera d.o.o., Geovin, Vinko Stropnik s.p., IBE d.d., - vsa posamezna naročila geodetskih storitev (poslana po pošti, telefaksu ali elektronski pošti), ki jih je organ v letih 2011 in 2012 oddal na podlagi okvirnega sporazuma za javno naročilo Geodetske storitve, razen tistih, ki jih je organ posredoval prosilcu,
- vse račune (s specifikacijami opravljenih storitev), ki jih je organ v letih 2011 in 2012 prejel v zvezi s posameznimi naročili geodetskih storitev, ki jih je oddal na podlagi okvirnega sporazuma za javno naročilo Geodetske storitve, razen tistih, ki jih je organ prejel od prosilca.

Organ je dne 13. 4. 2012 izdal odločbo št. NS/184997/2012-VS, v kateri je navedel, da ni zavezan za posredovanje informacij po ZDIJZ, zato ni zavezan posredovati s strani prosilca zahtevanih podatkov. Nadalje je organ navedel, da so zahtevani podatki poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.

Prosilec je dne 3. 5. 2012 pri organu vložil pritožbo, v kateri je navedel, da ni nobenega dvoma, da je organ zavezanec po ZDIJZ, saj poleg tržne dejavnosti opravlja še dve regulirani dejavnosti, in sicer gospodarsko javno službo sistemskega operaterja in dobavo električne energije tarifnim odjemalcem (20. člen Energetskega zakona, Ur. l. RS, št. 27/2007-UPB2, s spremembami, v nadaljevanju EZ), k spoštovanju ZDIJZ pa so po določbi 1. odstavka 1. člena zavezani tudi nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Tudi iz registra licenc, ki jih vodi Agencija za energijo, izhaja, da je organ pridobil licenco za dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije, ki se po EZ opravlja kot gospodarska javna služba. Prosilec nadalje navaja, da je od organa zahteval informacije v zvezi z izvajanjem javnega naročila geodetske storitve, ki jih je naročnik naročal za potrebe učinkovite priprave projektne in tehnične dokumentacije, pri izgradnji novih in obstoječih objektov, ter pri pripravi elaborata sprememb za potrebe Katastra javne gospodarske infrastrukture. Iz navedenega izhaja, da gre torej za naročanje (geodetskih) storitev, ki so povezane z vlaganji in vzdrževanjem elektroenergetske infrastrukture, kar pa je gospodarska javna služba, ki je bila poverjena organu. Torej je organ v tem delu izvajalec gospodarske javne službe in kot tak zavezan k spoštovanju ZDIJZ. Še več, organ je prav v zvezi z izvajanjem gospodarske javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije tudi naročnik po ZJNVETPS. V konkretnem primeru gre torej za informacije, ki izvirajo iz delovnega področja organa, saj je organ izvajal javno naročilo v skladu z ZJNVETPS, kar nedvomno je postopek, ki se izvaja v javnem interesu in ki ga urejajo javnopravni predpisi. Glede trditev, da gre za informacijo, ki predstavlja poslovno skrivnost, pa se prosilec sklicuje na določbo 2. odstavka 27. člena ZJNVETPS, ki opredeljuje obseg javnih podatkov v dokumentaciji o oddanem javnem naročilu ter na določbi 14. in 27. člena, ki zagotavljata javnost javnih naročil. V postopkih oddaje javnih naročil ponudniki ne morejo pričakovati popolnega varstva poslovnih skrivnosti v zvezi z dokumenti, ki jih posredujejo naročniku. Dostop do podatkov je organ dolžan omogočiti na podlagi določb ZDIJZ, ZJNVETPS, prav tako pa mora upoštevati, da se kot poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so javni. Tudi informacije o posameznih naročilih geodetskih storitev, ki jih je organ oddal v letih 2011 in 2012 in za račune s specifikacijami opravljenih storitev, ki jih je organ prejel v letih 2011 in 2012 v zvezi s posameznimi naročili geodetskih storitev, po mnenju prosilca ne predstavljajo podatka o poslovni skrivnosti, saj družbi zaradi razkritja le-teh ne bi nastala poslovna škoda, poleg tega zahtevani dokumenti vsebujejo podatke o porabi javnih sredstev.

Ker je bila pritožba poslana neposredno Pooblaščencu kot pritožbenemu organu, jo je z dopisom št. 092-93/2012/2 z dne 7. 5. 2012 odstopil organu in ga pozval, naj kot organ prve stopnje opravi preizkus pritožbe in ravna v skladu z 245. členom ZUP. Organ je v skladu z 245. členom ZUP pritožbo odstopil Pooblaščencu, ki jo je v reševanje prejel dne 21. 5. 2012.

Ker pritožbi ni bila priložena celotna dokumentacija, ki jo Pooblaščenec potrebuje za obravnavanje zadeve, je z dopisom št. 090-118/2012/3 z dne 22. 5. 2012 organ pozval, naj mu to dokumentacijo posreduje. Pooblaščenec je zahtevano dokumentacijo prejel dne 6. 6. 2012.

Pritožba je utemeljena.

Pooblaščenec pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Pooblaščenec prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Pooblaščenec ugotavlja, da se je organ ob zavrnitvi dostopa do zahtevanih informacij primarno skliceval na dejstvo, da sam ni zavezanec za dostop do informacij po ZDIJZ, pri čemer svojega stališča ni podrobno obrazložil. Potrebno je ugotoviti, da dejstvo, da organ je zavezanec za dostop do informacij javnega značaja, v tem postopku (niti za sam organ) ne more biti sporno, saj je Pooblaščenec že po hitrem pregledu spletne strani organa ugotovil, da ima organ javno objavljen katalog informacij javnega značaja. Z vpogledom v register izdanih licenc, ki jih vodi Agencija za energijo, je Pooblaščenec tudi ugotovil, da je bila organu med drugim izdana licenca za dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije, ki se po 20. členu EZ opravlja kot obvezna republiška gospodarska javna služba. Pooblaščenec je tako v tem delu sledil navedbam prosilca, daj ni nobenega dvoma, da je organ izvajalec javne službe, s tem pa nedvomno sodi v krog zavezancev, kot je opredeljen v 1. členu ZDIJZ, ki kot organe, ki so zavezani za posredovanje informacij javnega značaja, navaja državne organe, organe lokalnih skupnosti, javne agencije, javne sklade in druge osebe javnega prava, nosilce javnih pooblastil in izvajalce javnih služb.

Ker gre za organ, ki v določenem delu opravlja tudi dejavnosti, ki jih lahko opredelimo kot tržne, je nadalje potrebno pojasniti, da je v teoriji in praksi splošno sprejeto, da informacije javnega značaja lahko nastajajo v tistem delu dejavnosti organa, ki je v povezavi z javnopravnim delovanjem, kar izhaja tudi iz namena samega ZDIJZ, in sicer da se zagotavlja nadzor nad javnopravnim delovanjem javnega sektorja v širšem smislu.

Pooblaščenec je tako najprej ugotavljal, ali zahtevani dokumenti (ponudbeni predračuni, naročila geodetskih storitev in računi s specifikacijami opravljenih storitev, ki izvirajo iz konkretnega postopka javnega naročanja) spadajo v okvir izvajanja javnopravne dejavnosti organa. V konkretnem primeru je prosilec zahteval vpogled v dokumentacijo, ki se nanaša na postopek javnega naročanja, objavljenega na portalu javnih naročil www.enarocanje.si, pod številko objave JN11439/2010. Glede vprašanja, ali dokumenti v zvezi z izvedbo konkretnega javnega naročila spadajo v okvir izvajanja javnopravne dejavnosti organa, gre najprej ugotoviti, da je organ izvajal javno naročilo v skladu z ZJNVETPS, kar nedvomno je postopek, ki se izvaja v javnem interesu in ki ga urejajo javnopravni predpisi. Kot izhaja iz prvega odstavka 12. člena ZJNVETPS, je eno temeljnih načel tega postopka načelo gospodarnosti. Naročnik mora izvesti javno naročanje tako, da z njim zagotovi gospodarno in učinkovito porabo javnih sredstev in uspešno doseže cilje svojega delovanja, zapisane v internih aktih naročnika ali drugih programih. Iz samega dejstva, da je organ izvajal postopek po ZJNVETPS,  gre zaključiti, da gre za dejavnost, ki se izvaja v javnem interesu, po postopku, ki je pravno reguliran z javnopravnimi predpisi, ki zavezujejo organ. Informacije iz tega postopka tako posledično predstavljajo informacije, povezane z javnopravnimi nalogami organa in jih zato ni mogoče izvzeti iz sfere informacij javnega značaja. Prav tako ni dvoma, da organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga v materializirani obliki, saj jih je Pooblaščencu tekom pritožbenega postopka tudi posredoval.

Poleg tega, da je organ izpostavil, da ni zavezanec za dostop do informacij (kar je bilo že zavrnjeno v zgoraj zapisanih ugotovitvah) je nadalje izpostavil tudi dejstvo, da so podatki, ki jih zahteva prosilec, poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe.
Da gre za podatke o poslovni skrivnosti sta v pritožbenem postopku zatrdila tudi oba stranska udeleženca, ki sta se vključila v predmetni pritožbeni postopek. Pooblaščenec mora namreč v postopku dostopa do informacij javnega značaja, v skladu z določbami ZUP, po uradni dolžnosti skrbeti, da se postopka udeležijo vsi tisti, na katerih pravice ali pravne koristi bi lahko vplivala njegova odločitev, zato je z dopisi z dne 15. 6. 2012 s postopkom seznanil subjekte, na katere se zahtevane informacije nanašajo, torej v konkretnem primeru subjekte, s katerimi je bil na podlagi oddanega javnega naročila sklenjen okvirni sporazum (IBE d.d., Geometra d.o.o., Geodetska družba d.o.o., Geovin, Vinko Stropnik s.p., T&G d.o.o. in Geodet biro d.o.o.). Pooblaščenec je navedene subjekte pozval, naj se, če imajo interes, v postopek vključijo kot stranski udeleženci. Pooblaščenec je prejel odgovore dveh v postopek pozvanih subjektov, in sicer družbe IBE d.o.o. in družbe T&G d.o.o., ki sta, kot že rečeno, oba zatrjevala, da se v zahtevanih informacijah nahajajo podatki, ki predstavljajo poslovno skrivnost družbe, eden od njiju pa je opozoril tudi na izjemo osebnih podatkov kadrov družbe.

Iz navedenega izhaja, da sta se tako organ zavezanec kot tudi oba stranska udeleženca v zvezi z zahtevanimi podatki zatrjevala izjemo poslovne skrivnosti iz 2. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da organ prosilcu dostop do zahtevane informacije zavrne, če gre za podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Institut poslovne skrivnosti je urejen v Zakonu o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, 65/09-UPB3, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZGD-1), ki v 1. odstavku 39. člena določa, da je poslovna skrivnost opredeljena kot podatek, ki ga določi družba s pisnim sklepom. S tem sklepom morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (1. odstavek 39. člena ZGD-1 - t.i. subjektivni kriterij). Ne glede na to pa se za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, ki kot taki niso določeni s sklepom družbe, pa je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (2. odstavek 39. člena ZGD-1 - t.i. objektivni kriterij).

Ne glede na navedeno pa ZGD-1 v 3. odstavku 39. člena določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. Gre torej za t.i. absolutno javne podatke, tj. podatke, na katerih razkritje volja »prizadetega« poslovnega subjekta nima vpliva. V zvezi s tem je pomembno:
•    določilo ZDIJZ, ki v 3. odstavku 6. člena določa, da se ne glede na obstoj izjeme varstva poslovne skrivnosti dostop do informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev;
•    določilo 2. odstavka 27. člena ZJNVETPS, iz katerega izhaja, da so v postopku javnega naročanja javni naslednji podatki: količina iz specifikacije, cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe, v primeru merila ekonomsko najugodnejše ponudbe pa tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril.

Izhajajoč iz navedenega Pooblaščenec poudarja, da v kolikor se v zahtevanih dokumentih nahajajo kateri izmed zgoraj navedenih podatkov, ti že po zakonu ne morejo biti označeni kot poslovna skrivnost, zato je Pooblaščenec v nadaljevanju preverjal, ali gre pri zahtevanih dokumentih prav za takšne podatke.

Pooblaščenec je ugotovil, da ponudbene predračune na obrazcih OBR-6b, do katerih je organ zavrnil dostop, sestavljajo podatki, ki predstavljajo prav podatke, določene v 2. odstavku 27. člena ZJNVETPS (cena na enoto, vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe), ki že po zakonu ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti. Posledično dostopa do zahtevanih dokumentov ni mogoče zavrniti s sklicevanjem na izjemo varstva poslovne skrivnosti, saj dokumenti (ponudbeni predračuni), poleg podatkov, ki so kot javni izrecno določeni v ZJNVETPS, vsebujejo le še podatke o opisu storitve, vendar je tu potrebno dodati, da že po sami logiki zakona lahko sklepamo, da če je javna cena na enoto določene količine (predmetov, dela, storitev ipd.), je javen tudi opis posamezne enote (storitve).

Poleg ponudbenih predračunov je prosilec nadalje zahteval tudi dostop do informacij, ki sicer niso nastale tekom samega postopka javnega naročanja (v fazi sprejemanja ponudb oz. odločitve), v bistvu pa pomenijo rezultat tega postopka (izkazujejo poslovanje na podlagi okvirnih sporazumov, sklenjenih z izbranimi ponudniki). Gre namreč za vsa posamezna naročila geodetskih storitev, ki jih je organ v letih 2011 in 2012 oddal na podlagi okvirnega sporazuma za javno naročilo Geodetske storitve ter za vse posamezne račune (s specifikacijami opravljenih storitev), ki jih je organ v letih 2011 in 2012 prejel v zvezi s posameznimi naročili geodetskih storitev, oddanih na podlagi sklenjenih okvirnih sporazumov z izbranimi ponudniki v postopku javnega naročila geodetske storitve.

Glede obstoja poslovne skrivnosti v zvezi z naročilnicami in izdanimi računi Pooblaščenec ugotavlja, da ni izpolnjen subjektivni kriterij po 1. odstavku 39. člena, saj je le eden izmed subjektov v zvezi z dokumentacijo glede javnega naročila izdal sklep o poslovni skrivnosti (gre za Sklep družbe IBE d.d. z dne 4. 1. 2011, ki ga je Pooblaščencu na njegovo zahtevo posredoval organ), vendar omenjeni sklep varuje le podatke, ki sploh niso predmet tega pritožbenega postopka. Dokumenti, ki jih v konkretni zadevi zahteva prosilec, namreč ne vsebujejo podatkov, ki so z navedenim sklepom izrecno varovani.

Prav tako po oceni Pooblaščenca glede naročilnic in izdanih računov ni izpolnjen objektivni kriterij poslovne skrivnosti, ki ga zatrjuje eden izmed stranskih udeležencev, ki v svojem dopisu navaja, da so iz izstavljenih računov razvidne cene opravljenih storitev, iz katerih izhaja konkurenčnost ponudnika, torej gre za podatke, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba.

S takšnimi navedbami se Pooblaščenec ne more strinjati. Najprej je potrebno poudariti, da gre pri podatkih, ki se nahajajo na zahtevanih naročilnicah in računih, zgolj za podatke o storitvah, opravljenih na podlagi okvirnih sporazumov, sklenjenih v konkretnem postopku javnega naročanja ter o ceni, zaračunani za te storitve. Ti podatki pa se ujemajo (oziroma bi se morali ujemati) s podatki, ki izhajajo iz ponudbenih predračunov, ki so javni po izrecni določbi ZJNVETPS. Ker torej zahtevani dokumenti razkrivajo podatke, ki bi morali biti javni že po ZJNVETPS (opravljena storitev in za to storitev zaračunana cena), škoda ob njihovem razkritju nikakor ne more nastati.

Prav tako po mnenju Pooblaščenca samo razkritje cen po enoti za posamezno (opisano) storitev, ne more vplivati oz. škodovati konkurenčnemu položaju podjetja, saj cene same po sebi ne razkrijejo nobene konkurenčne prednosti in zato tudi ne morejo podjetju povzročiti občutne škode, če zanje izvejo nepooblaščene osebe. Podatek, za kakšno ceno posamezno podjetje opravi določeno storitev, ne more predstavljati poslovne skrivnosti, ampak lahko pripelje le do zaključka, ali je cena visoka ali nizka, kar pa z institutom poslovne skrivnosti, s katerim se varujejo podatki, ki vplivajo na konkurenčni položaj podjetja na trgu, ni povezano. Če namreč želi neko podjetje delovati na trgu oz. opravljati storitve na trgu, mora zanje določiti tudi ceno in jo posredovati kupcu. Morebitnega dejstva, da se cena istovrstnega dela razlikuje glede na ponudnika ali pa glede načina ponujanja storitve (v okviru ponudbe za javno naročilo ali na trgu, itd.), pa ne moremo šteti za poslovno skrivnost, temveč le za poslovne odločitve podjetja, ki želi uspešno delovati na trgu.

Potrebno je upoštevati tudi dejstvo, da so navedene informacije (torej naročilnice in računi) neogibno del dokumentacije v zvezi z javnim naročilom, čeprav niso neposredno nastale v fazi zbiranja ponudb, sprejemanja odločitve o izbiri oziroma sklenitve okvirnih sporazumov, pač pa šele kasneje, v fazi izvrševanja sklenjenih okvirnih sporazumov. Temeljno načelo javnega naročanja, torej načelo transparentnosti, se namreč ne zaključi z odločitvijo o oddaji naročila, ali s podpisom pogodbe, temveč se njegova uporaba razteza tudi v postopku samega izvrševanja podpisane pogodbe. Nadzor širše javnosti je namreč potreben vedno in vselej, ko gre za postopke javnega naročanja. Javnost mora imeti, (tudi) preko dostopa do informacij javnega značaja, možnost preveriti, ali je predložena ponudba zadostila vsem pogojem in merilom, ki jih je postavil naročnik, nadalje pa mora imeti javnost pravico preveriti, ali se tudi v času izvrševanja sporazuma, sklenjena na podlagi postopka javnega naročanja, izpolnjujejo obveznosti na način, kot so bile dogovorjene. Na ta način pride do izraza nadzorna funkcija pravice dostopa do informacij javnega značaja, ki preprečuje slabo upravljanje in napake pri izvajanju oblasti, med njimi tudi napake v postopkih oddaje javnih naročil. Pooblaščenec tako ugotavlja, da razkritje zahtevanih dokumentov vsekakor ne more povzročiti škode ne organu (ki je kot javni naročnik v vsakem primeru zavezan k transparentnosti postopkov) niti poslovnim subjektom, ki so v postopku javnega naročanja sodelovali (da ne gre za podatke, ki bi ob razkritju redno lahko povzročali škodo subjektom na trgu kaže tudi že dejstvo, da izmed šestih v postopek pozvanih subjektov, le eden zatrjuje, da bi mu razkritje takšnih podatkov lahko povzročilo škodo).

Na podlagi navedenega je potrebno zaključiti, da v zahtevanih dokumentih ni podatkov, ki bi predstavljali poslovno skrivnost organa ali posameznih ponudnikov in s tem izjemo od prostega dostopa po 2. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ. .

Pooblaščenec je po uradni dolžnosti preveril še, ali v zahtevanih dokumentih obstajajo druge izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja in ugotovil, da se v dokumentih nahajajo osebni podatki (imena in priimki) fizičnih oseb. V večini primerov ne gre za varovane osebne podatke, saj gre za imena in priimke zastopnikov poslovnih subjektov, ki so javno dostopni podatki. Na naročilnicah, izdanih s strani organa, pa se nahajajo tudi podatki uslužbencev organa (kontaktna oseba in oseba, ki je storitev naročila), ki pa so varovani osebni podatki, saj ne gre za imena in priimke javnih uslužbencev. Prav tako se na računih stranskega udeleženca IBE, d.d., pojavlja ime in priimek referenta, ki je prav tako varovan osebni podatek. Ob posredovanju dokumentacije prosilcu mora organ varovane osebne podatke prikriti, saj gre za izjemo od prostega dostopa po 3. točki 1. odstavka 6. člena ZDIJZ.

V dokumentaciji, ki je bila Pooblaščencu posredovana s strani organa, je Pooblaščenec opazil tudi dokument: »skica terenske meritve«. Ker ta dokument ne predstavlja predmeta prosilčeve zahteve, Pooblaščenec o njem v tem pritožbenem postopku ni odločal (in ga organu prosilcu tudi ni treba posredovati).

Pooblaščenec je na podlagi 1. odstavka 252. člena ZUP delno ugodil pritožbi prosilca in delno odpravil odločbo organa ter sam odločil o zadevi. Organ je dolžan prosilcu posredovati zahtevane informacije javnega značaja, na način kot to izhaja iz 1. tč. izreka te odločbe. Organ je dolžan to izvršiti v roku enaintridesetih (31) dni od prejema te odločbe. V delu pritožbe prosilca, ki se nanaša na varovane osebne podatke, vsebovane v zahtevani dokumentaciji, je Pooblaščenec, na podlagi prvega odstavka 248. čl. ZUP, pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 2. tč. izreka te odločbe.

V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/2010-UPB5; ZUT) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.


Postopek vodila:
Mojca Komac, univ. dipl. prav.,
svetovalka Pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka