Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 07.11.2011
Title: Zgaga Blaž, samostojni novinar - Generalni sekretariat Vlade RS
Number: 090-138/2011/19
Category: Tajni podatki, Poslovna skrivnost
Status: Sustained in part



POVZETEK
Sklicujoč se na prevladujoči javni interes, je prosilec od Ministrstva za obrambo zahteval več dokumentov v zvezi z nakupom oklepnikov Patria, zahteval je tudi umik oznake tajnosti. Upoštevaje 2. odstavek 21. člena ZDIJZ je o zahtevi odločila Vlada RS (v nadaljevanju organ). Pooblaščenec je v pritožbenem postopku ugotovil, da je bila odločitev organa glede zavrnitve zahteve za umik oznake tajnosti in glede testa interesa javnosti pravilna. Organ pa je pri nekaterih dokumentih zmotno presodil obseg podatkov, ki so na podlagi 1., 2. ali 11. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ izvzeti iz prostega dostopa, zato je Pooblaščenec v tem delu izpodbijano odločbo odpravil in o zahtevi odločil sam.   

 


ODLOČBA

 

Številka: 090-138/2011/19

Datum: 7. 11. 2011

 

Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007- ZUP-E, 65/2008-ZUP-F in 8/2010-ZUP-G; v nadaljevanju ZUP) in prvega odstavka 252. člena ZUP, o pritožbi Blaža Zgage, samostojnega novinarja, …(v nadaljevanju prosilec), z dne 17. 6. 2011, zoper odločbo Vlade Republike Slovenije, Gregorčičeva 20-25, 1000 Ljubljana, (v nadaljevanju organ), št. 09001-5/2011/15, z dne 14. 6. 2011, v zadevi odobritve dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožbi prosilca zoper odločbo Vlade Republike Slovenije št. 09001-5/2011/15, z dne 14. 6. 2011 se delno ugodi in se odpravijo: 2. alineja 1. točke, 5. alineja 2. točke, 8. alineja 2. točke, 10. alineja 2. točke, 11. alineja 2. točke, 12. alineja 2. točke, 13. alineja 2. točke, 14. alineja 2. točke, 15. alineja 2. točke, 16. alineja 2. točke, 17. alineja 2. točke, 18. alineja 2. točke, 19. alineja 2. točke, 20. alineja 2. točke in 21. alineja 2. točke izreka odločbe. Organ je dolžan prosilcu v roku 31 dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopije:

-       prvega odstavka 4. člena (4.1) iz Sporazuma o protidobavah, podpisanega med MORS, Rotis in Patria z dne 19. 2. 2006, pri čemer je organ preostali del dokumenta dolžan prekriti, ker se zahteva prosilca v tem delu zavrne;

-       Zapisnika 1. seje pogajalske skupine PBV k 8x8 z dne 17. 10. 2006, pri čemer je organ dolžan prekriti sklep 1.5.1, ker se zahteva prosilca v tem delu zavrne;

-       Obrazloženo obvestilo o oddaji naročila zaupne narave št. MORS 407/2005-TRP Pehotna vojna vozila- kolesniki 8x8 z dne 4. 7. 2006, pri čemer je organ dolžan prekriti vrednosti uteži drugega nivoja v tabeli na četrti strani in vrednosti uteži v besedilu na peti, šesti in sedmi strani, ker se zahteva prosilca v tem delu zavrne;

-       Obrazložitve MORS delovni skupini za izvajanje TRP pri Vladi RS z dne 15. 12. 2006, pri čemer je organ v vrsticah, ki se  nanašajo na leta od vključno 2008 do vključno 2013, dolžan prekriti vrednosti v tretjem in četrtem stolpcu druge tabele na peti strani;

-       Sklepa o začetku postopka oddaje naročila zaupne narave št. 404-08-520/2005-I, z dne 20. 10. 2005;

-       Sklepa o imenovanju projektnega sveta za usmerjanje projektne skupine in strokovne komisije za izvedbo naročila PBV k 8x8, 404-08-520/2005-6, z dne 8. 11. 2005;

-       Sklepa o imenovanju projektne skupine projekta »Pehotno bojno vozilo – kolesnik 8x8« št. 809-00-13/2005-3, z dne 26. 4. 2005;

-       Sklepa o imenovanju strokovne komisije, MORS-407/2005-TRP, z dne 20. 10. 2005;

-       Zapisnika 1. seje Projektnega sveta PBV k 8x8, z dne 5. 12. 2005, pri čemer je organ dolžan prekriti besedilo pod točko 16 na tretji strani, ker se zahteva prosilca v tem delu zavrne;

-       Sklepa o razrešitvi predsednika strokovne komisije PBV k 8x8 z dne 9. 6. 2006;

-       Sklepa o imenovanju predsednika strokovne komisije PBV k 8x8 z dne 9. 6. 2006;

-       Sklepa o imenovanju pogajalske skupine PBV k 8x8 z dne 6. 10. 2006;

-       Zapisnika 6. seje pogajalske skupine PBV k 8x8 št. 4301-3/2006-84, z dne 3. 1. 2007;

-       Zapisnika 8. seje projektnega sveta PBV k 8x8 z dne 23. 10. 2006;

-       Zapisnika 10. seje projektnega sveta PBV k 8x8 z dne 16. 12. 2006;

-       Zapisnika 3. seje pogajalske skupine PBV k 8x8 z dne 20. 10. 2006.

 

  1. Pritožba prosilca zoper 1. alinejo 1. točke, 3. alinejo 1. točke, 4. alinejo 1. točke, 5. alinejo 1. točke, 6. alinejo 1. točke, 1. alinejo 2. točke, 2. alinejo 2. točke, 3. alinejo 2. točke, 4. alinejo 2. točke, 6. alinejo 2. točke, 7. alinejo 2. točke in 4. točko izreka odločbe Vlade Republike Slovenije št. 09001-5/2011/15, z dne 14. 6. 2011 se zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

Prosilec je dne 29. 11. 2010 na Ministrstvo za obrambo (v nadaljevanju ministrstvo) vložil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, pri čemer je v točki I. zahteval fotokopije ali digitalno preslikavo naslednjih dokumentov:

  1. Predlog za naročilo TRP št. 06/1911610001/022, z dne 14. 12. 2006;
  2. Investicijski program PBV k 8x8, št. 809-00-13/2005-19, z dne 4. 10. 2005;
  3. Pravilnik o metodologiji in postopkih opremljanja z namensko investicijsko opremo, 017-02-11/99, z dne 22. 6. 1999 in dopolnitve pravilnika z dne 15. 10. 1993 in 3. 5. 2004;
  4. Taktična študija Motorizirani bataljon slovenske vojske 2010, I 804-00-1/2004-33-1025, z dne 17. 2. 2005;
  5. Zahtevnik GŠSV št. 809-00/1/2004-137, z dne 1. 4. 2005;
  6. Sklep o imenovanju projektne skupine projekta »Pehotno bojno vozilo – kolesnik 8x8, 809-00-13/2005-3, z dne 26. 4. 2005;
  7. Koncept projekta PBV k 8x8, št. 809-00-3/2005-8, z dne 5. 7. 2005;
  8. Dopis GŠSV, 809-00-24/2004-10, z dne 19. 9. 2005;
  9. Predlog za naročilo-TRP, GŠSV, št. 05/1911610001/33 z dne 6. 10. 2005;
  10. Predlog za naročilo-TRP, GŠSV, št. 05/1911610001/34 z dne 6. 10. 2005;
  11. Sklep o začetku postopka oddaje naročila zaupne narave, št. 404-08-520/2005-I, z dne 20. 10. 2005;
  12. Sklep o imenovanju strokovne komisije, MORS-407/2005-TRP, z dne 20. 10. 2005;
  13. Sklep o imenovanju projektnega sveta za usmerjanje projektne skupine in strokovne komisije za izvedbo naročila PBV k 8x8, 404-08-520/2005-6, z dne 8. 11. 2005;
  14. Zapisnik 1. seje Projektnega sveta PBV k 8x8, z dne 5. 12. 2005;
  15. Sklep o soglasju za izvedbo naročila zaupne narave za nakup PBV k 8x8 z dne 15. 12. 2005, medresorska strokovna komisija za izdajo soglasij za izvedbo zaupnih naročil;
  16. Povabilo k oddaji ponudbe št. MORS-407/2005-TRP; 404-08-520/2005-31 z dne 12. 1. 2006;
  17. Kriterijalni model z opomnikom za ocenjevanje ponudb za naročilo zaupne narave MORS-407/2005-TRP; I 430-91/2006-39-21437 z dne 31. 3. 2006;
  18. Poročilo strokovne komisije o pregledu in ocenjevanju prispelih ponudb za oddajo naročila zaupne narave »Pehotno bojno vozilo – k 8x8«, št. MORS 407/2005, z dne 29. 5. 2006;
  19. Dokument št. 430-91/2006-91 z dne 7. 6. 2006;
  20. Obvestilo o oddaji naročila zaupne narave št. MORS 407/2005-TRP Pehotna vojna vozila - kolesniki 8x8 z dne 8. 6. 2006;
  21. Obrazloženo obvestilo o oddaji naročila zaupne narave št. MORS 407/2005-TRP Pehotna vojna vozila- kolesniki 8x8 z dne 4. 7. 2006;
  22. Paket ciljev sil NATO 2006; cilj »L 0035-Bojne sile v visoki pripravljenosti«;
  23. Paket ciljev sil NATO 2006; cilj »L 0036-Bojne sile v nizki stopnji pripravljenosti«;
  24. Sklep 2.6 Projektnega sveta PBV 8x8, sprejet na 5. Seji dne 29. 6. 2006,
  25. Sklep 2.7 Projektnega sveta PBV 8x8, sprejet na 5. Seji dne 29. 6. 2006;
  26. Pregled tipov SKOV 8x8 s kosovnim in terminskim planom nabave, GŠSV;
  27. Predlog za naročilo – TRP, GŠSV, št. 05/1911610001/33A z dne 20. 7. 2006;
  28. Predlog za naročilo – TRP, GŠSV, št. 05/1911610001/34A z dne 21. 7. 2006;
  29. Zapisnik 6. Seje Projektnega sveta PBV 8x8, z dne 19. 9. 2006;
  30. Dopis »Okvirna pogajalska izhodišča za projekt PDV-k 8x8; št. 4301-27/2006-5 z dne 26. 6. 2006;
  31. Sklep o razrešitvi predsednika strokovne komisije PBV k 8x8 z dne 9. 6. 2006;
  32. Sklep o imenovanju predsednika strokovne komisije PBV k 8x8 z dne 9. 6. 2006;
  33. Dopis družbe Rotis, dopolnitev ponudbe številka 6, preglednica J.3 z dne 27. 10. 2006;
  34. Sklep o imenovanju pogajalske skupine PBV k 8x8 z dne 6. 10. 2006;
  35. Sklep o pristojnostih pogajalske skupine PBV k 8x8 z dne 26. 10. 2006;
  36. Sklep sprejet na I. seji pogajalske skupine PBV k 8x8, številka 1.5.4 z dne 17. 10. 2006;
  37. Zapisnik 1. seje pogajalske skupine PBV k 8x8 z dne 17. 10. 2006;
  38. Zapisnik 3. seje pogajalske skupine PBV k 8x8 z dne 20. 10. 2006;
  39. Zapisnik 8. seje projektnega sveta PBV k 8x8 z dne 23. 10. 2006;
  40. Zapisnik 10. seje projektnega sveta PBV k 8x8 z dne 16. 12. 2006;
  41. Dodatek D k srednjeročnemu obrambnemu programu opremljanja in oborožitve Slovenske vojske z dne 27. 11. 2007;
  42. Dopis GŠSV direktoratu za logistiko in storniranje predlogov za naročilo št. 05/191161001/33A in 05/1911610001/34A ter pripravo novega predloga za naročilo z dne 12. 12. 2006;
  43. Načrt izvajanja temeljnih razvojnih programov Slovenske vojske v letih 2008-2016, št. 4301-107/2006-4-23563 z dne 12. 12. 2006;
  44. Sklep obrambnega ministrstva o spremembah in dopolnitvah predlogov za naročilo št. 430-91/2006-17,1 z dne 13. 12. 2006;
  45. Zapisnik 6. seje pogajalske skupine PBV k 8x8, št. 4301-3/2006-84 z dne 3. 1. 2007;
  46. Predlog za naročilo – TRP, št. 06/1911610001/022, z dne 15. 12. 2006;
  47. Potrditev predloga za naročilo pod št. 45 s strani naročnika načelnika GŠSV Albina Gutmana in obrambnega ministra Karla Erjavca z dne 14. 12. 2006;
  48. Obrazložitev MORS delovni skupini za izvajanje TRP pri Vladi RS z dne 15. 12. 2006;
  49. Poročilo o projektu, Direktorat za logistiko, št. 430-91/2006-180-23723 z dne 28. 12. 2006;
  50. Dopis vodje projektnega sveta št. 4301-372007-1-11 z dne 9. 1. 2007.

Pod točko II. je prosilec navedel, da od organa zahteva, da mu omogoči dostop oziroma preslikanje naslednjih dokumentov v celoti ali delno:

  1. Pogodba št. 001-06C o dobavi pehotnih bojnih vozil – kolesniki 8x8 z dne 19. 12. 2006:

A)    Poglavje D – tehnična dokumentacija, Preglednica D.2/OV;

B)    Vse priloge k pogodbi;

  1. Sporazum o protidobavah podpisan med MORS, Rotis in Patria Oy dne 19. 12. 2006.

Prosilec je v zahtevi obenem navedel, da se je v ponedeljek dne 22. 11. 2010 na Okrajnem sodišču v Ljubljani pričela glavna obravnava v kazenskem postopku zoper obdolžena nekdanjega ministra za obrambo in nekdanjega načelnika generalštaba Slovenske vojske. Oba sta obdolžena storitve kaznivega dejanja nevestnega dela v službi po 262. členu Kazenskega zakonika Republike Slovenije, za katero je zagrožena denarna kazen ali leto dni zapora. Sodnik Marko Češnovar, ki vodi sojenje, je na predlog tožilke izključil javnost z glavne obravnave, z argumentom, da je velika večina dokumentov iz obtožnega predloga s strani ministrstva označena kot tajen podatek, in sicer z najnižjima stopnjema INTERNO in ZAUPNO. Prosilec meni, da je s tem bistveno prikrajšan velik interes javnosti za spremljanje sojenja zaradi očitanih kaznivih dejanj pri pomembnem javnem naročilu, ki je bilo vredno 278 milijonov evrov, strateški cilji države, ki jih je potrdil Državni zbor, pa s tem naročilom niso bili uresničeni. Prosilec je pri tem organ izrecno pozval, naj umakne oznako tajnosti z vseh zgoraj navedenih dokumentov in mu omogoči vpogled vanje. Z umikom tajnosti z dokumentov bo javnosti omogočeno tudi spremljanje sojenja v zadevi Patria. Prosilec pri tem navaja, da Zakon o tajnih podatkih v 6. členu določa, da »podatek, ki mu je bila tajnosti določena zato, da bi se prikrilo storjeno kaznivo dejanje, prekoračitev ali zloraba pooblastil ali prikrilo kakšno drugo nezakonito dejanje ali ravnanje, ni tajen«. Prosilec meni, da je v obravnavanem primeru izpolnjen pogoj za umik tajnosti z navedenih dokumentov, saj se s tajnostjo podatkov prikriva storjeno kaznivo dejanje javnosti. Drugi odločilen argument za omogočanje dostopa javnosti do zgoraj navedenih dokumentov pa naj bi bilo po mnenju prosilca dejstvo, da je ključna vsebina teh dokumentov že objavljena na internetu, in sicer na spletni strani http://www.politikis.si/wp-content/uploads/2010/11/ovadba-erjavec-gutman3.pdf. Na tej spletni strani je objavljena vsebina kazenske ovadbe, ki vsebuje bistvene dele zgoraj navedenih dokumentov, katero je podpisal pomočnik direktorja uprave kriminalistične službe. Manjka le prva stran, objavljene pa so vse druge strani ovadbe, od zap. št. 2 do 15. Oznaka tajnosti vseh zgoraj navedenih dokumentov torej ni več smiselna, saj ima dostop do bistvenih delov celotna slovenska in tudi svetovna javnost. Prosilec pri tem dodaja, da kot samostojni novinar in predstavnik javnosti zato v javnem interesu upravičeno in utemeljeno zahteva umik stopnje tajnosti z vseh dokumentov od št. 1 do 50 in s tem dostop do njih kot informacij javnega značaja. Glede točke II zahteve prosilec pojasnjuje, da so v kazenski ovadbi, ki je objavljena na zgoraj navedeni spletni strani, tudi nekatere podrobnosti iz pogodbe št. 001-06C o dobavi pehotnih bojnih vozil – kolesniki 8x8 (v nadaljevanju pogodba), denimo cena oborožitvenih postaj z mitraljezom 12,7 milimetra, ki znaša 300.000 evrov na kos, in podatek, da je po pogodbi naročenih 25 vozil – šasij brez motorja, menjalnika in podobno. Prosilec pri tem dodaja, da je že dvakrat zahteval vpogled v omenjeno pogodbo in da mu je bilo le deloma ugodeno, zato vlaga ponovno zahtevo za dostop do te pogodbe. Prosilec pojasnjuje, da vlogo podaja zaradi bistveno spremenjenih okoliščin in novih informacij, ki lahko odločilno vplivajo na presojo organa. Ob prvih dveh vlogah namreč še niso bili zaključeni predkazenski postopki zaradi utemeljenega suma storitve različnih, tudi korupcijskih kaznivih dejanj v zadevi Patria, na dan podaje vloge pa sta na Okrajnem sodišču v Ljubljani vložena že dva obtožna predloga zoper sedem obdolžencev. Prosilec med drugim navaja, da je bil pravni posel sklenjen med naročnikom in ponudnikom ravno s podpisom pogodbe, ki je predmet njegove zahteve. Po ugotovitvah tožilstva so bila pri tem storjena kazniva dejanja, sodišče pa je obtožna predloga preizkusilo in dovolilo nadaljevanje kazenskega postopka zoper najvišje nosilce javnih funkcij v obrambnem ministrstvu. S tajnostjo pogodbe se javnosti in državljanom prikrivajo storjena kazniva dejanja, prekoračitve in zlorabe pooblastil in prikrivajo druga nezakonita dejanja ali ravnanja državnih uradnikov in nosilcev javnih funkcij. Zato pogodba po mnenju prosilca utemeljeno ne sme in ne more biti več označena kot tajna. Prosilec zato ponovno, zaradi bistveno spremenjenih okoliščin, zahteva umik oznake tajnosti stopnje INTERNO s pogodbe in vseh njenih prilog ter dostop do vseh dokumentov, ki jih je navedel pod tč. II zahteve. Obenem še dodaja, da je interes javnosti za spremljanje sojenja nekdanjemu obrambnemu ministru in načelniku generalštaba izredno velik. Po drugi strani pa nekateri od obdolženih, ki so tudi politične osebe, zlorabljajo svojo družbeno moč in kot obdolženci kaznivih dejanj s svojimi izjavami spodkopavajo ugled in avtoriteto sodstva z navedbami, da gre za politični in montirani proces. Te navedbe utemeljujejo prav z odločitvijo sodišča, da zaradi tajnosti dokumentov, ki jo je določil organ, ne dovoli navzočnosti javnosti pri sojenju. Z umikom oznak tajnosti z vseh navedenih dokumentov bi bilo javnosti omogočeno spremljanje sojenja v tej zadevi. Po mnenju prosilca interes javnosti v tem primeru pretehta nad interesom varovanja tajnih podatkov, katerih ključna vsebina z vidika kazenskega postopka ni več tajna, saj je javno dostopna na internetu. Javni interes za razkritje je v navedenem primeru močnejši od interesa drugih oseb za omejitev dostopa do navedenih dokumentov, saj gre za podatke o porabi javnih sredstev in za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca.

 

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 09001-5/2011/15, z dne 2. 6. 2011, s katero je zahtevi prosilca delno ugodil. V obrazložitvi je navedel, da je v zadevah, kjer prosilec zahteva umik stopnje tajnosti ali se sklicuje na prevladujoč javni interes javnosti za razkritje, organ zavezanec dolžan, s predlogom predstojnika o rešitvi, zahtevo odstopiti v reševanje Vladi Republike Slovenije, ki je v skladu z določbo prve alineje drugega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 21. člena ZDIJZ, stvarno pristojna za odločanje glede zahteve za umik stopnje tajnosti. Organ je zavrnil zahtevo prosilca v delu, ki se nanaša na dokumente, navedene v 18., 52., 41., 22., 23. in 33. točki zahteve. Pri tem je organ pojasnil, da prosilec zahteva dostop do dokumentacije, ki je v skladu s standardi zveze Nato in na podlagi Zakon o tajnih podatkih (Uradni list RS, št. 87/2001 s spremembami in dopolnitvami; ZTP) označena najmanj s stopnjo tajnosti INTERNO. Določitev podatkov za tajne pomeni, da so podrejeni posebnemu režimu varovanja, s katerim se odtegnejo nepooblaščenim osebam in seveda javnosti v celoti. Temeljno izhodišče ZTP je, da imajo dostop do tajnih podatkov izključno tisti, ki imajo za to ustrezno dovoljenje, neposredno na podlagi zakona, ali pa individualno dovoljenje, izdano na podlagi predhodno izvedenega varnostnega preverjanja. Obenem pa mora biti izpolnjen pogoj, da se morajo s temi podatki seznaniti le zaradi opravljanja funkcij ali delovnih nalog. Teh pogojev prosilec ne izpolnjuje in jih za dostop do informacij, ki niso tako varovane, niti ne potrebuje, saj je osnovni namen ZDIJZ omogočiti javnost delovanja javne uprave. Je pa zakonodajalec v sistemu dostopa do informacij javnega značaja vseeno predvidel določene izjeme takrat, ko narava informacij, ki jih vsebuje zahtevani dokument, v skladu s 1. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, predstavlja razlog za zavrnitev dostopa, če gre za podatek, ki je na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljen kot tajen. Takšna izjema je odraz potrebe po varstvu temeljnih interesov države oziroma družbe kot celote in obenem predstavlja najbolj občutljivo izjemo od javnosti dela oblastnih organov. Poročilo je del naročila, ki je bilo izvedeno na podlagi drugega odstavka 42. člena Zakona o obrambi (Uradni list RS, št 103/04 - uradno prečiščeno besedilo, v nadaljnjem besedilu ZObr), 4. točke 2. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št 39/00, 102/00 - popr in 2/04, v nadaljnjem besedilu ZJN-1), Zakona o zagotavljanju sredstev za realizacijo Temeljnih razvojnih programov obrambnih sil Republike Slovenije v letih 1994-2007 (Uradni list RS, št 13/94, 42/00 – obvezna razlaga in 97/01), Uredbe o oborožitvi, vojaški opremi, specialni operativni tehniki in naročilih zaupne narave (Uradni list RS, št 76/01, 19/05, 24/05, 58/05, 97/05 in 4/06) ter v skladu s 1. točko 4. člena Direktive 92/50/EGS in 3. členom Direktive 93/36/EGS. Kot naročilo zaupne narave ga je s sklepom o soglasju, šifra 012-1/2006-16 z dne 15. 12. 2005 opredelila Medresorska delovna skupina za izdajo soglasij za izvedbo zaupnih naročil. Gre torej za naročilo, za katerega je zakonodajalec že s področnim predpisom uvedel izjemo, kjer se ZJN-1, kadar gre za nakup oborožitve, vojaške opreme in specialne operativne tehnike, ne uporablja in je s tem to naročilo izločil iz klasičnih postopkov oddaje javnih naročil. Razlogi za varovanje podatkov so v tem, da bi javno razkritje vrste opreme, njene tehnične značilnosti in način delovanja SKOV 8x8, za katera je zahtevana specifična izvedba, nedvomno pomenilo zmanjšanje taktično-tehničnih prednosti in s tem zmanjšanje bojne sposobnosti enot Slovenske vojske, zmanjšanje možnosti uporabe enot in posameznikov v bojnih operacijah, oslabilo učinkovitost v boju proti mednarodnemu terorizmu ter posledično lahko škodilo varnostnim in obrambnim interesom države. Sporazum je sestavni del pogodbe št 001-06C. V skladu s četrtim odstavkom 129. člena ZUP je organ preizkusil zahtevo in ugotovil, da je bilo o dostopu do sporazuma na prosilčevo predhodno zahtevo za dostop do informacij javnega značaja z dne 18. 1. 2008 z odločbo Pooblaščenca št 021-20/2007/10, z dne 6. 8. 2007 že pravnomočno odločeno. Obenem je ugotovil, da se pravna podlaga in dejansko stanje, v smislu nujnosti varovanja pogodbenih določil, od izdaje drugostopenjske odločbe v prejšnjem postopku do danes nista spremenila, zato o zahtevi ni treba drugače odločiti. Dodatek D je označen s stopnjo tajnosti, ker bi razkritje podatkov imelo škodljive posledice za interese Republike Slovenije na področju razvoja zmogljivosti Slovenske vojske, saj vsebuje kvantitativne in kvantitativne podatke o načrtovani modernizaciji Slovenske vojske v srednjeročnem obdobju. Sredstvo SKOV 8x8 je zgolj eden izmed podatkov o načrtovani pridobitvi oborožitve in opreme. Dokument vsebuje predvsem podatke, povezane s paketom ciljev sil Nata 2006, ki je označen s stopnjo NATO CONFIDENTIAL, kar je eden izmed razlogov, da je tudi Srednjeročni obrambni program, katerega priloga D je predmet zahteve, označen s stopnjo tajnosti ZAUPNO. ZDIJZ tovrstne podatke pojmuje kot absolutno izjemo od vpogleda javnosti in ne dopušča uporabe instituta javnega interesa pri podatkih, ki jih je mednarodna organizacija, s katero ima Republika Slovenija sklenjeno mednarodno pogodbo v zvezi z izmenjavo ali posredovanjem tajnih podatkov (v tem primeru zveza Nato), označila kot tajne. Prosilec zahteva dostop do dokumentov zveze Nato, ki sta na podlagi standardov zveze Nato in v skladu z ZTP označena s stopnjo tajnosti NATO CONFIDENTIAL (ZAUPNO). Z vstopom v zavezništvo Republika Slovenija sodeluje v kolektivni obrambi ter usklajuje svoje obrambne potrebe s potrebami zavezništva. Dokumenta, ki sta predmet zahteve, sta bila sestavljena v zvezi NATO in sta zaradi zavarovanja vsebovanih podatkov označena s stopnjo tajnosti NATO CONFIDENTIAL (ZAUPNO), saj bi z razkritjem le-teh nepooblaščeni osebi nastale škodljive posledice. Dokumenta torej vsebujeta podatke, ki jih je zveza NATO opredelila kot tajne, Republika Slovenija pa jih je v skladu z Zakonom o ratifikaciji Sporazuma med pogodbenicami severnoatlantske pogodbe o varnosti podatkov (Uradni list RS, št. 22/04), Direktivo zveze NATO AC/35-D/2002 NATO Security Directive on the Security of Information NATO in Varnostno politiko zveze NATO (Dokument C-M (2002) 49 s prilogami) ter v skladu z načelom vzajemnosti dolžna varovati. Tako je treba v tem primeru poleg nacionalnih zakonov in predpisov, ki urejajo področje varovanja tajnih podatkov, upoštevati tudi temeljna varnostna načela in minimalne varnostne standarde, ki so določeni z Varnostno politiko zveze NATO. Z razkritjem teh dokumentov nepooblaščenim osebam bi gotovo nastale nepopravljive posledice za varnostni položaj Republike Slovenije in zveze NATO. ZDIJZ tovrstne podatke pojmuje kot absolutno izjemo od vpogleda javnosti in ne dopušča uporabe instituta javnega interesa pri podatkih, ki jih je mednarodna organizacija, s katero ima Republika Slovenija sklenjeno mednarodno pogodbo v zvezi z izmenjavo ali posredovanjem tajnih podatkov (v tem primeru zveza NATO), označila kot tajne. Ni namreč dopustno tveganje, da bi se z razkritjem zahtevanih podatkov upravičeno ogrozilo zaupanje v ustreznost spoštovanja določil mednarodnih pogodb, h katerim se je zavezala Republika Slovenija. Dokument družbe Rotis, dopolnitev ponudbe številka 6, vsebuje poslovne skrivnosti finske družbe Patria in slovenske družbe Rotis, d. o. o. Varovanje poslovne skrivnosti kot razlog za izvzem od vpogleda javnosti v 2. točki prvega odstavka 6. člena priznava tudi ZDIJZ. S takšno ureditvijo je od načela prostega dostopa uvedena izjema, ki kot zakonit priznava interes ponudnika, da se varuje njegova poslovna skrivnost, ki mu zagotavlja konkurenčnost in obstoj na trgu. S poslovno skrivnostjo se torej varuje podjetniška pobuda in omejuje promet z informacijami, ki lahko ogrožajo tiste prednosti podjetja, ki jih je le-to ustvarilo s svojim kapitalom in delom, in bi zato njihovo posredovanje nepooblaščenim osebam podjetju povzročilo občutno škodo in izgubo prednosti na trgu. Ministrstvo, kot naročnik, je dolžno varovati poslovno skrivnost ponudnikov in preprečiti ravnanja, s katerimi bi osebe izven družb ponudnikov v nasprotju z zakonom in voljo družbe pridobile podatke, ki so poslovna skrivnost družbe. Obenem mora na podlagi določb prvega in drugega odstavka 8. člena ZJN-1 varovati kot zaupne vse podatke, ki jih kot zaupne določa Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št 42/06 in 60/06 – popr.) ali drug predpis, v skladu s 43. členom ZJN-1 pa je dolžno dosledno upoštevati zakonite interese ponudnikov pri varovanju njihovih poslovnih in tehničnih tajnosti. V družbi Rotis, d. o. o., so s sklepom določili, kateri podatki so poslovna skrivnost družb Patria in Rotis, d. o. o. (komercialna in tehnična učinkovitost pogodbe, njeni gospodarski učinki), in zato razkritju le-teh nasprotujejo. Z vpogledom v zahtevani dokument bi bili namreč razkriti podatki, ki so rezultat dolgoletnega vlaganja družbe Patria v raziskave in razvoj in predstavljajo vitalni del tehničnega in ekonomskega znanja te družbe, ki ni namenjeno zgolj proizvodnji in trženju pehotnih bojnih vozil in ne sodi v kategorijo splošnih tehničnih in ekonomskih znanj, s katerimi lahko razpolaga vsakdo, ki se ukvarja s tovrstno dejavnostjo, ampak gre za znanje, ki je lastno podjetju Patria in mu kot takšno zagotavlja konkurenčno prednost na trgu. Tudi Pooblaščenec je v odločbi št. 021-78/2006/6, z dne 4. 12. 2006, ko je bil predmet zahteve vpogled v ponudbo družbe Rotis, d.o.o., za naročilo zaupne narave MORS 407/2005-TRP odločil, da organ upravičeno varuje zakonit interes po varovanju poslovnih skrivnosti, ki jih vsebuje ponudba.

 

Organ je delno zavrnil zahtevo prosilca v delu, ki se nanaša na dokumente, navedene v 51., 2., 16., 17., 37., 5., 7., 21., 48., 11., 13., 6., 12., 14., 31., 32., 34., 45., 39., 40., in 38. točki zahteve. Pri tem je organ pojasnil, da je v skladu s četrtim odstavkom 129. člena ZUP preizkusil zahtevo in ugotovil, da je bilo o pogodbi na prosilčevo predhodno zahtevo za dostop do informacij javnega značaja z dne 18. 1. 2008, z odločbo Pooblaščenca št 021-20/2007/10, z dne 6. 8. 2007, že pravnomočno odločeno. Obenem je ugotovil, da se pravna podlaga v smislu nujnosti varovanja pogodbenih določil od izdaje drugostopenjske odločbe v prejšnjem postopku do danes ni spremenila. Se je pa spremenilo dejansko stanje - izveden je bil dodaten umik stopnje tajnosti s podatkov o številu posameznih konfiguracij, o številu nadgrajenih verzij in o dobavnih rokih vozil, zato se upošteva odločitev Pooblaščenca, z dodatno dovoljenim dostopom, kot izhaja iz izreka izpodbijane odločbe. V skladu s četrtim odstavkom 129. člena ZUP je organ preizkusil zahtevo in ugotovil, da je bilo o dostopu do programa na prosilčevo predhodno zahtevo za dostop do informacij javnega značaja z odločbo Pooblaščenca št. 021-78/2006/6, z dne 4. 12. 2006 že pravnomočno odločeno. Obenem je ugotovil, da se pravna podlaga in dejansko stanje v smislu nujnosti varovanja pogodbenih določil od izdaje drugostopenjske odločbe v prejšnjem postopku do danes nista spremenila, zato o zahtevi ni treba drugače odločiti. Prosilec zahteva dostop do dokumentacije (povabilo, kriterialni model in obrazložitev), ki je na podlagi ZTP označena s stopnjo tajnosti INTERNO, in dostop do zapisnika, ki je označen s stopnjo tajnosti ZAUPNO. Razlogi za varovanje podatkov so v tem, da bi javno razkritje podrobnih opisov in karakteristik kolesnikov 8x8 z orožji, opisov njihovih zmogljivosti, vrste opreme in natančnega opisa njenih tehničnih in taktičnih zmogljivosti nedvomno pomenilo neposredno zmanjšanje obrambnih sposobnosti enot Slovenske vojske, zmanjšanje možnosti uporabe enot in posameznikov ter večje tveganje pri uporabi enot izven ozemlja Republike Slovenije. Tako se v skladu s 7. členom ZDIJZ dovoli delni dostop do navedene dokumentacije, in sicer v obsegu, ki ne zajema tajnih podatkov. Podlago za zavrnitev dostopa pri dokumentih, ki niso označeni s stopnjo tajnosti, daje 11. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki ščiti podatke, ki so bili pridobljeni in sestavljeni v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in bi njihovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Nujno je upoštevanje škodnega vidika glede razkritja podatkov nepoklicani osebi, ki se nanašajo na osnovno dejavnost ministrstva, ki je skrb za obrambo in varnost države ter njenih državljanov. Razlogi za varovanje podatkov so v tem, da bi javno razkritje podrobnih opisov in karakteristik kolesnikov 8x8 z orožji, opisov njihovih zmogljivosti, vrste opreme in natančnega opisa njenih tehničnih in taktičnih zmogljivosti nedvomno pomenilo neposredno zmanjšanje obrambnih sposobnosti enot Slovenske vojske, zmanjšanje možnosti uporabe enot in posameznikov ter večje tveganje pri uporabi enot izven ozemlja Republike Slovenije. Tako se v skladu s 7. členom ZDIJZ dovoli delni dostop do navedene dokumentacije, in sicer v obsegu, ki ne zajema varovanih podatkov. Prav tako podlago za zavrnitev dostopa pri dokumentih, ki niso označeni s stopnjo tajnosti, predstavlja potreba po varovanju poslovne skrivnosti finske družbe Patria in slovenske družbe Rotis d.o.o.. Kot razlog za izvzem od vpogleda javnosti jo priznava ZDIJZ v 2. točki prvega odstavka 6. člena. Tako se v skladu s 7. členom ZDIJZ dovoli delni dostop, in sicer tako, da dinamika dobave vozil in projekcija plačil, ki sta bili varovani že v fazi presoje dostopa do ponudbene dokumentacije, ne bosta vidni. Organ meni, da je podatek o sodelujočih javnih uslužbencih pri postopkih, kjer gre za zagotavljanje strateških interesov Republike Slovenije in izpolnjevanje mednarodnih dogovorov, ki se nanaša na sodelovanje v svetih, skupinah in komisijah naročil zaupne narave, v skladu s 30 členom ZObr, podvržen režimu varovanja del posebnega pomena za obrambo. Pomemben ukrep za njihovo varovanje je varovanje identitete delavcev oziroma zunanjih sodelavcev, ki ta dela opravljajo, pred neupravičenim razkritjem javnosti. Razkritje bi namreč lahko povzročilo škodo v smislu izpostavljenosti del in delavcev, pritiskom javnosti in posameznikov, z namenom vplivanja na sprejem odločitev, kar bi posledično lahko pomenilo slabšo kakovost izvedbe naročil in tudi negospodarno razpolaganje z javnimi sredstvi. Razkritje identitete oseb, ki opravljajo ta dela oziroma sodelujejo v teh postopkih, bi gotovo pomenilo motnje pri delovanju organa, saj bi bila ogrožena neodvisnost njihovega odločanja in s tem onemogočena pravilna izvedba nadaljnjih postopkov, kar posledično pomeni slabšo kakovost dela. Glede ugodilnega dela odločbe je organ navedel, da ugotavlja, da dokumenti, ki jih je prosilec navedel v 3., 8., 9., 10., 15., 19., 20., 27., 28., 30., 35., 42., 44., 46., 47., 4., 24., 46., 25., 49., 50., 29. in 43. točki zahteve, sodijo med informacije javnega značaja, in da dokumentacijo poseduje. Obenem organ meni, da narava podatkov, ki jih vsebujejo ti dokumenti, ne predstavlja razloga za izvzem od vpogleda javnosti, zato se zahtevi prosilca ugodi. Zahtevo za umik stopnje tajnosti dokumentom, ki so označeni z določenimi stopnjami tajnosti, je organ zavrnil in pri tem navedel, da četrti odstavek 6. člena ZDIJZ določa, da lahko prosilec, ki meni, da so določeni tajni podatki oziroma dokumenti označeni s stopnjo tajnosti v nasprotju z zakonom, ki ureja tajne podatke, zahteva umik tajnosti po postopku iz 21. člena ZDIJZ. Vsem podatkom oziroma dokumentom, ki so predmet tega postopka in so (še vedno) označeni z določeno stopnjo tajnosti, je bila stopnja tajnosti določena skladno z zakonom, ki ureja tajne podatke. Gre za podatke, povezane s področjem obrambe države, tajnost je določila pooblaščena oseba, za vse dokumente je izdelana pisna ocena, ki izkazuje možne škodljive posledice za varnost države ali za njene politične ali gospodarske koristi, če bi bili podatki razkriti nepooblaščeni osebi, odvisno seveda od stopnje tajnosti posameznega dokumenta. Ker so vse te ocene še vedno relevantne, prosilec pa tudi ni izkazal, da je (bila) tajnost določena v nasprotju z zakonom, zahtevku za umik stopnje tajnosti ni bilo mogoče ugoditi. Ob tem je treba dodati, da je bilo obravnavanemu zahtevku posredno deloma ugodeno že s tem, ko je ministrstvo, ki je določilo stopnjo tajnosti, samo umaknilo stopnjo tajnosti določenim podatkom oziroma dokumentom, za katere je ocenilo, da je to mogoče, in so tako postali dostopni tudi javnosti. V skladu z 21. a členom ZTP Vlada Republike Slovenije v zvezi z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, ki se nanaša na podatek, ki je določen kot tajen, ko odloča o upravičenosti dostopa do tovrstnega podatka, presoja o upravičenosti prevladujočega javnega interesa za razkritje, na podlagi predhodnega mnenja Komisije Vlade Republike Slovenije za presojo upravičenosti prevladujočega javnega interesa v zvezi z razkritjem tajnih podatkov, ki je v mnenju št 012-7/2001/17, z dne 24. 5. 2011 ugotovila, da interes javnosti do razkritja zahtevanih tajnih podatkov ni podan v tolikšni meri, da bi prevladal nad interesi, ki terjajo omejitev dostopa do dokumentacije, ki je predmet te zahteve in je označena z eno izmed stopenj tajnosti.

 

Dne 14. 6. 2011 je organ prejel pritožbo zoper navedeno odločbo, v kateri je navedel, da se pritožuje zoper 1., 2., in 4. točko odločbe št. 0900-5/2011/15. V 1. točki pritožbe je prosilec navedel, da je organ pod 1. točko odločbe v celoti zavrnil dostop do šestih dokumentov. Organ se pri tem za sklicuje, da je bilo o zahtevi za dostop do pogodbe št. 001-06C in priloženega sporazuma že pravnomočno odločeno dne 6. 8. 2007. Prav tako je ugotovil, da se pravna podlaga in dejansko stanje do danes nista spremenila, zaradi česar naj ne bi bilo treba drugače odločiti. Argumentacija je po mnenju prosilca napačna. V vmesnem času od odločanja v tej odločbi avgusta 2007 in do vložitve nove zahteve za umik oznake tajnosti z omenjene pogodbe je prišlo do bistveno spremenjenih okoliščin in drugačnega dejanskega stanja. Slovensko vrhovno državno tožilstvo je namreč vložilo obtožni predlog zaradi storitve korupcijskih kaznivih dejanj zoper pet oseb v zadevi nakupa oklepnikov Patria, ki je bil tudi preizkušen na Okrajnem sodišču v Ljubljani in je s tem postal pravnomočen. S tem je podana višja verjetnost, da je bilo kaznivo dejanje storjeno, kot pa da ni bilo. Poleg tega potekajo sodne preiskave zoper dodatne osumljence v Sloveniji, zoper nekdanjega obrambnega ministra in bivšega načelnika generalštaba Slovenske vojske pa še vedno teče kazenski postopek. Mednarodno korupcijsko mrežo, ki se je spletla ob nakupu finskih oklepnikov Patria, s pomočjo Interpola in Eurojusta preiskujejo tudi preiskovalni organi Finske, Avstrije in drugih držav. Tudi Državno pravobranilstvo Republike Slovenije je v zahtevku sodišču za zamrznitev pogodbe s Patrio po navedbah TV Slovenije zapisalo: »Po oceni upnice, torej vlade, vozila, ki so bila izbrana, ne dosegajo tiste tehnične učinkovitosti, ki je bila pričakovana, saj če bi vozila z oborožitvenimi sistemi dosegala pričakovano in plačano tehnično učinkovitost, dejanja korupcije ne bi bila potrebna.« (Povzeto po RTV Slovenija; http://www.rtvslo.si/slovenija/si-je-pravobranilstvo-izmislilo-da-patrie-niso-varne/258886). In nadalje: »Vprašanje je, ali bo upnici uspelo doseči naknadne izboljšave, ki bi raven tehnične učinkovitosti uvrstile v krog konkurenčnih vozil. Vojaki Republike Slovenije se na vojaških vajah vozijo v vozilih, ki so glede na današnje stanje primerljive tehnike drugih ponudnikov primerljivo oz. zadovoljivo učinkovita le ob izpolnjenem dodatnem pogoju - pogoju korupcije... Vojaki RS bodo v spornih vozilih posredovali v vojaških misijah in dejanskih situacijah in upnica bi lahko utrpela škodo, če bi se pokazalo, da vozila niso ustrezno tehnično učinkovita, ker je tehnično učinkovitost nadomestila korupcija.« Prosilec pri tem Pooblaščenca poziva, da pri državnem pravobranilstvu vpogleda v izvirno dokumentacijo v civilni pravdi med Vlado in dobaviteljem oklepnikov, ki jo omenja naveden medijski prispevek. Torej se organ v drugem civilnem sodnem postopku sam sklicuje, da je pri nakupu 278 milijonov vrednih oborožitvenih sistemov prišlo do koruptivnih dejanj, s čimer je njegova navedba v odločbi, da ni prišlo do spremenjenega dejanskega stanja, neresnična. To je poleg pravnomočnega obtožnega predloga zaradi korupcijskih kaznivih dejanj dodaten argument za umik tajnosti z dokumentov, saj je v 6. členu ZTP jasno določeno, da »podatek, ki mu je bila tajnost določena zato, da bi se prikrilo storjeno kaznivo dejanje, prekoračitev ali zloraba pooblastil ali prikrito kakšno drugo nezakonito dejanje ali ravnanje, ni tajen.« Pogodba št. 001-06C in sporazum o protidobavah pa je tisti najpomembnejši pravni akt, zaradi katerega so nastale pravne posledice za Republiko Slovenijo, pri čemer je tudi po ugotovitvah organa, navedenih v omenjenem TV prispevku, prišlo do korupcije. Korupcijskih kaznivih dejanj so obdolženi vplivni posamezniki, z nekdanjim predsednikom vlade vred, hkrati korupcijo pri tem poslu preiskujejo preiskovalni organi tujih držav. Nenazadnje zadevo pozorno spremljajo pristojni odbori Organizacije za gospodarski razvoj in sodelovanje (OECD), zlasti z vidika preprečevanja podkupovanja uradnikov v tujini. S tem je zahteva za umik tajnosti s pogodbe št. 001-06C in sporazuma o protidobavah utemeljena.

 

V 2. točki pritožbe je prosilec navedel, da je organ delno zavrnil zahtevo za umik tajnosti z 21 dokumentov. Pri tem je ponovil argumentacijo iz točke 1, da je bilo o tej zadevi že pravnomočno odločeno in da »ni prišlo do spremembe dejanskega stanja v smislu nujnosti varovanja pogodbenih določil od izdaje drugostopenjske odločbe v prejšnjem postopku«. To po mnenju  prosilca ne drži. Dejansko stanje je spremenjeno, saj je mednarodna kriminalistična preiskava kriminalistov in tožilcev več držav potrdila utemeljen sum za storitev korupcijskih kaznivih dejanj pri poslu vrednem 278 milijonov evrov, obtožni predlog zoper nekdanjega predsednika vlade in štiri soobdolžene pa je postal pravnomočen pri Okrajnem sodišču v Ljubljani. Tudi organ sam se v pravdi zoper dobavitelja v drugem postopku sklicuje na to, da je prišlo do korupcije. Pritožbeni razlog je v tem delu enak kot pod točko 1 pritožbe. V tretjem odstavku 8. strani organ navaja, da je podlaga za zavrnitev dostopa pri dokumentih, ki niso označeni s stopnjo tajnosti, v 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Sklicevanje je po mnenju prosilca napačno. Vsak dokument, ki ni pravilno označen kot tajen po zakonu, mora biti dostopen javnosti. Navedbe, da bi razkritje povzročilo motnje pri delovanju organa, so nenavadne, saj je potemtakem motnja lahko že vsak kritični novinarski zapis o delu ministrstva. Z uveljavitvijo takšnega načina delovanja pa bi bil v resnici onemogočen kakršenkoli zunanji nadzor nad delom izvršilne veje oblasti, ki ga predstavljajo novinarji, mediji in javnost. Ministrstvo je doslej imelo mnogo časa, da bi ocenilo, da nekateri dokumenti po svoji vsebini izpolnjujejo vse zakonite zahteve za označbo tajnosti po ZTP in bi lahko bili označeni s primerno oznako. Če se to ni zgodilo in se zdaj organ sklicuje, da bi nek dokument brez oznake tajnosti vendarle lahko škodil delovanju organa, pa je to napačno in v nasprotju z namenom tako ZTP kot ZDIJZ. Prosilec zahteva dostop do vseh zahtevanih dokumentov, ki nimajo ustrezne oznake po ZTP. Tudi argumentacija organa, da bi razkritje identitete delavcev oziroma zunanjih sodelavcev, ki so sodelovali pri 278 milijonov evrov vrednem nakupu »lahko povzročilo škodo v smislu izpostavljenosti del in delavcem pritiskom javnosti in posameznikov, z namenom vplivanja na sprejem odločitev, kar bi posledično lahko pomenilo slabšo kakovost izvedbe naročil in tudi negospodarno ravnanje sredstev«, je po mnenju prosilca nepravilna. Javni uslužbenci, kot pove že njihovo ime samo, delajo v interesu javnosti in za svoje delo dobivajo plačilo iz proračuna, torej iz plačanih davščin vseh davkoplačevalcev. Pri tem morajo pri svojem delu upoštevati naslednja načela (od 7. do 15. člena Zakona o javnih uslužbencih): načelo enakopravne dostopnosti, zakonitosti, strokovnosti, častnega ravnanja, omejitve in dolžnosti v zvezi s sprejemanjem daril, načelo zaupnosti, odgovornosti za rezultate, načelo dobrega gospodarjenja, varovanja poklicnih interesov in prepovedi nadlegovanja. Javni uslužbenci torej morajo delovati javno in v skladu z vsemi naštetimi načeli. Pri tem se bistveno razlikujejo od tajnih sodelavcev in virov obveščevalno-varnostnih služb ali kriminalistične policije, katerih identiteta je posebej zaščitena po zakonu. Prav prikrivanje identitete javnih uslužbencev, ki so sprejemali odločitve o izvedbi 278 milijonov evrov vrednega javnega naročila, v resnici onemogoča transparentnost in povišuje možnost korupcije pri javnih naročilih. Prav tako prikrivanje njihove identitete omogoča nekaznovano kršenje zgoraj navedenih načel, do katere je po pravnomočnem obtožnem predlogu zelo verjetno že prišlo. Prav tako njihovo razkritje nikakor ne more več vplivati na odločitve javnih uslužbencev, v konkretnem primeru izbora oklepnikov 8x8, saj je bila pogodba o nakupu podpisana že leta 2006, s čimer je bila njihova vloga pri izboru najboljšega ponudnika oklepnikov izčrpana. Prikrivanje identitete javnih uslužbencev pri javnem naročilu tudi preprečuje opravljanje novinarskega poklica, od česar je prosilec kot samostojni novinar eksistencialno odvisen, saj je novinarstvo njegov glavni vir preživljanja sebe in družine. S prikrivanjem identitete javnih uslužbencev se torej omejuje nadzor medijev in civilne družbe nad delovanjem državnih organov. Tovrstni nadzor je nedvomno v interesu javnosti. Ker novinarji nimajo podatka o identiteti tistih, ki so sodelovali pri spornem javnem naročilu, jim je na primer otežkočeno ugotoviti, ali imajo posamezni javni uslužbenci veliko boljši življenjski standard, kot jim ga omogočajo redni dohodki, s čimer je povečana verjetnost neupravičenega sprejemanja podkupnin ali daril in podobno. Argumentacija, da »bi razkritje identitete oseb ogrozilo neodvisnost njihovega odločanja in s tem onemogočilo pravilno izvedbo nadaljnjih postopkov, kar posledično pomeni slabšo kakovost dela«, pa je povsem nepravilna in nakazuje zmotno sklepanje, da so mediji nekakšen dejavnik, ki državnim organom preprečuje normalno opravljanje dela. Zadeva je v resnici obratna. Ravno prikrivanje identitete javnih uslužbencev in izogibanje notranjemu in zunanjemu nadzoru, kar mediji vsekakor so, povečuje možnost za korupcijo. Praksa namreč kaže, da tisti, ki imajo s pomočjo podkupovanja namen vplivati na odločitve javnih uslužbencev, veliko lažje in proti plačilu privilegirano pridejo do podatkov o identiteti javnih uslužbencev, s čimer so lahko podvrženi dodatnim pritiskom ali darilom. O tem govorijo tudi informacije iz obtožnega predloga zoper pet soobtoženih v zadevi Patria, ki je bil nekaj časa javno dostopen na internetnem Facebook profilu nekdanjega predsednika vlade. Iz njega izhaja, da so tuji dobavitelji in vmesni lobisti, že preden je sploh prišlo do objave naročila vrednega 278 milijonov evrov, točno vedeli, kateri javni uslužbenci in funkcionarji bodo sprejemali odločitve o naročilu in so tudi uspešno vplivali nanje. Prav javno razkritje identitete javnih uslužbencev, s čimer bi imeli enakopraven dostop do njihove identitete vsi državljani, bi bila najboljša zaščita pred korupcijo in nikakor ne bi moglo ovirati ne javnih uslužbencev, ne državnega organa, v konkretnem primeru ministrstva, pri opravljanju njihovega dela. Zavedanje, da so namreč pri svojem delu pod nadzorom javnosti, bi namreč imelo preventivni pomen. Še posebej v luči tega, da je na področju investicij na obrambnem področju ustvarjena pravna praznina. V veljavnem pravnem redu Republike Slovenije, ki je objavljen v Uradnem listu, namreč ne obstajajo predpisi, ki bi določali postopek vodenja javnega naročila zaupne narave. Kot navaja organ v obrazložitvi (stran 5) je zakonodajalec uvedel izjemo, kjer se zakon o javnih naročilih ne uporablja - to pa je ravno nakup oborožitve, vojaške opreme in specialne operativne tehnike. Vendar po drugi strani v Uradnem listu ne obstaja noben predpis, ki bi jasno določal procedure, naloge, dolžnosti in odgovornosti oseb in institucij, ki opravljajo ta javna naročila, ki so izvzeta iz zakona. Gre za skoraj vse večje investicije v ministrstvu, njena višina pa se lahko meri z deleži bruto domačega proizvoda. Omenjeno pravno praznino so v kazenskem postopku pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani poskušali izkoristiti najbolj odgovorni državni funkcionarji, ki so tudi kazensko preganjani za nevestno delo v službi. Nekdanji obrambni minister, ki je še vedno v kazenskem postopku, zadeva je zdaj na Višjem sodišču, na Okrajnem sodišču je prejel oprostilno sodbo, je namreč javno zatrjeval, da ne more biti kazensko preganjan za dejanja, ki bi bila storjena v nasprotju s pravilnikom ministrstva, ki sploh ni bil objavljen v Uradnem listu. Konkretno gre najmanj za Pravilnik o metodologiji in postopkih opremljanja z investicijsko opremo v Slovenski vojski (http://24ur.com/novice/sloveniia/erjavcc-in-gutman-pred-sodnike.ntrnn). O pomanjkljivostih pri nakupu oklepnikov 8x8 podrobneje govori tudi Revizijsko poročilo o gospodarnosti in uspešnosti nakupa oklepnikov 8x8 (št. 1203-3/2008-31). Računsko sodišče je kot vrhovna revizijska ustanova ugotovilo: »Ministrstvo za obrambo ni izvedlo javnega naročila zaupne narave tako, da bi zagotovilo konkurenco med ponudniki tudi v fazi pogajanj. Na ta način je Ministrstvo za obrambo omejilo svojo pogajalsko moč, kar bi lahko vplivalo na izbor najugodnejše ponudbe in s tem zagotavljanje gospodarnosti nakupa. Izvedena naročila tudi ne zagotavljajo uresničevanja nacionalnih ciljev opremljenosti vojske s tovrstno opremo in doseganja ciljev NATO, ki so veljali v obdobju podpisa pogodbe.« Na tej podlagi je Računsko sodišče ministrstvu podalo tudi enajst priporočil. Navedena pravna praznina in poznejše sklicevanje odgovornih pred sodiščem na »pravne luknje«, za katere so sami soodgovorni, kakor seveda odprti kazenski postopki in mnenje računskega sodišča, so le dodatni argument, kako pomemben je nadzor javnosti nad javnimi naročili in zakaj je dostop novinarjev in javnosti do identitete javnih uslužbencev, ki so vodili konkretno javno naročilo, v javnem interesu.

 

V 4. točki pritožbe je prosilec navedel, da v zvezi z navedbami v 4. točki izreka izpodbijane odločbe, kjer je organ zavrnil umik stopnje tajnosti dokumentom po 21. členu ZDIJZ, izreka pritožbo po 27. členu ZDIJZ. Organ navaja, da »vložnik ni izkazal, da je (bila) tajnost določena v nasprotju z zakonom«, zaradi česar zahtevku za umik tajnosti ni mogel ugoditi. Prosilec je že večkrat navedel, da je utemeljen sum, da je bilo pri nakupu finskih oklepnikov Patria 8x8 storjeno kaznivo dejanje, potrjen, saj je Okrajno sodišče v Ljubljani preizkusilo obtožni predlog zoper pet oseb zaradi korupcijskih kaznivih dejanj, zoper nekdanjega obrambnega ministra in načelnika generalštaba pa še vedno teče kazenski postopek zaradi storitve kaznivega dejanja nevestnega dela v službi na drugostopenjskem sodišču. Tudi argumentacija organa preko državnega pravobranilstva v civilni pravdi zoper dobavitelja oklepnikov, da je prišlo do korupcije, kaže, da so v celoti izpolnjeni pogoji iz 6. člena ZTP, po katerem: »podatek, ki mu je bila tajnost določena zato, da bi se prikrilo storjeno kaznivo dejanje, prekoračitev ali zloraba pooblastil ali prikrilo kakšno drugo nezakonito dejanje ali ravnanje, ni tajen.« Odločitev organa, da interes javnosti do razkritja zahtevanih podatkov ni podan v tolikšni meri, da bi prevladal nad interesi, ki terjajo omejitev do dokumentacije, ki je predmet zahteve, torej ne drži. Prosilec Pooblaščenca poziva, da pritožbi ugodi v celoti.

 

Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo odločbo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 09001-5/2011/17, z dne 27. 7. 2011 odstopil v reševanje Pooblaščencu kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

 

V postopku reševanja pritožbe je Informacijski pooblaščenec ugotovil, da ne razpolaga z vsemi dokumenti, ki se tičejo zadeve, zato je na organ naslovil poziv št. 090-138/2011/2, z dne 28. 7. 2011. Ministrstvo je v imenu organa odgovorilo z dopisom št. 090-4/2011-28, z dne 9. 8. 2011, ki mu je priložilo ocene tajnosti dokumentov in sklep o poslovni skrivnosti in pojasnilo, da Natovi dokumenti nimajo ocen tajnosti, jih pa varuje ministrstvo v skladu z minimalnimi standardi Natove varnostne politike. Ministrstvo ocen tajnosti za Natove dokumente ne izdeluje, z dokumenti zgolj ustrezno ravna. Glede poziva stranskim udeležencem je ministrstvo pojasnilo, da to ni prvi postopek, ki teče v zvezi s predmetno dokumentacijo, ministrstvo je imelo že več zahtev za dostop do informacij javnega značaja, v zadevi pa je tekel tudi predkazenski ali kazenski postopek, v katerih je bilo mnenje stranskega udeleženca jasno izraženo in se v delu, ki je relevanten za odločanje o tej zahtevi za dostop do informacij javnega značaja, ni spremenilo, kar je razvidno iz priloženih dokumentov, ki se nanašajo na poslovno skrivnost. Ministrstvo je posredovalo še kopije dokumentov iz druge točke izreka izpodbijane odločbe, razen pogodbe, ki je objavljena na spletni strani ministrstva. Na vsakem posamičnem dokumentu je označen del, ki je varovan in navedena tudi izjema po ZDIJZ, v skladu s katero je varovan. Za dokumente, ki so v določen delu označeni s stopnjo tajnosti, je ministrstvo priložilo ocene možnih škodljivih posledic. Ministrstvo je pojasnilo, da ukrepov po 30. členu ZObr, ki bi se tako tudi imenovali, minister ni sprejel, je pa podal usmeritve, ki so razvidne iz vseh postopkov za dostop do informacij javnega značaja, ki se nanašajo na istovrstne informacije - imena sodelujočih strokovnih delavcev in iz odgovorov Službe za odnose z javnostmi v zvezi s to tematiko. Ministrstvo tako v svojih odločbah in odgovorih vedno zagovarja stališče, da se v skladu z deli posebnega pomena za obrambo, ščiti delavce, ki ta dela opravljajo. V predmetni dokumentaciji se ščitenje nanaša izključno na delavce, ki v različnih postopkih, ki tečejo v zvezi z zahtevano dokumentacijo, oziroma s Projektom 8x8, še niso bili javno razkriti in obenem ne predstavljajo najvidnejših predstavnikov ministrstva ali projekta, temveč gre za strokovne delavce, katerih strokovno in nemoteno delo, predvsem pri naslednjih projektih, ministrstvo ščiti. Ministrstvo govori namreč o ozko specializiranih strokovnjakih, ki jih ščiti pred nepotrebnimi pritiski javnosti. Ministrstvo je priložilo tudi kopije dokumentov iz tretje točke izreka izpodbijane odločbe, ki so bile z uradnim zaznamkom številka 090-4/2001-26, dne 3. 8. 2011 posredovane prosilcu.

 

Dne 22. 8. 2011 je Pooblaščenec prejel ugovor prosilca na navedeni dopis ministrstva. Prosilec je poudaril, da se je v nasprotju z navedbami ministrstva, poleg prvega in drugega dela, pritožil tudi na četrti del izreka izpodbijane odločbe in pozval Pooblaščenca, da obravnava njegovo pritožbo v celoti. V nadaljevanju ugovora je prosilec navedel, da ministrstvo navaja, da minister ni sprejel ukrepov po 30. členu ZObr, namesto tega pa je sprejel »usmeritve«, ki »se nanašajo na imena sodelujočih strokovnih delavcev in iz odgovorov Službe za odnose z javnostmi v zvezi s to tematiko.« Ministrstvo pravi, da vedno zagovarja stališče, da se v skladu z deli posebnega pomena za obrambo ščiti delavce, ki ta dela opravljajo. Stališče ministrstva je po mnenju prosilca napačno. Najprej navajajo, da minister ni določil ukrepov po 30. členu veljavnega zakona. Ta člen pravi, da »Minister določi dela v vojaških poveljstvih, enotah ter v ministrstvu, ki so posebnega pomena za obrambo, in ukrepe za njihovo varovanje.«. V primeru javnega naročila kolesnikov 8x8 torej niso bili določeni tovrstni ukrepi, pozneje pa se v ministrstvu sklicujejo da »gre za dela posebnega pomena za obrambo« in navajajo neke »usmeritve«, za katere pa ne navajajo nobene pravne podlage. V kolikor identiteta oseb, ki so sodelovale pri javnem naročilu, ni varovana z veljavnim zakonom, ali če ni nobene pravne podlage, da ostaja varovana kot tajen podatek, prosilec poziva Pooblaščenca, da mu posreduje dokumente z razkritimi vsemi imeni oseb. Ministrstvo namreč ne navaja prav nobene zakonske podlage, da imena ostanejo javnosti skrita. Gre namreč za javne uslužbence in ne na primer za tajne sodelavce obveščevalnih ali varnostnih služb. Tudi argumentacija ministrstva, da imena niso bila javno razkrita in da jih »ščitijo« pritiski javnosti, je zmotna. Do njihovih imen so namreč po doslej znanih podatkih uspeli priti lobisti tujih prodajalcev oborožitvenih sistemov in tudi uspešno lobirali v korist parcialnih interesov prodajalcev, domnevnih prejemnikov daril ter podkupnin in v škodo Republike Slovenije ter širše javnosti. Samo preglednost in nadzor medijev ter drugih zunanjih institucij namreč zmanjšuje možnost korupcijskih praks, ki so v tem primeru - nakupu oklepnikov 8x8 - zelo verjetno bile, saj sta bila v primeru Patria vložena že dva obtožna predloga, v Sloveniji in v Avstriji. V kratkem pa naj bi preiskavo korupcije pri nabavi kolesnih oklepnikov Patria 8x8, pri javnem naročilu vrednem 278 milijonov evrov, končali tudi finski preiskovalni organi. Prosilec Pooblaščenca poziva, naj vse omenjene dokumente, s katerih je vlada umaknila oznake tajnosti, pošlje z vsemi imeni oseb, saj ni nobene pravne podlage, ki bi določala drugače. Prav tako prosilec meni, da je s pravnomočnostjo obtožnih predlogov, podanih zaradi storjenih koruptivnih kaznivih dejanj, izpolnjen javni interes za vpogled v vse dokumente v zvezi s nabavo oklepnikov 8x8.

 

Pooblaščenec je pozval ministrstvo za dodatno dokumentacijo z dopisom št. 090-138/2011/14, z dne 12. 9. 2011. Ministrstvo je odgovorilo z dopisom št. 090-4/2011-33, z dne 23. 9. 2011, v katerem je pojasnilo glede Pooblastila za določitev tajnosti Povabilu k oddaji ponudb št. MORS-407/2005-TRP;404-08-520/2005-31 z dne 12. 1. 2006, da izhaja iz Sklepa o pooblastilih za določanje tajnih podatkov stopenj »INTERNO, ZAUPNO in TAJNO«, odrejanje kopiranja in prevajanja ter določitvi predlagateljev za začetek postopka za izdajo dovoljenja za dostop do tajnih podatkov na ministrstvu za obrambo, številka 022-01-67/2004-77 z dne 13. 9. 2005, ki ga je ministrstvo priložilo dopisu. Po uveljavitvi Pravilnika o varovanju tajnih podatkov na MORS, šifra 0070-5/2006-4 z dne 21. 2. 2006, pa so osebe, ki opravljajo funkcijo generalnega direktorja Direktorata za logistiko, pooblaščene neposredno s tem pravilnikom. V zvezi s Pooblastilom za mag. Miha Matek šifra 022-53/2006-1, z dne 17. 7. 2006 za določitev tajnosti investicijskemu programu PBV – k 8x8, številka 809-00-13/2005-19, z dne 4. 10. 2005, je ministrstvo pojasnilo, da je pri določitvi tajnosti dela navedenega dokumenta treba upoštevati, da se je stopnja tajnosti dokumenta določila pri ponovni presoji tajnosti dokumentov. Pri presoji je bilo ugotovljeno povezovanje podatkov s podatki, ki so bili navedeni v Povabilo k oddaji ponudb in pogodbo, zato jim je bila določena stopnja tajnosti. V nadaljevanju je ministrstvo pojasnilo, da je bila Obrazložitvi MORS delovni skupini za izvajanje TRP pri vladi RS z dne 15. 12. 2006 in Povabilu k oddaji ponudb št. MORS-407/2005-TRP; 404-08-520/2005-31 z dne 12. 1. 2006 stopnja tajnosti določena na podlagi Sklepa o začetku postopka oddaje naročila zaupne narave in imenovanju strokovne komisije št.: MORS-407/2005-TRP, šifra 404-08-520/2005-1 z dne 20. 10. 2005, v katerem je v 13. točki določeno, da se vsi dokumenti izvedbe naročila stopnjujejo s stopnjo tajnosti. V zvezi s pooblastili za določanje tajnosti podatkom je ministrstvo navedlo, da za ministra za obrambo velja, da je pooblaščen za določanje stopenj tajnosti dokumentom po ZTP. Pooblastilo za določitev tajnosti Poročilu strokovne komisije o pregledu in ocenjevanju prispelih ponudb za oddajo naročila zaupne narave »Pehotno bojno vozilo – k 8x8«, št. MORS 407/2005, z dne 29. 5. 2006 je bilo predsedniku strokovne komisije za izvedbo postopka zaupne narave, izdano na podlagi Sklepa o pooblastilih za določanje tajnih podatkov stopenj »INTERNO, ZAUPNO in TAJNO«, odrejanje kopiranja in prevajanja ter določitvi predlagateljev za začetek postopka za izdajo dovoljenja za dostop do tajnih podatkov na ministrstvu za obrambo, številka: 022-01-67/2004-77 z dne 13. 9. 2005. Vodja pogajalske skupine, ki je pripravil Zapisnik 1. seje pogajalske skupine PBV k 8x8 z dne 17. 2. 2006, je bil pooblaščen za določanje tajnosti dokumentom na podlagi Pravilnika o varovanju tajnih podatkov na Ministrstvu za obrambo (MO šifra 0070-5/2006-4 z dne 21. 2. 2006). Ministrstvo je pojasnilo še, da je dokument Dopis družbe Rotis, dopolnitev ponudbe številka 6, preglednica J.3 z dne 27. 10. 2006, določen s stopnjo tajnosti na podlagi opredelitev v Povabilu k oddaji ponudbe št. MORS-407/2005-TRP ter predstavlja poslovno skrivnost podjetja Rotis d.o.o. V dodatku J.3 je namreč navedena skupna ponudbena cena ter razčlenitev skupne cene na posamezne tipe vozil.

 

Pritožba je utemeljena.

 

1. Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa


Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Pooblaščenec prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Prosilec izpodbija 1., 2. in 4. točko izreka izpodbijane odločbe, zato so v tem pritožbenem postopku predmet presoje le navedeni deli obravnavane odločbe organa.

 

2. Stranski udeleženci v postopku

 

43. člen ZUP določa, da ima poleg stranke pravico udeleževati se postopka tudi oseba, ki izkaže pravni interes. Pravni interes izkaže oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi (stranski udeleženec).

 

Pooblaščenec je z namenom ugotovitve, kdo izpolnjuje pogoje za priznanje statusa stranskega udeleženca v predmetnem postopku, posredoval poziv št. 090-138/2011/8, z dne 10. 8. 2011 gospodarski družbi Rotis d.o.o. (v nadaljevanju stranski udeleženec). Ta je v odgovoru na poziv navedel, da priglaša stransko udeležbo v predmetnem pritožbenem postopku in predlaga Pooblaščencu, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne. Glede stranske udeležbe je navedel, da je bila pogodba št. 001-06 C in vsa dokumentacija, ki predstavlja korespondenco med ministrstvom in stranskim udeležencem in finsko družbo Patria Land&Armament OY ali se kakorkoli drugače nanaša na stranskega udeleženca ali finsko družbo, v skladu z 39. členom ZGD-1 označena kot poslovna skrivnost. Tako določa že sama pogodba (glej pa tudi vsak dokument, ki je bil posredovan v zvezi z njenim izvrševanjem ter je bil izrecno na vidnem mestu opredeljen kot poslovna skrivnost). Po mnenju stranskega udeleženca so izpolnjeni pogoji za določitev poslovne skrivnosti na podlagi t.i. subjektivnega kriterija po prvem odstavku 39. člena ZGD-1, in sicer je bila taka korespondenca kot poslovna skrivnost določena pisno (s pogodbo), vnaprej (ob sklenitvi pogodbe), s tem dejstvom pa so jasno bili seznanjeni vsi, ki so bili podatke dolžni varovati kot poslovno skrivnost. Podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z ZGD-1, pa je na podlagi 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ označen kot izjema od prosto dostopnih informacij javnega značaja. Organ, ki odloča o dostopu do zahtevane informacije, mora zato prosilcu dostop do take informacije zavrniti. Ne glede na to, da so podatki v zvezi s pogodbo varovani kot poslovna skrivnost že po subjektivnem kriteriju, pa izpolnjujejo tudi vse pogoje za varstvo po objektivnem kriteriju, saj bi posledica morebitnega razkritja informacije, ki je opredeljena kot poslovna skrivnost, v primeru razkritja nepooblaščeni osebi stranskemu udeležencu povzročila občutno škodo. Z vpogledom v zahtevane dokumente bi bili namreč neposredno ali posredno razkriti podatki o tehničnem in ekonomskem znanju glede proizvodnje pehotnih bojnih vozil, ki opredeljujejo konkurenčni položaj stranskega udeleženca, zlasti pa proizvajalca (družbe Patria Land Services Oy) na trgu. Ker bi z razkritjem ti podatki bili dostopni javnosti, bi bili dostopni tudi potencialnim konkurentom stranskega udeleženca in proizvajalca. Slednji bi zato pridobili konkurenčno prednost, medtem ko bi se položaj stranskega udeleženca in proizvajalca poslabšal, kar je mogoče opisati kot škodo. Glede na omejenost trga pehotnih bojnih vozil tako na strani ponudbe, kakor tudi povpraševanja, bi taka škoda bila v vsakem primeru občutna in le težko popravljiva. S tem je po mnenju stranskega udeleženca izjema po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ utemeljena. Stranski udeleženec na podlagi tega pričakuje, da se bo izvzete podatke ustrezno varovalo ter Pooblaščencu predlaga, da zavrne zahtevo prosilca, kolikor se nanaša na pogodbo in ostalo dokumentacijo v zvezi s stranskim udeležencem oziroma finsko družbo Patria, vključno z morebitno dokumentacijo ministrstva, ki vsebuje informacije, opredeljene kot poslovno skrivnost. Glede pritožbe prosilca je stranski udeleženec navedel, da potrditev utemeljenega suma storitve korupcijskih kaznivih dejanj s strani mednarodne kriminalistične preiskave, pravnomočnost obtožnega predloga in povzetek navedb RTV Slovenija, ne spreminjajo dejanskega stanja in pravne podlage za zavrnitev dostopa do zahtevanih informacij javnega značaja. V skladu z načelom ne bis in idem velja, kdor je obdolžen, za nedolžnega, dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomočno sodbo, zato v nasprotju s prepričanjem vlagatelja kaznivega dejanja ne more potrditi že pravnomočnost obtožnega predloga. Prav tako na to ne vpliva prepričanje, da je s tem izkazana višja verjetnost, da je bilo kaznivo dejanje storjeno, kot da ni bilo, saj se še vedno vrtimo v okviru verjetnosti in negotovosti, ki jo lahko (do določene mere) zagotovi le pravnomočna sodba. S smiselno podobnimi argumenti je po mnenju stranskega udeleženca treba zavrniti navedbe prosilca glede mednarodnih kriminalističnih preiskav in preiskav v drugih državah, tudi te ne izkazujejo ali potrjujejo nobenih gotovih dejstev, pač pa zgolj indice. Kar se tiče sklicevanja na navedbe Državnega pravobranilstva, ki naj bi jih podalo po navedbah RTV Slovenija, pa sploh ne gre izgubljati besed. Sklicevanje na poročanje o medijih ne dokazuje ali potrjuje ničesar, pač pa gre zgolj za gole domneve, ki so se spletle okoli t.i. afere Patria. Upoštevaje vse izpostavljeno, stranski udeleženec Pooblaščencu predlaga, da zavrne pritožbo prosilca in ustrezno zavaruje podatke, ki jih prvi odstavek 6. člena ZDIJZ izvzema od dostopa do informacij javnega značaja.  

 

Pooblaščenec je odgovor stranskega udeleženca z dopisom št. 090-138/2011/12, z dne 25. 8. 2011 posredoval prosilcu s pozivom za izjasnitev. Prosilec je navedel, da je stranski udeleženec pogodbo res označil za »poslovno skrivnost«, vendar ne upravičeno. Očitno je, da želi z uporabo te oznake že od vsega začetka onemogočiti javnosti, da izve podrobnosti domnevno koruptivnega posla sklenjenega s to pogodbo, saj je njen direktor med obtoženimi zaradi dajanja darila slovenskim državnim uradnikom. Pogodba št. 001-06C namreč ni bila sklenjena med dvema zasebnima podjetjema, temveč med podjetjem in ministrstvom, ki je sestavni del Vlade Republike Slovenije in s tem državni organ, ki porablja javni denar. Pri porabi javnega denarja pa je treba slediti načelu transparentnosti oziroma preglednosti porabe denarja. S konkretno pogodbo je bilo za nakup oklepnih vozil namenjeno 278 milijonov evrov javnega denarja iz proračuna Republike Slovenije, pri pridobitvi posla pa je stranski udeleženec, po navedbah iz obtožnega predloga, predvidel podkupnine oziroma darila državnim uradnikom. O tem, da je šlo za korupcijo, je v pravdnem postopku navedlo tudi Državno pravobranilstvo Republike Slovenije. Gre za konflikt med dvema načeloma. Na eni strani je transparentnost porabe proračunskega denarja, na drugi pa varovanje poslovnih skrivnosti zasebnega podjetja. Tehnične karakteristike vozil, ki se nahajajo v prilogi k pogodbi, je mogoče še razumeti kot poslovno skrivnost, saj gre morda res za plod dolgotrajnih vlaganj v znanost in razvoj ter patente. Ves preostali del pogodbe in prilog, zlasti ekonomski in finančni del, pa nikakor ne more biti poslovna skrivnost, saj je bil dosežen v pogajanjih z naročnikom, torej ministrstvom. Še posebej zato, ker iz obtožnega predloga izhaja, da je na pogajanja z ministrstvom pomembno vplivalo nezakonito dajanje daril in podkupnin. Hkrati je Patria intenzivno lobirala in nezakonito pridobivala podatke o razpisu oklepnih vozil 8x8, zdaj pa bi pogodbo, ki je v prid zasebnemu podjetju in v škodo Republiki Sloveniji in njenim državljanom, radi prikrili z oznako »poslovna skrivnost«. Nezakonite prakse in aktivnosti ne morejo biti skrite pod oznako »poslovna skrivnost«. Prav pogodba št. 001-06C je glavni »dosežek« tovrstnih očitno nezakonitih praks stranskega udeleženca. Če bi sledili argumentom stranskega udeleženca, je v prihodnje za preprečitev transparentnosti porabe javnega denarja dovolj, da ena pogodbena stran, torej zasebno podjetje, ki sklene pogodbo z državo, le-to označi s »poslovna skrivnost«, s čimer je javnosti onemogočen vpogled. Takšna praksa bi pomenila konec načela transparentnosti porabe javnega denarja v celotni državni upravi. V nadaljevanju dopisa je prosilec navedel, da je preiskava podkupovanja v primeru Patria ena najpomembnejših preiskav mednarodne korupcije v Evropi. V njej so prvič v zgodovini tri države, Finska, Avstrija in Slovenija, ustanovile skupno preiskovalno skupino (JIT — Joint Investigation Team), primer budno spremljajo pristojni odbori OECD za preprečevanje korupcije. Resda velja, da so obdolženi nedolžni, dokler ni krivda ugotovljena s pravnomočno sodbo, vendar v tem primeru ne govorimo o kazenskem postopku, kjer je pomembno to načelo in kjer lahko pride do najhujših sankcij, ampak o upravnem postopku pred Pooblaščencem. Pri tem pa ne velja enak absolutni standard varovanja pravic obtožencev in obdolžencev, ampak prihaja do soočanja oziroma trka različnih pravic več subjektov. Vztrajanje pri načelih kazenskega postopka v vseh drugih vejah prava, bi le-to verjetno onesposobilo. Z vložitvijo obtožnih predlogov v Sloveniji in Avstriji - finski preiskovalni organi, ki so bili vodilni pri tej preiskavi, svojega dela še niso zaključili - zaradi domnevne korupcije pri nabavi oklepnikov 8x8 pa je gotovo prišlo do spremenjenega dejanskega stanja, saj je podan utemeljen sum za storitev kaznivega dejanja. Verjetnost, da je do korupcijskih kaznivih dejanj prišlo, je večja, kot da ni bilo korupcije. Sklicevanje na državni organ, katerega poslanstvo je zastopati Republiko Slovenijo v pravdnih postopkih, je upravičeno, čeprav gre tu za posredno sklicevanje preko medijskih poročil. Prosilec kot državljan in novinar, ki ni stranka v navedenem pravdnem postopku, nima pravice vpogleda in pridobiti informacije o tej konkretni zadevi, Pooblaščenec pa lahko kot samostojni državni organ s svojimi pooblastili vpogleda v omenjeni spis in preveri navedbe Državnega pravobranilstva, da »izbrana vozila ne dosegajo pričakovane tehnične učinkovitosti, saj v nasprotnem primeru dejanja korupcije ne bi bila potrebna«. Prosilec Pooblaščenca poziva, da ugodi njegovi zahtevi za dostop do informacij javnega značaja v celoti ali delno, saj je prišlo do spremenjenega dejanskega stanja. Pravnomočni obtožni predlogi in navedbe vlade v pravdnem postopku potrjujejo, da je šlo za korupcijska kazniva dejanja. Argumentacija, ki jo v zaščito »poslovne skrivnosti« z očitno zlorabo oziroma prikrivanjem koruptivnih praks, navaja stranski udeleženec, je neupravičena. Očitno je, da je bila glavna konkurenčna prednost stranskega udeleženca oziroma Patria nezakonito podkupovanje in dajanje daril državnim uradnikom, ki so odločali o javnem naročilu zaupne narave. V primeru, da praksa, po kateri zasebno podjetje pogodbo sklenjeno z državo označi kot »poslovna skrivnost«, ta pa naj bi veljala do pravnomočnosti kazenskega postopka, postane splošno veljavna, bodo namreč lahko v prihodnje vsi zasebni poslovni subjekti, ki poslujejo z državo, pogodbe z njo enostavno označili kot »poslovna skrivnost« in se tako izognili nadzoru. Državljani in javnost ter vrsta drugih nadzornih organov bi namreč izgubili pregled nad porabo javnega denarja.

 

3. Informacije javnega značaja

 

ZDIJZ ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (prvi odstavek 1. člena ZDIJZ). Skladno z namenom pravne ureditve dostopa do informacij javnega značaja (zagotovitev javnosti in odprtosti delovanja javnih organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja) je ZDIJZ omejen na subjekte, ki so del javnega sektorja v širšem smislu. Zajema torej vse subjekte, ki kakorkoli izvršujejo javnopravne naloge, bodisi da gre za javni sektor v ožjem pomenu (državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi) ali pa gre za nosilce javnih pooblastil, izvajalce javnih služb in druge osebe javnega prava. ZDIJZ za vse skupine zavezancev uporablja generičen pojem »organ«.


Po definiciji iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ je informacija javnega značaja tista informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene določbe izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

  1. informacija mora  izvirati iz delovnega področja organa,
  2. organ mora z njo razpolagati in
  3. nahajati se mora v materializirani obliki.

 

V obravnavanem primeru ni sporno, da organ sodi med zavezance za posredovanje informacij javnega značaja, da zahtevani dokumenti sodijo v njegovo delovno področje, ter da organ z zahtevanimi dokumenti razpolaga v materializirani obliki. Navedeno pomeni, da zahtevani dokumenti v celoti izpolnjujejo kriterije za obstoj informacije javnega značaja. Odprto vprašanje v obravnavanem postopku ostaja, ali so zahtevani dokumenti v celoti prosto dostopne informacije javnega značaja. Pooblaščenec je zato v nadaljevanju zahtevane dokumente presojal po sklopih, kot jih je v izpodbijani odločbi oblikoval prvostopenjski organ.

 

4. Presoja 1. točke izreka izpodbijane odločbe

 

4.1. Poročilo strokovne komisije o pregledu in ocenjevanju prispelih ponudb za oddajo naročila zaupne narave »Pehotno bojno vozilo – k 8x8«, št. MORS 407/2005, z dne 29. 5. 2006 (v nadaljevanju Poročilo)

 

4.1.1. Izjema po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

 

Organ je dostop do Poročila zavrnil, sklicujoč se na izjemo iz 1. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, čemur prosilec nasprotuje, zato je Pooblaščenec v nadaljevanju presojal obstoj te izjeme.

 

1. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljen kot tajen. Takšna izjema je odraz potrebe po varstvu temeljnih interesov države oziroma družbe kot celote in obenem predstavlja najbolj občutljivo izjemo od siceršnje javnosti dela oblastnih organov. Določitev podatkov za tajne pomeni, da so podrejeni posebnemu režimu varovanja, s katerim se odtegne dostop nepooblaščenim osebam in seveda javnosti v celoti. Pomembno je, da ZDIJZ kot izjemo opredeljuje samo tiste informacije, ki so ustrezno opredeljene oziroma klasificirane kot tajne na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke. Zakon, ki ureja tajne podatke, je ZTP. V ZTP je področje določanja, varovanja in dostopnosti javnih podatkov urejeno enotno, celovito in za vse državne organe enako.

 

Pri obravnavanju pritožbe je torej v tem delu bistvenega pomena, ali zahtevane informacije izpolnjujejo pogoje, ki jih za določitev podatka kot tajnega narekuje ZTP. Po ZTP je namreč tajen le tisti podatek, ki kumulativno izpolnjuje materialni in formalni pogoj. Za presojo v konkretnem primeru je torej ključno vprašanje, ali je zahtevani dokument upravičeno določen kot tajen na podlagi ZTP, v povezavi s 1. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

Materialni kriterij se opira na samo vsebino podatka in določa, da se podatek lahko določi za tajnega le takrat, če je tako pomemben, da bi z njegovim razkritjem nepoklicani osebi nastale ali bi očitno lahko nastale škodljive posledice za varnost države ali za njene politične in gospodarske koristi ter se obenem nanaša izključno na naslednja področja: javna varnost, obramba, zunanje zadeve, obveščevalna in varnostna dejavnost državnih organov RS oziroma se nanaša na sisteme, naprave, projekte in načrte ali znanstvene, raziskovalne, tehnološke, gospodarske in finančne zadeve, ki so pomembni za omenjene cilje (5. člen ZTP). Materialni kriterij torej vključuje dva vidika. Prvi je v tem, da bi z razkritjem podatka nastala oziroma očitno lahko nastala določena škoda, drugi pa je v povezavi škode s taksativno naštetimi interesnimi področji države. Oba materialna elementa se zrcalita v formalnem kriteriju tajnega podatka. Podatek je upravičeno označen kot tajen le, če so izpolnjeni naslednji trije elementi: prvi element je, da lahko podatek za tajnega določi le za to pooblaščena oseba. Načeloma je to v skladu z ZTP predstojnik organa oziroma osebe na najvišjih delovnih mestih oziroma položajih (10. člen ZTP). S tem je zagotovljeno, da odločitve o tajnosti podatkov sprejemajo osebe, ki imajo dovolj informacij in znanja, da lahko ocenijo pomen morebitnih škodljivih posledic ob razkritju tega podatka. Z ZTP je predpisan tudi način in postopek določanja tajnosti, katerega bistvo je v izdelavi vnaprejšnje pisne ocene o možnih škodljivih posledicah, ki bi nastale z razkritjem podatka (11. člen ZTP). Ta pisna ocena predstavlja drugi formalni kriterij. Takšna ocena mora vsebovati določitev objekta varstva. Objekt varstva je interes, ki bi bil z razkritjem ogrožen. Poleg opisanega mora pisna ocena vsebovati tudi oceno teže in intenzivnosti možnih škodljivih posledic. Pisna ocena se hrani kot priloga dokumenta pri organu, ki je podatku določil stopnjo tajnosti. Prav ta ocena možnih škodljivih posledic omogoča z vidika ZDIJZ naknadno preverjanje oziroma ugotavljanje razlogov in okoliščin, ki so narekovali odločitev, da se podatek določi za tajnega. Tretji formalni kriterij pa temelji na pravilni oznaki, saj je lahko tajen samo tisti podatek, ki je ustrezno označen kot tajen (17. člen ZTP). Tajni podatki so glede na težo škodljivih posledic za varnost države ali za njene politične ali gospodarske koristi ob morebitnem razkritju razvrščeni v 4 stopnje varovanja: STROGO TAJNO, TAJNO, ZAUPNO in INTERNO (13. člen ZTP).

Poročilo je označeno  s stopnjo tajnosti INTERNO in zanj je izdelana ocena možnih škodljivih posledic št. 430-91/2006, z dne 29. 5. 2006, ki jo je podpisal brigadir Bojan Pograjc. V oceni je navedeno, da bi razkritje podatkov iz tega dokumenta nepoklicani osebi lahko škodovalo interesom ministrstva in bi med drugim negativno vplivalo na kvaliteto pogodb za nabavo teh vozil.

 

Pooblaščenec ugotavlja, da Poročilo izpolnjuje vse tri elemente formalnega kriterija za določitev podatka kot tajnega po ZTP. Podatke v zahtevanem dokumentu je za tajne določil brigadir. Kot izhaja iz pojasnila ministrstva v dopisu št. 090-4/2011-33, z dne 23. 9. 2011, pooblastilo za določanje tajnosti tega dokumenta izhaja iz Sklepa o pooblastilih za določanje tajnih podatkov stopenj »INTERNO, ZAUPNO in TAJNO«, odrejanje kopiranja in prevajanja ter določitvi predlagateljev za začetek postopka za izdajo dovoljenja za dostop do tajnih podatkov na ministrstvu za obrambo, številka 022-01-67/2004-77 z dne 13. 9. 2005, ki ga je na podlagi 3. točke drugega odstavka 10. člena ZTP izdal minister Karl Erjavec. Ob določanju stopnje tajnosti je bila v skladu z 11. členom ZTP izdelana pisna ocena o možnih škodljivih posledicah, dokument pa je tudi označen v skladu s 17. členom ZTP. Izpolnjena pa sta tudi oba elementa materialnega kriterija iz 5. člena ZTP, saj se Poročilo nanaša ne le na eno, ampak celo na več interesnih področij države, ki so taksativno določena v navedenem členu. Podatki se nedvomno nanašajo na obrambo (2. točka 5. člena ZTP) ter  sisteme, naprave, projekte in načrte, pomembne za javno varnost, obrambo, zunanje zadeve ter obveščevalno in varnostno dejavnost državnih organov Republike Slovenije (5. točka 5. člena ZTP). Poleg tega se Pooblaščenec v celoti strinja z obrazložitvijo iz ocene škodljivih posledic št. 430-91/2006, z dne 29. 5. 2006, ki navaja, da bi razkritje podatkov iz tega dokumenta nepoklicani osebi lahko škodovalo interesom ministrstva in bi med drugim negativno vplivalo na kvaliteto pogodb za nabavo teh vozil.

 

Pooblaščenec zaključuje, da Poročilo izpolnjuje tako formalni kot tudi materialni kriterij, kar pomeni, da je skladno z določbami ZTP opredeljeno kot tajen podatek.

 

4.1.2. Zahteva za umik stopnje tajnosti

 

Prosilec je od organa zahteval tudi, da naj iz zahtevanih dokumentov umakne oznako tajnosti. ZDIJZ v četrtem odstavku 6. člena namreč določa, da lahko prosilec, če meni, da so podatki v nasprotju z zakonom, ki ureja tajne podatke, označeni s stopnjo tajnosti, zahteva umik tajnosti po postopku iz 21. člena ZDIJZ. Tretji odstavek 21. člena ZDIJZ pravi, da se določbe o postopku in pristojnosti iz drugega odstavka 21. člena ZDIJZ uporabljajo tudi v primeru zahteve za umik stopnje tajnosti po četrtem odstavku 6. člena ZDIJZ. V konkretnem primeru je organ na podlagi 21. člena ZDIJZ zahtevo prosilca zavrnil, prosilec pa je v skladu z določbo četrtega odstavka 21. člena ZDIJZ vložil pritožbo na Pooblaščenca. V zahtevi za umik stopnje tajnosti je prosilec navedel, da je v obravnavanem primeru izpolnjen pogoj za umik tajnosti z navedenih dokumentov, saj se s tajnostjo podatkov javnosti prikriva storjeno kaznivo dejanje. Prosilec ob tem opozarja tudi, da je ključna vsebina teh dokumentov že objavljena na internetu. Pri tem se prosilec sklicuje na 6. člen ZTP, ki določa, da podatek, ki mu je bila tajnost določena zato, da bi se prikrilo storjeno kaznivo dejanje, prekoračitev ali zloraba pooblastil, ali prikrilo kakšno drugo nezakonito dejanje ali ravnanje, ni tajen.

 

Pooblaščenec pojasnjuje, da iz 6. člena ZTP izhaja, da niso tajni tisti podatki, ki jim je bila stopnja tajnosti določena z namenom, da bi se prikrilo storjeno kaznivo dejanje, prekoračitev ali zloraba pooblastil ali kakšno drugo nezakonito dejanje, kar pa v konkretnem primeru ni izkazano. V povzeti določbi sta tako zapisana dva pogoja, in sicer da je bil podatek pridobljen s kaznivim dejanjem, prekoračitvijo ali zlorabo pooblastil ali kakšnim drugim kaznivim dejanjem, nato pa mu je bila z namenom, da bi se takšno dejanje prikrilo, določena stopnja tajnosti.

 

Pooblaščenec pritrjuje prosilcu, da glede na vse sprožene kazenske postopke in preiskave mednarodnih razsežnosti obstaja dvom v zakonito ravnanje v postopku izvedbe naročila MORS 407/2005-TRP, pehotna bojna vozila – kolesniki 8 x 8. Vendar pa dvom, ki izhaja iz vseh dejstev, ki jih zatrjuje prosilec v zvezi z domnevnimi nezakonitostmi, v pravni državi ne zadošča za sklep, da so bili konkretni podatki pridobljeni v okoliščinah, ki jih opredeljuje 6. člen ZTP. Dokler postopek ni končan s pravnomočno sodbo, je sklepati o dejstvu nezakonitosti preuranjeno in zato nedopustno. Tako npr. dejstvo, da so začeti določeni predkazenski in kazenski postopki, ki so povezani z zahtevanimi dokumenti, v smislu ugotavljanja obstoja kaznivega dejanja, ne more nadomestiti pravnomočne sodbe. Zmotno je tudi prepričanje prosilca, da v postopku pred Pooblaščencem ne veljajo temeljna načela kazenskega prava, kot je npr. ne bis in idem.  Ker je tudi presoja Pooblaščenca o obstoju kaznivega dejanja vezana na pravnomočno sodbo, Pooblaščenec ni izvedel dokaza z vpogledom v dokumentacijo pri državnem pravobranilstvu, saj podatki iz te dokumentacije ne pomenijo, da je bilo očitano kaznivo dejanje tudi dejansko storjeno, zato izvedba tega dokaza ne bi z ničemer pripomogla k odločitvi Pooblaščenca. Stopnje tajnosti v konkretnem primeru zato ni mogoče umakniti na podlagi razlogov iz 6. člena ZTP. Pooblaščenec zato zaključuje, da zatrjevane spremenjene okoliščine niso takšne, ki bi omogočale preklic stopnje tajnosti. Navedeno ne velja le za umik stopnje tajnosti iz dokumenta Poročilo, temveč tudi za vse dokumente, glede katerih bo obstoj izjeme po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ugotovljen v nadaljevanju te obrazložitve, zato Pooblaščenec teh argumentov ne bo ponovno navajal pri vsakem izmed presojanih dokumentov.

 

Upoštevaje vse navedeno Pooblaščenec zaključuje, da zahtevi prosilca za umik stopnje tajnosti pri dokumentih, v zvezi s katerimi je v obrazložitvi te odločbe ugotovljen obstoj izjeme iz 1. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ni mogoče ugoditi. Pooblaščenec je ugotovil, da je bil postopek pred odločbo, ki se je nanašal na odločitev v zvezi 4. točko izreka izpodbijane odločbe pravilen, da je odločba v tem delu pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato je pritožbo v tem delu zavrnil.

 

4.1.3. Test interesa javnosti

 

Ker se je prosilec v zahtevi in pritožbi skliceval na test interesa javnosti, je moral Pooblaščenec v pritožbenem postopku izvesti še ta test, in sicer v zvezi s tistimi dokumenti oziroma deli dokumentov, glede katerih je v obrazložitvi te odločbe ugotovil obstoj izjem iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V preostalem delu je Pooblaščenec pritožbi prosilca ugodil, zato v tem delu izvedba testa ni potrebna.

 

Test prevladujočega interesa javnosti omogoča drugi odstavek 6. člena ZDIJZ, ki določa da se ne glede na določbe prejšnjega odstavka (v katerem so določene izjeme od prosto dostopnih informacij, op. Pooblaščenca), dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen v zakonu določenih primerih. Med slednje primere sodijo podatki, ki so v skladu z zakonom, ki ureja tajne podatke, označeni z najvišjima dvema stopnjama tajnosti. V konkretnem primeru obravnavani dokumenti niso označeni z nobeno izmed najvišjih dveh stopenj tajnosti. Nadaljnja izjema, ko testa interesa javnosti ni mogoče izvesti, je določena v 2. alineji drugega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki obsega podatke, ki vsebujejo ali so pripravljeni na podlagi tajnih podatkov tuje države ali mednarodne organizacije, s katero ima republika Slovenija sklenjeno mednarodno pogodbo v zvezi z izmenjavo ali posredovanjem tajnih podatkov. V konkretnem primeru imajo takšno lastnost podatki, ki so navedeni v naslednjih dokumentih:

-       Dodatek D, ki je priloga Srednjeročnega obrambnega programa opremljanja in oborožitve Slovenske vojske z dne 27. 11. 2007;

-       Paket ciljev sil NATO 2006; cilj »L 0035-Bojne sile v visoki pripravljenosti«;

-       Paket ciljev sil NATO 2006; cilj »L 0036-Bojne sile v nizki stopnji pripravljenosti«.

Navedeni dokumenti so podrobneje predstavljeni v točkah 4.3. in 4.4. obrazložitve te odločbe, Pooblaščenec pa jih je moral izvzeti iz testa interesa javnosti, kot to določa 2. alineja drugega odstavka 6. člena ZDIJZ in kar je pravilno storila tudi že Komisija za presojanje upravičenosti prevladujočega javnega interesa v zvezi z razkritjem podatkov, ki so določeni kot tajni v svojem mnenju št. 012-7/2011/17, z dne 24. 5. 2011, na katerega se je oprl tudi organ v izpodbijani odločbi.  

 

Bistvo presoje, ki se izvaja s testom interesa javnosti, je v možnosti relativizacije določene izjeme, ki pa mora biti omejena zgolj na tiste primere, ko je interes javnosti za razkritje določene izjeme močnejši od interesa, zaradi katerega je določena informacija zavarovana kot izjema. Pri uporabi testa prevladujočega interesa javnosti je potrebno presoditi tudi, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. V teoriji se poudarja, da ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in skrbnosti, saj test interesa javnosti zahteva bistveno večjo kakovost odločanja v obliki tehtanja posameznih nasprotujočih si pravic oziroma interesov. Test interesa javnosti zato pomeni izjemo od izjem, ki se mora uporabljati zelo premišljeno in zgolj takrat, ko bi s pomočjo tega testa odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost.

 

Pri testu interesa javnosti gre za tehtanje, pri katerem je treba presoditi, kdaj prevlada pravica javnosti vedeti nad kakšno drugo pravico oziroma izjemo iz ZDIJZ in s tem ugotoviti, ali bo v konkretnem primeru javnemu interesu bolj zadoščeno z razkritjem ali z nerazkritjem informacije. Javni interes za razkritje je na primer močan v situacijah, ki se navezujejo na pridobivanje ali porabo javnih sredstev, javno varnost, javno zdravje, odgovornost in transparentnost odločanja, ki sprožijo javno ali parlamentarno razpravo ipd.

 

Na tem mestu je Pooblaščenec izvedel test interesa javnosti za vse dokumente, glede katerih je obstoj izjeme od prostega dostopa ugotovljen v tej odločbi, saj so interesi, zaradi katerih so obravnavani podatki zavarovani kot izjema po 1. oziroma po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zelo podobni oziroma večinoma celo enaki. Pooblaščenec je zato v konkretnem primeru moral pretehtati, ali je interes javnosti za razkritje teh informacij večji od interesa, zaradi katerega so obravnavani podatki zavarovani kot izjema po 1. oziroma 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, torej od interesa, ki se kaže v javni varnosti in obrambi. Pojem javne varnosti ni podrobneje definiran in je najpogosteje opredeljen kazuistično kot interes obrambe oziroma države, da se zaščiti pred vojno oziroma konfliktom, zlasti pa v zaščiti razpoložljivosti vojaških sil, njihovi opremljenosti in sposobnosti. Interes javnosti kot splošen interes, ki ne služi samo interesom ozke skupine oseb, je po drugi strani opredeljen kot nekaj, kar bi koristilo javnemu vedenju in s tem omogočilo nadzor in sodelovanje javnosti pri oblikovanju tistih tematik, nad katerimi bi morala bdeti z vso skrbnostjo. Pojem interesa javnosti ni v vsaki zadevi enak ali vnaprej definiran, temveč se lahko kaže v različnih pojavnih oblikah. Prav tako se lahko interes javnosti s časom spreminja, saj je odvisen od številnih dejanskih okoliščin. Zasnova interesa javnosti torej ni konstantna, ampak spremenljiva in odvisna od trenutnega dejanskega stanja. S tem je pri izvajanju testa interesa javnosti omogočena presoja od primera do primera, ki upošteva različne in prav tako spremenljive dejavnike, ki tvorijo interes javnosti. Zato zatrjevanje spremenjenih okoliščin s strani prosilca ni neumestno, Pooblaščenec pa je moral presodita, ali so takšne trditve prosilca tudi utemeljene.

 

V konkretnem primeru je interes javne varnosti in obrambe opredeljen predvsem v zaščiti podrobnih podatkov o opremljenosti vojaških vozil, ki se bodo uporabljala v vojaških operacijah, pa tudi v samih tehničnih podatkih o izdelavi teh vozil. Razkritje teh podatkov bi ogrozilo javno varnost, ker bi škodovalo sposobnosti vojaških sil, da neovirano in učinkovito izvajajo vojaške operacije. Z razkritjem teh informacij bi bila predvsem oslabljena vojaška moč, ki ima v vojaških in bojnih operacijah veliko strateško vrednost kot element presenečenja. Posledično se interes javne varnosti kaže tudi v eni od možnih posledic razkritja informacij, in sicer v večji nevarnosti za življenja in zdravje vojakov.

 

Interes javnosti ni tako natančen in ozek kot interes za nerazkritje informacij, temveč je abstraktne in splošne narave. Kaže se predvsem kot zahteva po preglednosti, odprtosti delovanja in v zavezi organov javnega sektorja, da delujejo odgovorno in skrbno pri odločanju o pomembnih javnih zadevah in pri porabi javnih sredstev. Interes javnosti se kaže tudi v odprti razpravi o pomembnih družbenih temah.

 

V obravnavani zadevi tehtanje zgoraj navedenih okoliščin po oceni Pooblaščenca pripelje do zaključka, da interes javnosti za razkritje zahtevanih informacij ni močnejši od interesa javne varnosti in obrambe, da ostanejo zavarovani kot tajni podatki. Poudariti je treba, da je takšen rezultat testa vezan tudi na časovno točko. Argumenti, ki jih prosilec veže na zatrjevanje obstoja kaznivega dejanja, ne prevagajo tehtnice v smer interesa za razkritje zahtevanih dokumentov, in sicer iz istih razlogov, kot so v zvezi z vprašanjem obstoja kaznivega dejanja pojasnjeni že v točki 4.1.2. obrazložitve te odločbe. Med argumenti, s katerimi prosilec zatrjuje spremenjene okoliščine, je izpostavljeno tudi dejstvo, da je del kazenske ovadbe, ki je povezana z zahtevanimi dokumenti, objavljen na svetovnem spletu, zato si je Pooblaščenec ogledal tudi ta dokument, pri čemer je ugotovil, da ne gre za uradno objavo, saj ne gre za objavo na spletnih straneh katerega izmed državnih organov. Na spletni strani subjekta iz zasebnega sektorja je objavljenih 14 strani dokumenta, ki se začne z besedno zvezo »opis dejanj« in ki naj bi bil kazenska ovadba, kot navaja prosilec. Podatkom iz tako objavljenega dokumenta ni mogoče pripisati nikakršne verodostojnosti in pravne veljave. Na takšen način objavljen dokument zato nikakor ne pomeni, da dokumenti, na katere se le-ta sklicuje, zaradi tega izgubijo oznako tajnosti. Javna objava navedenega dokumenta zato ne vpliva niti na obstoj izjeme po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ niti na obstoj katerekoli druge izjeme od prostega dostopa v dokumentih, ki so predmet tega pritožbenega postopka. Navedeno torej velja tudi za vse dokumente, glede katerih bodo izjeme od prostega dostopa ugotovljene v nadaljevanju obrazložitve te odločbe, zato Pooblaščenec tega ne bo več ponovno navajal pri vsakem izmed presojanih dokumentov. Pooblaščenec na tem mestu zaključuje, da tudi te zatrjevane spremenjene okoliščine niso takšne, da bi prevesile tehtnico v prid interesu za razkritje zahtevanih dokumentov. Za razliko od tega načina objave, pa uradna javna objava dokumentov lahko vpliva na obstoj izjem od prostega dostopa. Takšen primer so bili npr. podatki, povezani z naročilom MORS 407/2005-TRP, pehotna bojna vozila – kolesniki 8 x 8, ki so bili objavljeni na spletni strani Državnega zbora (http://www.dz-rs.si/index.php?id=97&type=98&cs=1&st=m&vt=2&showdoc=1&unid=SZA%7CA4B33F8A3829A9ABC125728F0034FF68) in do katerih se je Pooblaščenec opredelil že v točki 2.4. odločbe št. 021-20/2007/10, z dne 6. 8. 2007 (https://www.ip-rs.si/informacije-javnega-znacaja/iskalnik-po-odlocbah/odlocbe-informacije-javnega-znacaja/?tx_jzdecisions_pi1%5BshowUid%5D=319&tx_jzdecisions_pi1%5BhighlightWord%5D=021-20%2F2007&cHash=03627b67eedc43175363e3c257fff6a4). Prav tako tudi ugotovitve Računskega sodišča Republike Slovenije, ki jih v okviru spremenjenih okoliščin zatrjuje prosilec, po mnenju Pooblaščenca ne dosegajo takšne teže, ki bi povzročila previs tehtnice v smer interesa za razkritje zahtevanih dokumentov.  Ugotovitve Računskega sodišča Republike Slovenije sicer kažejo na nepravilnosti v postopku naročila MORS 407/2005-TRP, pehotna bojna vozila – kolesniki 8 x 8, vendar te ugotovitve ne dvignejo teže interesa javnosti za razkritje nad težo interesa za nerazkritje obravnavanih informacij.  

Po skrbni presoji vseh navedenih okoliščin je zato treba obravnavane podatke izvzeti iz prostega dostopa, saj bi njihovo razkritje v tem času povzročilo takšno škodo javni varnosti in obrambi, da je interes javnosti za razkritje ne odtehta. Razkritje bi spodkopalo zakoniti interes države, da zavaruje tiste podatke, ki odražajo bodoče elemente obrambne sposobnosti. Začetek kazenskega postopka, ki ga navaja prosilec, v danem primeru in trenutku, upoštevaje dejstvo, da še ni zaključen, ne predstavlja tako močnega interesa javnosti, ki bi zahteval in upravičil razkritje teh podatkov. Gole navedbe, ki niso podprte s pravnomočno sodbo, ne morejo dati večje moči interesu javnosti za razkritje. V takšnem primeru bi lahko prišlo celo do umetno ustvarjenega interesa javnosti, ki bi nedopustno sprevrgel pomen testa interesa javnosti.

 

Pooblaščenec ocenjuje, da v konkretnem primeru interes javnosti do razkritja zahtevanih podatkov ni podan v tolikšni meri, da bi prevladal nad interesi, ki terjajo omejitev dostopa do dokumentov oziroma do njihovih delov iz razlogov, zaradi katerih so informacije zavarovane izjeme od prostega dostopa po 1. oziroma 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ v interesu javne varnosti. Na tem mestu je treba ponovno poudariti, da gre pri testu interesa javnosti za tehtanje med interesom za omejitev dostopa na eni ter interesom splošne javnosti (in ne zgolj prosilca kot novinarja) na drugi strani. Če bo pravnomočno končan kazenski postopek odkril kakršnekoli nepravilnosti oziroma bodo nastale druge relevantne okoliščine, ki bi utemeljevale večjo težo interesa javnosti za razkritje, bo lahko rezultat tega tehtanja, ob morebitni novi presoji v postopku dostopa do informacij javnega značaja, tudi drugačen.

 

Prosilec ima kot novinar močan profesionalno obarvan interes za vpogled v zahtevane dokumente, vendar, kot že rečeno, je pri testu interesa javnosti pomemben interes splošne javnosti. Na tem mestu tudi ni odveč poudariti, da test interesa javnosti ni namenjen temu, da se razkrije nekaj, kar je »interesantno za javnost«, temveč da se razkrije tisto, kar je »v interesu javnosti«. Podatki, ki jih zahteva prosilec, so trenutno morebiti interesantni za javnost, nikakor pa niso v interesu javnosti, saj mora vsaka država, ki želi biti demokratična, sicer zagotavljati pravico do prostega dostopa do informacij javnega značaja, vendar pa mora hkrati vse državljane varovati pred zlorabo te pravice na njihovo škodo, kar vsekakor velja v primerih, ko bi bila z razkritjem informacije lahko ogrožena javna varnost.

 

Interesu splošne javnosti bo po oceni Pooblaščenca v danih okoliščinah zadoščeno s tem, da so določena informacije iz zahtevanih dokumentov prosto dostopne, ker niti niso izjeme po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Za te informacije sicer prav zaradi tega ni potrebno izvajati testa prevladujočega interesa javnosti, obenem pa so po vsebini take, da je splošen interes javnosti močno izražen: npr. podatki o ceni, količinski podatki o vrednosti protidobav in vključenosti proizvodnje, ter tiste tehnične značilnosti, ki jih je organ pred tem uradno razkril. Interes javnosti je v tem delu močan zato, da lahko javnost preveri resničnost razkritja oziroma, da se lahko potrdi, ali organ oziroma ministrstvo v javnost posredoval takšne informacije, ki izhajajo iz dokumentov. Po mnenju Pooblaščenca bo splošna javnost na podlagi teh podatkov lahko ocenila racionalnost ravnanja organa oziroma ministrstva. S tem bodo prosto dostopni prav tisti podatki, s katerimi prosilec utemeljuje interes javnosti, in sicer podatki, ki so pomembni za presojo primernosti porabe javnih sredstev in za presojo ustreznosti opravljanja javne funkcije in delovnega razmerja javnega uslužbenca v  postopku naročila MORS 407/2005-TRP, pehotna bojna vozila – kolesniki 8 x 8.

 

Presoja po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ je Pooblaščenca pripeljala do zaključka, da interes javnosti za dostop do podatkov v konkretnem primeru, tudi ob upoštevanju s strani prosilca zatrjevanih spremenjenih okoliščin, ni močnejši od interesa javne varnosti in obrambe, zaradi katerih so ti podatki izvzeti iz prostega dostopa na podlagi 1. oziroma 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Kot že rečeno, vse, kar je navedeno v tej točki, velja tudi za vse dokumente, ki bodo v postopku presoje v nadaljevanju izvzeti iz prostega dostopa.

 

4.1.4. Sklepno o dostopu do Poročila

 

Pooblaščenec je ugotovil, da je bil postopek pred odločbo, ki se je nanašal na odločitev v zvezi s 1. alinejo 1. točke izreka izpodbijane odločbe, pravilen, da je odločba v tem delu pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato je pritožbo v tem delu zavrnil.

 

4.2. Sporazum o protidobavah podpisan med MORS, Rotis in Patria Oy dne 19. 12. 2006 (v nadaljevanju Sporazum)

 

Zaradi obstoja izjeme iz 1. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je organ zavrnil tudi dostop do Sporazuma, zato je Pooblaščenec v zvezi s tem dokumentom v nadaljevanju presojal obstoj navedene izjeme od prostega dostopa.

 

Kot pravilno navaja organ v izpodbijani odločbi, je Sporazum sestavni del Pogodbe o nakupu srednje oklepno kolesnih vozil - 8x8 z oborožitvenimi sistemi, številka 001-06C (v nadaljevanju Pogodba), o dostopu do katere je Pooblaščenec odločil z odločbo št. 021-20/2007/10, z dne 6. 8. 2007. Za sporazum zato velja enaka oznaka tajnosti, kot je določena za Pogodbo.

 

Pooblaščenec je v odločbi št. 021-20/2007/10, z dne 6. 8. 2007 ugotovil, da so vse zahtevane informacije, vsebovane v Pogodbi in posledično tudi v Sporazumu (kot sestavnemu delu pogodbe), pravilno označene s stopnjo INTERNO. Pisno oceno o škodljivih posledicah, ki se hrani kot priloga k Pogodbi, je sestavil minister Karl Erjavec, torej predstojnik organa. V oceni je navedeno, da je s sklepom št. 012-01/2006-16, z dne 15. 12. 2005 medresorska strokovna skupina za izdajo soglasij za izvedbo zaupnih naročil določila postopek za izvedbo naročila št. MORS 407/2005-TRP s stopnjo INTERNO. Vsi dokumenti, ki vsebujejo zaupne podatke in so sestavni del pogodbe št. 001-06C za nakup srednje oklepno kolesnih vozil 8x8 z oborožitvenimi sistemi, se označijo s stopnjo tajnosti INTERNO. Nakup srednje oklepno kolesnih vozil 8x8 z oborožitvenimi sistemi od ponudnika Rotis d.o.o. Trzin, ki je zastopnik proizvajalca Patria Vehicles Oy, Finland, temelji na rezultatih analiz tržišča in predstavitev proizvodov možnih dobaviteljev, predhodnega komercialnega povpraševanja ter zahtevah in pogojih končnega uporabnika iz zahtevnika GŠSV, kjer je določena tudi vsebina predmeta naročila. Medresorska strokovna skupina za izdajo soglasij za izvedbo zaupnih naročil je dne 15. 12. 2005, skladno s svojimi pristojnostmi, potrdila način izvedbe naročila ter predlagala stopnjo tajnosti, na osnovi česar se je postopek naročila izvajal kot naročilo zaupne narave po Uredbi o oborožitvi, vojaški opremi, specialni operativni tehniki in naročilih zaupne narave (Uradni list RS, št. 97/05, 5.a člen). Nakup srednje oklepno kolesnih vozil 8x8 z orožji je pomembna naloga razvoja in opremljanja, ki se izvaja na podlagi Splošnega dolgoročnega programa razvoja in opremljanja Slovenske vojske. Podrobni opisi in karakteristike srednje oklepno kolesnih vozil 8x8 z orožji in njihovih zmogljivosti, predvsem pa tehnične in taktične zmogljivosti opreme so podatki, ki so pomembni za nacionalno obrambo in varnost in predvsem uporabe enot v funkciji operativnega delovanja. Določena je stopnja tajnosti, predvsem zaradi zaščite podatkov, ki bi ob razkritju pomenili neposredno zmanjšanje obrambnih sposobnosti enot Slovenske vojske ter zmanjšanje možnosti uporabe enot in posameznikov ter večje tveganje pri uporabi enot izven ozemlja Slovenije. Podatki, ki so navedeni v pogodbi (podrobna specifikacija opreme, konfiguracije oklepnih vozil 8x8 in dosežen nivo cen), so stopnjevani s stopnjo tajnosti INTERNO.

 

Iz navedenega je razvidno, da so izpolnjeni vsi trije elementi formalnega kriterija za določitev podatka kot tajnega po ZTP. Podatke v zahtevanem dokumentu je za tajne določil minister, torej predstojnik ministrstva, kar je skladno z 10. členom ZTP. Ob določanju stopnje tajnosti je bila izdelana pisna ocena o možnih škodljivih posledicah, kot to zahteva 11. členom ZTP, dokument pa je tudi označen v skladu s 17. členom ZTP. Konkretna pisna ocena o škodljivih posledicah pa omogoča tudi vsebinski preizkus, ali sta izpolnjena tudi oba elementa materialnega kriterija za sklicevanje na izjemo po ZTP. Pooblaščenec se strinja z oceno, da so podrobni opisi in karakteristike srednje oklepno kolesnih vozil 8x8 z orožji in njihovih zmogljivosti, predvsem pa tehnične in taktične zmogljivosti opreme, podatki, ki so pomembni za nacionalno obrambo in varnost in predvsem uporabe enot v funkciji operativnega delovanja in da jih je iz tega razloga treba zaščititi. Prepričljiv je tudi argument, da bi škodljive posledice ob morebitnem razkritju pomenile neposredno zmanjšanje obrambnih sposobnosti enot Slovenske vojske ter zmanjšanje možnosti uporabe enot in posameznikov ter večje tveganje pri uporabi enot izven ozemlja Slovenije, kar bi oslabilo učinkovitost ter posledično lahko škodilo varnostnim in obrambnim interesom države. Pooblaščenec ocenjuje, da je pisna ocena o škodljivih posledicah dovolj natančna in jasna, da vsebuje obrazložene trditve o nujnosti označitve podatka za tajnega in zato ne opravičuje dvoma v dobrovernost ravnanja organa. Iz tega razloga Pooblaščenec ocenjuje, da je v konkretnem primeru podan tudi materialni pogoj za tajni podatek. Podatki, ki so v konkretnem primeru označeni kot tajni, se nanašajo ne le na eno, ampak celo na več interesnih področij države, ki so taksativno določena v 5. členu ZTP. Podatki se nedvomno nanašajo na obrambo (2. točka 5. člena ZTP) ter sisteme, naprave, projekte in načrte, pomembne za javno varnost, obrambo, zunanje zadeve ter obveščevalno in varnostno dejavnost državnih organov Republike Slovenije (5. točka 5. člena ZTP). Po mnenju Pooblaščenca je podan tudi drugi vidik materialnega kriterija, namreč, da bi z razkritjem varovanih podatkov nepoklicani, nepooblaščeni osebi očitno lahko nastale škodljive posledice za varnost države ali za njene politične ali gospodarske koristi. Kot je navedeno v oceni škodljivih posledic, gre za pogodbo o nakupu bojnih vozil, ki vsebuje številne podrobnosti o njihovih tehničnih zmogljivostih, iz tega pa se lahko razbere konkretna usposobljenost Slovenske vojske. Natančni podatki o količini, lastnostih in zmogljivosti posameznih delov in sistemov, zagotovljeni logistiki in vzdrževanju, rezervnih delih, dogovorjenih protidobavah in vključenosti slovenske industrije v njihovo proizvodnjo, bi glede na to, da gre za nakup orožja, ki je prilagojeno specifičnim zahtevam organa, razkrilo logistiko, predvsem pa usposobljenost Slovenske vojske. Visoka vrednost tega nakupa potrjuje, da gre za eno od ključnih investicij organa, ki bo dolgoročno zaznamovala opremo Slovenske vojske in s tem njeno zmogljivost. Podrobni podatki o zmogljivosti vojske pa nedvomno predstavljajo bistven del obrambne strategije oziroma ključen podatek, ki omogoča oceno njene pripravljenosti. Ti podatki bi poznavalcem razkrili specifične podatke o nameravani sposobnosti Slovenske vojske, razkritje takšnih podatkov pa bi nedvomno resno ogrozilo obrambno sposobnost Slovenske vojske in s tem tudi varnost države kot del javne varnosti. Obenem bi razkritje teh podatkov pomenilo tudi večjo nevarnost pri uporabi vojaških enot izven območja Republike Slovenije in s tem lahko ogrozilo varnost vojakov pri uporabi teh vozil. Informacije iz Pogodbe oziroma Sporazuma torej izpolnjujejo tudi oba elementa za opredelitev materialnega kriterija za določitev tajnega podatka. Podatki v Pogodbi in tudi v Sporazumu kot njenem sestavnem delu so upravičeno označeni kot tajni podatki.

 

Pooblaščenec ugotavlja, da konkretno naročilo, na podlagi katerega je prišlo do podpisa Pogodbe in Sporazuma, ni bilo javno, temveč zaupno. Pooblaščenec se je že v odločbi št. 021-78/2006 opredelil do tovrstnih naročil in odločil, da pred javnostjo ni zaprto takšno naročilo v celoti. Tako je v navedeni odločbi, ki je že pravnomočna, presodil, da so prosto dostopne naslednje informacije: investicijski program za naročilo zaupne narave št. MORS 407/2005-TRP, pehotna bojna vozila – kolesniki 8 x 8, z izjemo tehničnega-tehnološkega dela programa, sklep o imenovanju strokovnega sveta, sklep o imenovanju projektne skupine in sklep o imenovanju strokovne komisije za izvedbo naročila zaupne narave MORS 407/2005-TRP, pehotna bojna vozila – kolesniki 8 x 8.  Po oceni Pooblaščenca zaupna narava teh naročil sicer povzroči, da so dokumenti v zvezi s temi naročili po večini opredeljeni kot tajni podatki, vendar je treba za vsak dokument, nastal v postopku takega naročila, posebej presojati, ali izpolnjuje kriterije za tajni podatek oziroma katerokoli drugo izjemo od prosto dostopnih informacij. Če je naročilo zaupne narave, pa to vsekakor ne pomeni, da nad njim ni nadzora, temveč le, da mora biti nadzor drugačen kot pri javnih naročilih in do določene stopnje, zaradi utemeljenega in legitimnega varstva drugih interesov, izvzet izpod drobnogleda javnosti.

 

Pri reševanju konkretnega primera je Pooblaščenec ugotovil, da se je dejansko stanje od izdaje odločbe št. 021-20/2007/10 z dne 6. 8. 2007 do dneva izdaje izpodbijane odločbe spremenilo, saj je ministrstvo sprejelo še dva dodatka k pisni oceni tajnosti Pogodbe. S prvim dodatkom, ki ga je sestavil minister Karl Erjavec, torej predstojnik organa, je oznaka tajnosti umaknjena iz 3., 5., 7., 9., 11., 15., 18., 25., 29., 42., 45., 54., 56., 70., 71., 75., 77., 78., 80. in 81. člena Pogodbe, tabele 1. iz 2. člena Pogodbe, pri čemer sta izločena stolpca z oznako »pozicija« in »količina« do 9. vrste tabele in besede v 1., 2., 3. in 4. vrstica za pomišljajem, v stolpcu z oznako »predmet« in 7. vrstica za poševnico ter 8. vrstica za pomišljajem in tudi vse besede v 9. vrstici za prvo oznako »plus« in vsebina prvega odstavka 4. člena (4.1) iz Sporazuma. Z drugim dodatkom, ki ga je sestavila ministrica dr. Ljubica Jelušič, torej predstojnica organa, je oznaka tajnosti umaknjena iz števila posameznih konfiguracij, števila nadgrajenih verzij, števila ostalih nadgrajenih verzij, podatkov o dobavnih rokih posameznih vozil.

 

Vse informacije javnega značaja, ki so navedene v prejšnjem odstavku, torej ne uživajo več varstva kot tajni podatki po 1. točki prvega odstavka 6. člen ZDIJZ, česar pa organ ni dosledno upošteval v izpodbijani odločbi. Iz vsega zgoraj navedenega namreč izhaja, da vsebina prvega odstavka 4. člena (4.1) iz Sporazuma ni več podatek, ki je označen s stopnjo tajnosti, kar pomeni, da je organ s tem, ko je prosilcu zavrnil dostop do Sporazuma v celoti, napačno uporabil materialno pravo (prvi odstavek 6. člena ZDIJZ). Pooblaščenec je zato na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP 2. alinejo 1. točke izreka izpodbijane odločbe odpravil in sam rešil zadevo, kot izhaja iz 1. alineje 1. točke izreka te odločbe.

 

4.3. Dodatek D k srednjeročnemu obrambnemu programu opremljanja in oborožitve Slovenske vojske z dne 27. 11. 2007 (v nadaljevanju Dodatek D)

 

Dodatek D je organ v izpodbijani odločbi opredelil kot izjemo po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato je Pooblaščenec v nadaljevanju presojal utemeljenost takšne odločitve.

 

Pooblaščenec ugotavlja, da je Dodatek D priloga Srednjeročnega obrambnega programa opremljanja in oborožitve Slovenske vojske z dne 27. 11. 2007, zato je v nadaljevanju presojal, ali je slednji označen s stopnjo tajnosti v skladu z ZTP.

 

Pisno oceno o škodljivih posledicah št. 8031/2006-65, z dne 14. 12. 2006, ki je poimenovana kot »pisna ocena tajnosti«, je sestavil Tadej Burgar, generalni direktor Direktorata za obrambno politiko. V oceni je navedeno, da Srednjeročni obrambni program 2007-2012 temelji na paketu ciljev sil Nata 2006 za RS, ki nosijo stopnjo tajnosti »ZAUPNO«. Sestavni del srednjeročnega obrambnega programa 2007-2012 so tudi priloge, od katerih nekatere nosijo stopnjo tajnosti »ZAUPNO«, saj zajemajo podatke o razvoju in stopnji pripravljenosti zmogljivosti obrambnega sistema RS. Celotnemu gradivu se zato dodeli stopnja tajnosti »ZAUPNO«.

 

Iz navedenega je razvidno, da so izpolnjeni vsi elementi formalnega kriterija za določitev podatka kot tajnega po ZTP. Podatke v zahtevanem dokumentu je za tajne določil generalni direktor Direktorata za obrambno politiko, ki je pooblaščen za določanje tajnosti podatkov neposredno z 9. členom Pravilnika o varovanju tajnih podatkov na MORS, šifra 0070-5/2006-4 z dne 21. 2. 2006, ki ga je izdal minister, torej predstojnik organa, kar je skladno z 10. členom ZTP. Ob določanju stopnje tajnosti je bila izdelana pisna ocena o možnih škodljivih posledicah, kot to zahteva 11. člen ZTP, dokument pa je tudi označen v skladu s 17. členom ZTP.

 

V obravnavanem primeru sta podana tudi oba vidika materialnega kriterija za določitev podatka kot tajnega. Podatki, ki so v konkretnem primeru označeni kot tajni, se nanašajo ne le na eno, ampak celo na več interesnih področij države, ki so taksativno določena v 5. členu ZTP. Podatki se nedvomno nanašajo na obrambo (2. točka 5. člena ZTP) ter sisteme, naprave, projekte in načrte, pomembne za javno varnost, obrambo, zunanje zadeve ter obveščevalno in varnostno dejavnost državnih organov Republike Slovenije (5. točka 5. člena ZTP). Podan je tudi drugi vidik materialnega kriterija, in sicer, da bi z razkritjem varovanih podatkov nepoklicani, nepooblaščeni osebi očitno lahko nastale škodljive posledice za varnost države ali za njene politične ali gospodarske koristi. Kot izhaja iz ocene, Dodatek D, ki je priloga Srednjeročnega obrambnega programa opremljanja in oborožitve Slovenske vojske z dne 27. 11. 2007, zajema podatke o razvoju in stopnji pripravljenosti zmogljivosti obrambnega sistema RS, ti podatki pa temeljijo na paketu ciljev sil Nata 2006 za Republiko Slovenijo, ki nosijo stopnjo tajnosti NATO CONFIDENTIAL oz. ZAUPNO (kar je podrobneje pojasnjeno v naslednji točki obrazložitve te odločbe). Iz ocene nadalje izhaja to, kar je navedel tudi organ v izpodbijani odločbi, in sicer, da bi razkritje podatkov iz Dodatka D imelo škodljive posledice za interese Republike Slovenije na področju razvoja zmogljivosti Slovenske vojske, saj vsebuje kvantitativne in kvantitativne podatke o načrtovani modernizaciji Slovenske vojske v srednjeročnem obdobju. Upoštevaje vse navedeno Pooblaščenec ocenjuje, da je v konkretnem primeru podan tudi materialni pogoj za tajni podatek.

 

Iz ocene škodljivih posledic nadalje izhaja, da obravnavani dokument temelji na paketu ciljev sil Nata 2006 za RS, ki nosijo stopnjo tajnosti »ZAUPNO«, kar pomeni, da obravnavani dokument obsega podatke, ki vsebujejo ali so pripravljeni na podlagi tajnih podatkov tuje države ali mednarodne organizacije (v konkretnem primeru je to NATO), s katero ima republika Slovenija sklenjeno mednarodno pogodbo v zvezi z izmenjavo ali posredovanjem tajnih podatkov. Takšni podatki pa  predstavljajo absolutno izjemo od prostega dostopa, ki je določena v 2. alineji drugega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

Pooblaščenec je ugotovil, da je bil postopek pred odločbo, ki se je nanašal na odločitev v zvezi s 3. alinejo 1. točke izreka izpodbijane odločbe pravilen, da je odločba v tem delu pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato je pritožbo v tem delu zavrnil.

 

4.4. Paket ciljev sil NATO 2006; cilj »L 0035-Bojne sile v visoki pripravljenosti« in Paket ciljev sil NATO 2006; cilj »L 0036-Bojne sile v nizki stopnji pripravljenosti«

 

Organ je dostop do dokumentov Paket ciljev sil NATO 2006; cilj »L 0035-Bojne sile v visoki pripravljenosti« in Paket ciljev sil NATO 2006; cilj »L 0036-Bojne sile v nizki stopnji pripravljenosti« zavrnil s sklicevanjem na izjemo iz 1. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato Pooblaščenec v nadaljevanju presoja pravilnost takšne odločitve.

 

Dokumenta Paket ciljev sil NATO 2006; cilj »L 0035-Bojne sile v visoki pripravljenosti« in Paket ciljev sil NATO 2006; cilj »L 0036-Bojne sile v nizki stopnji pripravljenosti« sta na podlagi standardov zveze Nato označena s stopnjo tajnosti NATO CONFIDENTIAL, kar je v skladu s 4. členom Navodil za delo s tajnimi podatki zveze NATO in Evropske unije (v nadaljevanju Navodila), ki jih je na podlagi 5. alineje 43.b člena ZTP izdal Urad Vlade Republike Slovenije za varovanje tajnih podatkov, primerljivo stopnji tajnosti ZAUPNO. Pooblaščenec se strinja z navedbami organa v izpodbijani odločbi, iz katerih izhaja, da sta bila obravnavana dokumenta sestavljena v zvezi NATO in vsebujeta podatke, ki jih je zveza NATO opredelila kot tajne. Republika Slovenija je v skladu z Zakonom o ratifikaciji Sporazuma med pogodbenicami severnoatlantske pogodbe o varnosti podatkov (Uradni list RS, št. 22/2004), Direktivo zveze NATO AC/35-D/2002 NATO Security Directive on the Security of Information NATO in Varnostno politiko zveze NATO (Dokument C-M (2002) 49 s prilogami) ter v skladu z načelom vzajemnosti dolžna takšne podatke varovati. Iz navedenih dokumentov izhaja, da je treba poleg nacionalnih zakonov in predpisov, ki urejajo področje varovanja tajnih podatkov, upoštevati tudi temeljna varnostna načela in minimalne varnostne standarde, ki so določeni z Varnostno politiko zveze NATO. Na podlagi opisane dolžnosti Republike Slovenije je bila sprejeta novela ZTP (Uradni list RS 28/2006), ki med drugim ureja izvrševanje mednarodnih pogodb in sprejetih mednarodnih obveznosti, ki jih je v zvezi z obravnavanjem in varovanjem tajnih podatkov sklenila ali sprejela Republika Slovenija. ZTP za tajne podatke tuje države ali mednarodne organizacije ne določa nobenega postopka oziroma kriterijev, na podlagi katerih podatek pade pod režim tajnih podatkov, kot je to npr. določeno za podatke, ki jih Republika Slovenija označi kot tajne. Podatki tuje države ali mednarodne organizacije veljajo torej za tajne že na podlagi oznake, ki jim jo je dala  tuja država ali mednarodna organizacija, podrobnejša navodila za ravnanje s tajnimi podatki zveze NATO, ki so predmet obravnavane dokumentacije, pa so določena v Navodilih.

 

Kljub temu, da obveznost izpolnitve materialnega in formalnega kriterija za opredelitev tajnih podatkov, kot jih določa ZTP, za podatke tuje države ali mednarodne organizacije ne veljajo, Pooblaščenec pripominja, da se strinja s trditvami organa, da bi z razkritjem teh dokumentov nepooblaščenim osebam gotovo nastale nepopravljive posledice za varnostni položaj Republike Slovenije in zveze NATO. Poleg tega ni dopustno tveganje, da bi se z razkritjem zahtevanih podatkov upravičeno ogrozilo zaupanje v ustreznost spoštovanja določil mednarodnih pogodb, h katerim se je zavezala Republika Slovenija.

 

Pooblaščenec na podlagi navedenega ugotavlja, da podatki v Paketu ciljev sil NATO 2006; cilj »L 0035-Bojne sile v visoki pripravljenosti« in Paketu ciljev sil NATO 2006; cilj »L 0036-Bojne sile v nizki stopnji pripravljenosti« v postopku po ZDIJZ uživajo varstvo kot tajni podatki po 1. točki prvega odstavka 6. člen ZDIJZ, ker so na podlagi standardov zveze Nato označeni s stopnjo tajnosti NATO CONFIDENTIAL, kar je primerljivo stopnji tajnosti ZAUPNO po ZTP.

 

Ker obravnavana dokumenta obsegata podatke, ki vsebujejo ali so pripravljeni na podlagi tajnih podatkov tuje države ali mednarodne organizacije (v konkretnem primeru je to NATO), s katero ima republika Slovenija sklenjeno mednarodno pogodbo v zvezi z izmenjavo ali posredovanjem tajnih podatkov, predstavljata absolutno izjemo od prostega dostopa, ki je določena v 2. alineji drugega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

Pooblaščenec je ugotovil, da je bil postopek pred odločbo, ki se je nanašal na odločitev v zvezi s 4. in 5. alinejo 1. točke izreka izpodbijane odločbe pravilen, da je odločba v tem delu pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato je pritožbo v tem delu zavrnil.

 

4.5. Dopis družbe Rotis, dopolnitev ponudbe številka 6, preglednica J.3 z dne 27. 10. 2006 (v nadaljevanju dopolnitev ponudbe številka 6)

 

Kot navaja že organ v izpodbijani odločbi, je Pooblaščenec o dostopu do celotne ponudbe stranskega udeleženca, katere sestavni del je tudi dopolnitev ponudbe dopis številka 6, odločal že v odločbi št. 021-78/2006/6, z dne 4. 12. 2006. Pooblaščenec ugotavlja in v nadaljevanju tudi podrobno pojasnjuje, da v konkretnem pritožbenem postopku niso podane spremenjene okoliščine, ki bi omogočale spremembo odločitve Pooblaščenca.

 

Organ se je pri zavrnitvi dostopa do ponudbe podjetja Rotis d.o.o. skliceval na poslovno skrivnost, ki predstavlja izjemo iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V navedeni določbi ZDIJZ določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Zakon, ki ureja gospodarske družbe, je ZGD-1. ZDIJZ se torej glede definicije poslovne skrivnosti opira na ZGD-1, ki v prvem odstavku 39. člena določa, da se za poslovno skrivnost štejejo podatki, za katere tako določi družba s pisnim sklepom, s katerim morajo biti seznanjeni družbeniki, delavci, člani organov in druge osebe, ki so dolžne varovati poslovno skrivnost (t.i. subjektivni kriterij). Ne glede na določilo prvega odstavka, pa se po določilu drugega odstavka 39. člena ZGD-1 za poslovno skrivnost štejejo tudi podatki, ki kot taki niso določeni s sklepom družbe, pa je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (t.i. objektivni kriterij). Tretji odstavek 39. člena ZGD-1 izrecno določa, da se za poslovno skrivnost ne morejo določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvah zakona ali dobrih poslovnih običajev. ZGD-1 torej loči dva kriterija glede na to, na kakšni podlagi je prepovedano razkritje poslovne skrivnosti. Subjektivni kriterij se odraža v tem, da upravičenec sam s svojim aktom in s svojo voljo označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje. Po tem kriteriju ni pomembno vprašanje, kakšen pomen imajo zaupni podatki za podjetje. Nosilec lahko kot poslovno skrivnost določi tudi morebitne manj pomembne podatke, saj je določitev prepuščena njemu samemu. Za izpolnitev tega kriterija pa mora biti podana izrecna odredba o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost. Ta odredba je lahko dana v splošnem aktu (npr. v pravilniku o poslovni skrivnosti), lahko pa je tudi posamična. Zaradi določnosti in preprečevanja nejasnosti mora biti odredba pisna, z njo pa morajo biti seznanjene osebe, ki so dolžne podatek varovati. Tem zahtevam pa lahko dodamo še tretjo, ki velja za vse normativne akte. Odredba ne sme veljati za nazaj. Kršitev poslovne skrivnosti so samo tista dejanja, ki so bila kot taka določena že v času, ko je odredba veljala (več: komentar Zakona o gospodarskih družbah, druga, dopolnjena in spremenjena izdaja, 1. knjiga, redaktor prof. dr. Marijan Kocbek, GV Založba, d.o.o., Ljubljana, 2002, str. 195-196). Podatki, ki niso označeni kot zaupni po prvem odstavku 39. člena ZGD-1, pa lahko uživajo varstvo le ob predpostavkah iz drugega odstavka 39. člena ZGD-1, kjer je opredeljen objektivni kriterij za določanje poslovne skrivnosti. V tem primeru ni potrebno, da bi bila poslovna skrivnost v kakršnemkoli aktu izrecno navedena, ampak je odločilna sama vsebina podatka. Medtem ko je pri subjektivnem načinu določitve poslovne skrivnosti vrsta podatka odvisna od volje podjetja, mora biti pri objektivnem kriteriju potreba po varstvu očitna – gre le za tiste podatke, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (Zakon o gospodarskih družbah s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2002 - Komentar ZGD, str. 194 in 196). To pomeni, da je ali bi lahko bilo vsakemu povprečnemu pripadniku podjetja (družbeniki, delavci, člani organov) in tudi drugim osebam jasno, da mora biti podatek zaupen že po svoji vsebini. Označitev podatkov za poslovno skrivnost po objektivnem kriteriju, če torej za njihovo varnost družba s pisnim sklepom ni poskrbela že poprej, je torej podvržena preizkusu škodnega testa, saj mora zainteresirani z navedbo in obrazložitvijo preteče škode (in concreto, ne le in abstracto) dokazati, da bi ta zares utegnila nastati. Ne zadošča torej zgolj abstraktno in neobrazloženo sklicevanje na to, da določen podatek po mnenju podjetja pač predstavlja poslovno skrivnost. Predmet poslovne skrivnosti so lahko samo podatki, ki pomenijo konkurenčno prednost podjetja v kakršnemkoli pogledu in katerih sporočanje neupravičeni osebi bi škodilo konkurenčnemu položaju podjetja. Ne morejo pa biti kot poslovna skrivnost zajeti podatki, ki ne vplivajo na tržni konkurenčni položaj (več o tem glej Komentar ZGD, 39. člen, str. 194 in 195).

 

Stranski udeleženec pri sklicevanju na poslovno skrivnost navaja, da je bila pogodba št. 001-06 C in vsa dokumentacija, ki predstavlja korespondenco med ministrstvom ter stranskim udeležencem in finsko družbo Patria Land&Armament OY, označena kot poslovna skrivnost pisno (s pogodbo), vnaprej (ob sklenitvi pogodbe). Sklenitev pogodbe je šele sledila ponudbi in dopolnitvi ponudbe številka 6, ki jo je stranski udeleženec oddal na podlagi povabila ministrstva k oddaji ponudb št. MORS-407/2005-TRP PBV-K 8x8. Glede na to, da stranski udeleženec dopolnitve ponudbe številka 6 ni vnaprej (tj. najkasneje ob oddaji dopolnitve ponudbe številka 6) označil kot poslovno skrivnost, ponudbe ni mogoče šteti za poslovno skrivnost na podlagi prvega odstavka 39. člena ZGD-1, pač pa je bilo obstoj poslovne skrivnosti potrebno obravnavati po objektivnem kriteriju. Pooblaščenec je tako moral preizkusiti, ali zahtevana ponudba prestane škodni test poslovne skrivnosti, kot ga določa drugi odstavek 39. člena ZGD-1. Kot je bilo že pojasnjeno, je pri objektivnem kriteriju potrebno izkazati očitno potrebo po varstvu, kar pomeni, da je ali bi lahko bilo vsaki povprečni osebi jasno, da podatek mora biti zaupen že po svoji vsebini. Upoštevati je treba, da so lahko predmet poslovne skrivnosti samo podatki, ki pomenijo konkurenčno prednost podjetja v kakršnemkoli pogledu in katerih sporočanje neupravičeni osebi bi škodilo konkurenčnemu položaju podjetja. Ne morejo pa biti kot poslovna skrivnost zajeti podatki, ki ne vplivajo na tržni konkurenčni položaj podjetja. Ob presojanju, ali zahtevana ponudba oziroma dopolnitev ponudbe številka 6 kot njen sestavni del predstavlja poslovno skrivnost, velja uvodoma poudariti, da je po naravi stvari poslovna skrivnost lahko le podatek, ki je znan le določenemu, omejenemu krogu ljudi. Podatek, ki je znan ali dostopen širšemu krogu, ne more veljati za poslovno skrivnost. Navedenemu osnovnemu pogoju je v konkretnem primeru zadoščeno, saj so podrobni podatki iz ponudbe znani, poleg predstavnikom ponudnika, zgolj omejenemu krogu ljudi v organu. Večina podatkov iz ponudbe ni bila javno objavljena. Ker javnosti ti podatki niso znani, bi njihovo razkritje po mnenju Pooblaščenca nedvomno vplivalo na konkurenčni položaj podjetja. Kot je Pooblaščenec že navedel v svoji odločbi št. 021-78/2006/6, z dne 4. 12. 2006, se strinja z organom, ki je v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedel, da so podatki v ponudbi »rezultat dolgoletnega vlaganja družbe Patria v raziskave in razvoj in predstavljajo vitalni del tehničnega in ekonomskega znanja te družbe, ki ni namenjeno zgolj proizvodnji in trženju pehotnih bojnih vozil in ne sodi v kategorijo splošnih tehničnih in ekonomskih znanj, s katerimi lahko razpolaga vsakdo, ki se ukvarja s tovrstno dejavnostjo, ampak gre za znanje, ki je lastno podjetju Patria in mu kot takšno zagotavlja konkurenčno prednost na trgu«. Zlasti pa se Pooblaščenec strinja z navedbo stranskega udeleženca, da bi mu razkritje povzročilo »občutno škodo. Z vpogledom v zahtevane dokumente bi bili namreč neposredno ali posredno razkriti podatki o tehničnem in ekonomskem znanju glede proizvodnje pehotnih bojnih vozil, ki opredeljujejo konkurenčni položaj stranskega udeleženca, zlasti pa proizvajalca (družbe Patria Land Services Oy) na trgu. Ker bi z razkritjem ti podatki bili dostopni javnosti, bi bili dostopni tudi potencialnim konkurentom stranskega udeleženca in proizvajalca. Slednji bi zato pridobili konkurenčno prednost, medtem ko bi se položaj stranskega udeleženca in proizvajalca poslabšal, kar je mogoče opisati kot škodo. Glede na omejenost trga pehotnih bojnih vozil tako na strani ponudbe, kakor tudi povpraševanja, bi taka škoda bila v vsakem primeru občutna in le težko popravljiva.« Po mnenju Pooblaščenca bi stranskemu udeležencu nastala velika škoda v smislu izgube konkurenčne prednosti na trgu, ker soponudniki zaradi narave dejavnosti, ki je podvržena strogemu režimu urejanja in kjer je krog ponudnikov zelo omejen, skoraj vedno tekmujejo le med seboj in imajo tako še toliko večjo možnost unovčiti vrednost tovrstnih podatkov v škodo soponudnikov. Zaradi tega bi razkritje ponudbe na prihodnjih razpisih nedvomno poslabšalo položaj ponudnika, katerega ponudba bi bila javno razkrita, naproti ostalim ponudnikom. Z razkritjem bi ponudnik izgubil konkurenčno prednost, njegov konkurenčni položaj na trgu bi se poslabšal, s čimer bi mu nedvomno nastala občutna škoda. Zaradi vsega navedenega zato podatki ponudbe oziroma iz njenega dela - iz dopolnitve ponudbe številka 6 - po oceni Pooblaščenca predstavljajo poslovno skrivnost ponudnika v smislu drugega odstavka 39. člena ZGD-1.

 

Organ v izpodbijani odločbi v zvezi z dopolnitvijo ponudbe številka 6 sicer ni navajal izjeme po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, je pa ministrstvo v dopisu št. 090-4/2011-33, z dne 23. 9. 2011 navedlo, da je ta dokument določen s stopnjo tajnosti na podlagi opredelitev v Povabilu k oddaji ponudbe št. MORS-407/2005-TRP. Zato je Pooblaščenec ugotavljal, ali ta dokument predstavlja tudi to izjemo od prostega dostopa. Kot izhaja že iz ugotovitev Pooblaščenca v odločbi št. 021-78/2006/6, z dne 4. 12. 2006, je ponudba stranskega udeleženca na vsaki strani označena s stopnjo tajnosti INTERNO. Dokument, ki vsebuje zahtevano dopolnitev ponudbe številka 6, je bil določen kot tajni podatek stopnje INTERNO z oceno škodljivih posledic z dne 12. 1. 2006, ki sicer nosi naslov »Ocena možnih škodljivih posledic – povabilo k oddaji ponudb št. MORS – 407/2005-TRP PBV-k 8x8«. Dokument je določil za tajnega Damjan Dolinar, takratni vršilec dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za logistiko. V oceni je navedeno, da bi razkritje povabila k oddaji ponudb pomenilo javno seznanitev z vrsto opreme, tehničnimi značilnostmi in načinom delovanja PBV 8x8. Zahtevana je specifična izvedba, razkritje pa bi nedvomno pomenilo zmanjšanje taktično-tehničnih prednosti in s tem zmanjšanje bojne sposobnosti enot Slovenske vojske, zmanjšanje možnosti uporabe enot in posameznikov v bojnih operacijah. Oslabilo bi učinkovitost v boju proti mednarodnemu terorizmu ter posledično lahko škodilo varnostnim in obrambnim interesom države. V oceni je določeno, da tajnost dokumenta preneha s preklicem. Iz navedenega je razvidno, da so izpolnjeni vsi trije temeljni formalni pogoji za določitev podatka kot tajnega po ZTP. Podatke v zahtevanem dokumentu je za tajne določil takratni vršilec dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za logistiko, ki je pooblaščen za določanje stopnje tajnosti na podlagi Sklepa o pooblastilih za določanje tajnih podatkov stopenj »INTERNO, ZAUPNO in TAJNO«, odrejanje kopiranja in prevajanja ter določitvi predlagateljev za začetek postopka za izdajo dovoljenja za dostop do tajnih podatkov na ministrstvu za obrambo, številka 022-01-67/2004-77 z dne 13. 9. 2005, ki je bil sprejet na podlagi 3. točke drugega odstavka 10. člena ZTP. Ob določanju stopnje tajnosti je bila izdelana pisna ocena o možnih škodljivih posledicah, kot to zahteva 11. člen ZTP, dokument pa je tudi označen v skladu s 17. členom ZTP. Ker so tako izpolnjeni vsi temeljni elementi formalnega kriterija za tajni podatek, je moral Pooblaščenec že v odločbi št. 021-78/2006/6, z dne 4. 12. 2006 presoditi še, ali sta podana tudi oba elementa materialnega kriterija za tajni podatek. Pooblaščenec je ocenil, da je v konkretnem primeru podan tudi materialni pogoj za tajni podatek. Podatki, ki so v konkretnem primeru označeni kot tajni, se nanašajo ne le na eno, ampak celo na več interesnih področij države, ki so taksativno določena v 5. členu ZTP. Podatki se nedvomno nanašajo na obrambo (2. točka 5. člena ZTP), nanašajo pa se tudi na interesna področja, navedena v 1. točki 5. člena ZTP (javna varnost) ter v 5. točki 5. člena ZTP (sistemi, naprave, projekti in načrti, pomembni za javno varnost, obrambo, zunanje zadeve ter obveščevalna in varnostna dejavnost državnih organov Republike Slovenije). Podan je tudi drugi element materialnega kriterija, namreč, da bi z razkritjem varovanih podatkov nepoklicani osebi očitno lahko nastale škodljive posledice za varnost države ali za njene politične ali gospodarske koristi. Kot je navedeno v oceni škodljivih posledic, je bila od ponudnikov zahtevana specifična izvedba pehotnih bojnih vozil, zato sta ponudbi, ki sta prispeli na organ, prilagojeni zahtevam organa. Iz ponudb se torej lahko razbere konkretne potrebe Slovenske vojske. Ponudba stranskega udeleženca (in tudi njena dopolnitev) vsebuje natančne podatke o količini, lastnostih in zmogljivosti posameznih delov in sistemov, zagotovljeni logistiki in vzdrževanju orožja, rezervnih delih ipd. Razkritje tovrstnih podatkov pa bi, ob zgoraj omenjeni predpostavki, da gre za ponudbi, prilagojeni specifičnim zahtevam organa, razkrilo logistiko, predvsem pa usposobljenost Slovenske vojske v ravnanju s kupljenimi oklepniki. Ti podatki bi poznavalcem razkrili okvare, ki se pogosteje pojavljajo pri kupljenem orožju, sposobnost Slovenske vojske, da sama vzdržuje in servisira svoje orožje ipd. Razkritje takšnih podatkov bi nedvomno resno ogrozilo obrambno sposobnost Slovenske vojske in s tem varnost države, hkrati pa bi pomenilo tudi večjo nevarnost pri uporabi vojaških enot izven območja Republike Slovenije. Po presoji Pooblaščenca so zato podatki iz dopolnitve ponudbe številka 6 upravičeno varovani kot tajni podatki.

 

Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da je dopolnitev ponudbe številka 6 upravičeno varovana kot tajni podatek, utemeljen pa je tudi argument organa, ki se je glede dopolnitve ponudbe številka 6 v obrazložitvi

izpodbijane odločbe skliceval tudi na poslovno skrivnost kot izjemo od prostega dostopa iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

Pooblaščenec ugotavlja, da v konkretnem pritožbenem postopku niso podane spremenjene okoliščine, ki bi omogočale spremembo odločitve Pooblaščenca iz odločbe št. 021-78/2006/6, z dne 4. 12. 2006.

 

Pooblaščenec je ugotovil, da je bil postopek pred odločbo, ki se je nanašal na odločitev v zvezi s 6. alinejo 1. točke izreka izpodbijane odločbe pravilen, da je odločba v tem delu pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato je pritožbo v tem delu zavrnil.

 

5. Presoja 2. točke izreka izpodbijane odločbe

 

5.1. Pogodba št. 001-06C o dobavi pehotnih bojnih vozil – kolesniki 8x8 z dne 19. 12. 2006 (v nadaljevanju Pogodba)

 

Organ se je pri zavrnitvi dostopa do Pogodbe skliceval na izjemo iz 1. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Kot je podrobno pojasnjeno že v točki 4.2. obrazložitve te odločbe, je Pooblaščenec o dostopu do Pogodbe odločal že v odločbi št. 021-20/2007/10, z dne 6. 8. 2007, v kateri je ugotovil, da so vse, zahtevane informacije, vsebovane v Pogodbi, pravilno označene s stopnjo tajnosti INTERNO, z izjemo nekaterih podatkov, ki so podrobneje navedeni v omenjeni odločbi. Pooblaščenec ugotavlja in v nadaljevanju tudi podrobno pojasnjuje, da v konkretnem pritožbenem postopku niso podane spremenjene okoliščine, ki bi omogočale spremembo odločitve Pooblaščenca.

 

Zaradi spremenjene pravne podlage in dejanskega stanja, ki je podrobno opisano že v točki 4.2. obrazložitve te odločbe Pooblaščenec ugotavlja, da je organ odločil pravilno, ko je prosilcu ugodil v delu, ki se nanaša na dostop do pogodbe v obsegu, kot izhaja iz odločbe Pooblaščenca št. 021-20/2007/10, z dne 6. 8. 2007 z dodatno dovoljenim dostopom do števila posameznih konfiguracij, nadgrajenih verzij in podatkov o dobavnih rokih vozil. Drugih sprememb pravne podlage ali dejanskega stanja Pooblaščenec glede Pogodbe ni ugotovil.

 

Pooblaščenec je ugotovil, da je bil postopek pred odločbo, ki se je nanašal na odločitev v zvezi s 1. alinejo 2. točke izreka izpodbijane odločbe pravilen, da je odločba v tem delu pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato je pritožbo v tem delu zavrnil.

 

Na tem mestu Pooblaščenec pripominja, da je Pogodba z delno prekritimi podatki že javno objavljena na spletni strani ministrstva: http://www.mo.gov.si/fileadmin/mo.gov.si/pageuploads/pdf/ijz/ijz_pogodba_8sept08.pdf.

 

5.2. Investicijski program PBV k 8x8, št. 809-00-13/2005-19, z dne 4. 10. 2005 (v nadaljevanju Investicijski program)

 

Kot je pravilno ugotovil že prvostopenjski organ v izpodbijani odločbi, je Pooblaščenec o dostopu do Investicijskega programa odločal že v odločbi št. 021-78/2006/6, z dne 4. 12. 2006, v kateri je ugotovil, da je Investicijski program prosto dostopna informacija javnega značaja z izjemo tehnično-tehnološkega dela programa (točka 4 Investicijskega programa), ki predstavlja izjemo po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Pooblaščenec ugotavlja in v nadaljevanju tudi podrobno pojasnjuje, da v konkretnem pritožbenem postopku niso podane spremenjene okoliščine, ki bi omogočale spremembo odločitve Pooblaščenca.

 

Tehnično-tehnološki del investicijskega programa je bil določen kot interen tajni podatek z oceno možnih škodljivih posledic z dne 4. 10. 2005. Dokument je določil za tajnega vodja projekta mag. Miha Matek. V oceni je navedeno, da bi razkritje tajnega podatka lahko škodovalo delovanju ali izvajanju nalog organa. Tehnično-tehnološki del investicijskega programa se nanaša na tehnične karakteristike, opredelitve taktičnih zmogljivosti in operativnih možnosti ter posebne zahteve naročnika in so sestavni del naročila zaupne narave. Javno razkritje vrste opreme, njenih tehničnih značilnosti in načina delovanja PBV 8x8, za katera je zahtevana specifična izvedba, bi nedvomno pomenilo zmanjšanje taktično-tehničnih prednosti in s tem zmanjšanje bojne sposobnosti enot Slovenske vojske, zmanjšanje možnosti uporabe enot in posameznikov v bojnih operacijah, oslabilo učinkovitost v boju proti mednarodnemu terorizmu ter posledično lahko škodilo varnostnim in obrambnim interesom države. V oceni je določeno, da tajnost dokumenta preneha s preklicem. 4. točka Investicijskega programa, ki predstavlja njegov tehnično-tehnološki del, je označena kot tajni podatek s stopnjo tajnosti INTERNO.

 

Pooblaščenec je v odločbi št. 021-78/2006/6, z dne 4. 12. 2006 ugotovil, da dokument izpolnjuje vse tri elemente formalnega kriterija za določitev podatka kot tajnega po ZTP. Podatke v zahtevanem dokumentu je za tajne določil vodja projekta, in sicer na podlagi pooblastila ministra Karla Erjavca št. 022-53/2006-1, z dne 17. 7. 2006, izdanega na podlagi tretjega odstavka 10. člena ZTP. Ob določanju stopnje tajnosti je bila v skladu z 11. členom ZTP izdelana pisna ocena o možnih škodljivih posledicah, dokument pa je tudi označen v skladu s 17. členom ZTP. Po mnenju Pooblaščenca sta tudi v konkretnem primeru podana oba elementa materialnega kriterija za tajni podatek. Podatki, ki so v konkretnem primeru označeni kot tajni, se nanašajo ne le na eno, ampak celo na več interesnih področij države, ki so taksativno določena v 5. členu ZTP. Podatki se nedvomno nanašajo na obrambo (2. točka 5. člena ZTP), nanašajo pa se tudi na interesna področja, navedena v 1. točki 5. člena ZTP (javna varnost) ter v 5. točki 5. člena ZTP (sistemi, naprave, projekti in načrti, pomembni za javno varnost, obrambo, zunanje zadeve ter obveščevalna in varnostna dejavnost državnih organov Republike Slovenije). Po mnenju Pooblaščenca je podan tudi drugi element materialnega kriterija, namreč, da bi z razkritjem varovanih podatkov nepoklicani osebi očitno lahko nastale škodljive posledice za varnost države ali za njene politične ali gospodarske koristi, pri čemer se Pooblaščenec v celoti strinja s prepričljivo obrazložitvijo iz ocene škodljivih posledic z dne 4. 10. 2005. Tehnično-tehnološki del Investicijskega programa, ki predstavlja 4. točko programa, je torej upravičeno označen s stopnjo tajnosti INTERNO.

 

Glede preostalega dela investicijskega programa je Pooblaščenec v odločbi št. 021-78/2006/6, z dne 4. 12. 2006 ugotovil, da gre za prosto dostopno informacijo javnega značaja, čemur je sledil tudi organ v izpodbijani odločbi. Pooblaščenec ugotavlja, da v konkretnem pritožbenem postopku niso podane spremenjene okoliščine, ki bi omogočale spremembo odločitve Pooblaščenca iz odločbe št. 021-78/2006/6, z dne 4. 12. 2006.

 

Pooblaščenec ugotavlja, da je bil postopek pred odločbo, ki se je nanašal na odločitev v zvezi z 2. alinejo 2. točke izreka izpodbijane odločbe pravilen, da je odločba v tem delu pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato je pritožbo v tem delu zavrnil.

 

5.3. Povabilo k oddaji ponudbe št. MORS-407/2005-TRP; 404-08-520/2005-31 z dne 12. 1. 2006 (v nadaljevanju Povabilo k oddaji ponudbe)

 

Organ je prosilcu, sklicujoč se na izjemo iz 1. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zavrnil dostop do poglavja »D« Povabila k oddaji ponudbe, glede preostalega dela dokumenta pa je organ presodil, da gre za prosto dostopno informacijo javnega značaja. Pooblaščenec je zato presojal utemeljenost takšne odločitve organa.

 

Ministrstvo je v dopisu št. 090-4/2011-33, z dne 23. 9. 2011 navedlo, da je bila stopnja tajnosti poglavju »D« Povabila k oddaji ponudbe določena na podlagi Sklepa o začetku postopka oddaje naročila zaupne narave in imenovanju strokovne komisije št. MORS-407/2005-TRP, šifra 404-08-520/2005-1, z dne 20. 10. 2005, v katerem je v 13. točki določeno, da se vsi dokumenti izvedbe naročila stopnjujejo s stopnjo INTERNO. V nadaljevanju navedene točke je določeno, da so na podlagi ZTP vsi imenovani v strokovno komisijo za izvedbo naročila dolžni varovati podatke v skladu z zakonom in ocenami tajnosti dokumentov, če bodo izdelane v toku priprave in izvedbe naročila.

 

Pri ponovnem pregledu dokumentov z oznako tajnosti je bilo poglavje »D« Povabila k oddaji ponudbe določeno kot interen tajni podatek z oceno možnih škodljivih posledic z dne 14. 4. 2011. Dokument je določil za tajnega Igor Nered, generalni direktor direktorata za logistiko. V oceni je navedeno, da bi razkritje tajnega podatka nepoklicani osebi lahko škodovalo delovanju ali izvajanju nalog ministrstva. Opis predmeta naročila, operativno tehnične zahteve/pogoji in cene (poglavje »D«) Povabila k oddaji ponudb se nanaša na tehnične karakteristike, opredelitev taktičnih zmogljivosti in operativnih možnosti ter posebnih zahtev naročnika. Javno razkritje vse opreme, njenih tehničnih značilnosti in načina delovanja SKOV 8x8, za katere je zahtevana specifična izvedba, nedvomno pomeni zmanjšanje taktično-tehničnih prednosti in s tem zmanjšanje bojne sposobnosti enot Slovenske vojske, zmanjšanje možnosti uporabe enot in posameznikov v bojnih operacijah, oslabitev učinkovitosti v boju proti mednarodnemu terorizmu ter posledično lahko škodi varnostnim in obrambnim interesom države. V oceni je določeno, da tajnost dokumenta preneha s preklicem.

 

Pooblaščenec ugotavlja, da poglavje »D« Povabila k oddaji ponudbe izpolnjuje vse tri elemente formalnega kriterija za določitev podatka kot tajnega po ZTP. Podatke v zahtevanem dokumentu je za tajne določil generalni direktor direktorata za logistiko, ki za takšno ravnanje pooblaščen z 9. členom Pravilnika o varovanju tajnih podatkov na MORS, šifra 0070-5/2006-4 z dne 21. 2. 2006, ki ga je izdal minister, torej predstojnik organa, kar je skladno z 10. členom ZTP. Ob določanju stopnje tajnosti je bila v skladu z 11. členom ZTP izdelana pisna ocena o možnih škodljivih posledicah, dokument pa je tudi označen v skladu s 17. členom ZTP. Izpolnjena pa sta tudi oba materialna kriterija iz 5. člena ZTP. Podatki, ki so v konkretnem primeru označeni kot tajni, se nanašajo ne le na eno, ampak celo na več interesnih področij države, ki so taksativno določena v 5. členu ZTP. Podatki se nedvomno nanašajo na obrambo (2. točka 5. člena ZTP), nanašajo pa se tudi na interesna področja, navedena v 1. točki 5. člena ZTP (javna varnost) ter v 5. točki 5. člena ZTP (sistemi, naprave, projekti in načrti, pomembni za javno varnost, obrambo, zunanje zadeve ter obveščevalna in varnostna dejavnost državnih organov Republike Slovenije). Po mnenju Pooblaščenca je podan tudi drugi vidik materialnega kriterija, namreč, da bi z razkritjem varovanih podatkov nepoklicani osebi očitno lahko nastale škodljive posledice za varnost države ali za njene politične ali gospodarske koristi, pri čemer se Pooblaščenec v celoti strinja z obrazložitvijo iz ocene škodljivih posledic z dne 14. 4. 2011, ki jo je treba upoštevati v povezavi s 13. točko Sklepa o začetku postopka oddaje naročila zaupne narave in imenovanju strokovne komisije št. MORS-407/2005-TRP, šifra 404-08-520/2005-1, z dne 20. 10. 2005. Poglavje »D« Povabila k oddaji ponudbe je torej upravičeno označeno kot s stopnjo tajnosti INTERNO.

 

Glede preostalega dela Povabila k oddaji ponudb se Pooblaščenec strinja z ugotovitvijo organa v izpodbijani odločbi, da gre za prosto dostopno informacijo javnega značaja.

 

Pooblaščenec ugotavlja, da je bil postopek pred odločbo, ki se je nanašal na odločitev v zvezi s 3. alinejo 2. točke izreka izpodbijane odločbe pravilen, da je odločba v tem delu pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato je pritožbo v tem delu zavrnil.

 

5.4. Kriterijalni model z opomnikom za ocenjevanje ponudb za naročilo zaupne narave MORS-407/2005-TRP; I 430-91/2006-39-21437 z dne 31. 3. 2006 (v nadaljevanju Kriterijalni model)

 

Organ je prosilcu, sklicujoč se na izjemo iz 1. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zavrnil dostop do poglavja Kriterijalnega modela, z izjemo tabele na tretji strani brez navedbe vrednosti uteži, ki jo je opredelil za prosto dostopno informacijo javnega značaja. Pooblaščenec je zato presojal utemeljenost takšne odločitve organa.

 

Kriterijalni model je bil določen kot interen tajni podatek z oceno možnih škodljivih posledic št. 430-91/2006-40, z dne 31. 3. 2006. Dokument je določil za tajnega minister Karl Erjavec, in sicer s stopnjo tajnosti INTERNO. V oceni je navedeno, da bi razkritje tajnega podatka nepoklicani osebi lahko škodovalo delovanju ali izvajanju nalog ministrstva. Kriterijalni model vsebuje podatke o načinu ocenjevanja pridobljenih ponudb in razkritje teh podatkov bi škodovalo interesom naročnika, saj bi naročnik na ta način lahko utrpel negativne posledice. V oceni je določeno, da tajnost dokumenta preneha s končno realizacijo posla.

 

Pri ponovnem pregledu dokumentov z oznako tajnosti je bila za Kriterijalni model izdelana nova ocena možnih škodljivih posledic dne 14. 4. 2011. Dokument je s to oceno določila za tajnega ministrica dr. Ljubica Jelušič. V oceni je navedeno, da bi razkritje tajnega podatka nepoklicani osebi lahko škodovalo delovanju ali izvajanju nalog ministrstva. Kriterijalni model (razen tabele na tretji strani brez navedbe vrednosti uteži) vsebuje podatke, ki so pridobljeni in sestavljeni na podlagi notranjega delovanja organa. Variantno se uporabljajo v različnih procesih primerjanja učinkovitosti in ocenjevanju. Razkritje nepoklicani osebi bi lahko škodovalo delovanju ali izvajanju nalog strokovnih komisij, onemogočilo učinkovito izbiro najboljših ponudnikov. Njihovo razkritje bi lahko povzročilo motnje pri delovanju oziroma pri opravljanju dejavnosti v ministrstvu. V oceni je določeno, da tajnost dokumenta preneha s preklicem.

 

Pooblaščenec ugotavlja, da Kriterijalni model (razen tabele na tretji strani brez navedbe vrednosti uteži) izpolnjuje vse tri elemente formalnega kriterija za določitev podatka kot tajnega po ZTP. Podatke v zahtevanem dokumentu je za tajne določila ministrica, kar je skladno z 10. členom ZTP. Ob določanju stopnje tajnosti je bila v skladu z 11. členom ZTP izdelana pisna ocena o možnih škodljivih posledicah, dokument pa je tudi označen v skladu s 17. členom ZTP. Izpolnjena pa sta tudi oba materialna kriterija iz 5. člena ZTP. Podatki, ki so v konkretnem primeru označeni kot tajni, se nanašajo ne le na eno, ampak celo na več interesnih področij države, ki so taksativno določena v 5. členu ZTP. Podatki se nedvomno nanašajo na obrambo (2. točka 5. člena ZTP), nanašajo pa se tudi na interesna področja, navedena v 1. točki 5. člena ZTP (javna varnost) ter v 5. točki 5. člena ZTP (sistemi, naprave, projekti in načrti, pomembni za javno varnost, obrambo, zunanje zadeve ter obveščevalna in varnostna dejavnost državnih organov Republike Slovenije). Po mnenju Pooblaščenca je podan tudi drugi vidik materialnega kriterija, namreč, da bi z razkritjem varovanih podatkov nepoklicani osebi očitno lahko nastale škodljive posledice za varnost države ali za njene politične ali gospodarske koristi, pri čemer se Pooblaščenec v celoti strinja z obrazložitvijo iz ocene škodljivih posledic z dne 14. 4. 2011. Kriterijalni model (razen tabele na tretji strani brez navedbe vrednosti uteži) je torej upravičeno označen kot s stopnjo tajnosti INTERNO.

 

Glede tabele na tretji strani Kriterijalnega modela brez navedbe vrednosti uteži se Pooblaščenec strinja z ugotovitvijo organa v izpodbijani odločbi, da gre za prosto dostopno informacijo javnega značaja.

 

Pooblaščenec ugotavlja, da je bil postopek pred odločbo, ki se je nanašal na odločitev v zvezi s 4. alinejo 2. točke izreka izpodbijane odločbe pravilen, da je odločba v tem delu pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato je pritožbo v tem delu zavrnil.

 

5.5. Zapisnik 1. seje pogajalske skupine PBV k 8x8 z dne 17. 10. 2006 (v nadaljevanju Zapisnik 1. seje pogajalske skupine)

 

Organ je prosilcu, sklicujoč se na izjemo iz 1. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zavrnil dostop do sklepa 1.5.1. (stopnja zaščite vozil) v Zapisniku 1. seje pogajalske skupine. Poleg tega je organ zavrnil dostop do podatka o sodelujočih javnih uslužbencih na projektu, pri čemer se je skliceval na izjemo iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ostale podatke iz Zapisnika 1. seje pogajalske skupine je organ opredelil kot prosto dostopno informacijo javnega značaja. Pooblaščenec je zato presojal utemeljenost takšne odločitve organa.

 

5.5.1. Izjema iz 1. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

 

Zapisnik 1. seje pogajalske skupine je bil označen s stopnjo tajnosti ZAUPNO s pisno oceno tajnosti z dne 20. 10. 2006. Dokumentu je stopnjo tajnosti ZAUPNO določil polkovnik in predsednik pogajalske skupine Dragan Bavčar. V oceni je navedeno, da bi razkritje tajnih podatkov nepoklicani osebi lahko škodovalo varnosti in interesom Republike Slovenije. Zapisniki pogajalske skupine se nanašajo na projekt zaupne narave. Analize in sklepi, ki jih sprejema pogajalska skupina in formalizira v obliki zapisnikov, so v neposredni povezavi s samimi projektom in je zato stopnja tajnosti najmanj taka, kot projekt v celoti. Poleg tega pogajalska skupina sprejema odločitve, ki se nanašajo na pogajalska izhodišča in predstavljajo stališča MORS v fazi končnega usklajevanja in pogajanj s ponudnikom. Z razkritjem teh podatkov nepoklicani osebi bi, ob upoštevanju pomembnosti in predvsem finančne velikosti projekta, lahko nastala velika materialna škoda za ponudnika. V oceni je določeno, da tajnost dokumenta preneha s preklicem.

 

Z dodatkom k navedeni pisni oceni tajnosti št. 4301-15/2011-50, z dne 19. 4. 2011 je bilo ugotovljeno, da glede na spremenjene okoliščine vsebina Zapisnika 1. seje pogajalske skupine ne predstavlja podatkov, ki bi morali biti označeni s stopnjo tajnosti ZAUPNO, razen  v delu, kjer ostane nedostopen sklep 1.5.1. (stopnja zaščite vozila) – v tem delu ostanejo podatki označeni s stopnjo tajnosti ZAUPNO, kot je določeno s pisno oceno tajnosti z dne 20. 10. 2006. V navedenem dodatku k pisni oceni tajnosti je ministrstvo še navedlo, da je preklic stopnje tajnosti določen na podlagi presoje in ugotovitve, da razkritje vsebine dokumenta ne bo škodovalo delovanju ali izvajanju nalog v MORS.

 

Pooblaščenec ugotavlja, da sklep 1.5.1. Zapisnika 1. seje pogajalske skupine izpolnjuje vse tri elemente formalnega kriterija za določitev podatka kot tajnega po ZTP. Podatke v zahtevanem dokumentu je za tajne določil polkovnik in predsednik pogajalske skupine Dragan Bavčar, ki je bil pooblaščen za določanje tajnosti na podlagi 9. člena Pravilnika o varovanju tajnih podatkov na MORS, šifra 0070-5/2006-4 z dne 21. 2. 2006, ki ga je izdal minister, torej predstojnik organa, kar je skladno z 10. členom ZTP. Ob določanju stopnje tajnosti je bila v skladu z 11. členom ZTP izdelana pisna ocena o možnih škodljivih posledicah, dokument pa je tudi označen v skladu s 17. členom ZTP. Izpolnjena pa sta tudi oba materialna kriterija iz 5. člena ZTP. Podatki, ki so v konkretnem primeru označeni kot tajni, se nanašajo ne le na eno, ampak celo na več interesnih področij države, ki so taksativno določena v 5. členu ZTP. Podatki se nedvomno nanašajo na obrambo (2. točka 5. člena ZTP), nanašajo pa se tudi na interesna področja, navedena v 1. točki 5. člena ZTP (javna varnost) ter v 5. točki 5. člena ZTP (sistemi, naprave, projekti in načrti, pomembni za javno varnost, obrambo, zunanje zadeve ter obveščevalna in varnostna dejavnost državnih organov Republike Slovenije). Po mnenju Pooblaščenca je podan tudi drugi vidik materialnega kriterija, namreč, da bi z razkritjem varovanih podatkov nepoklicani osebi očitno lahko nastale škodljive posledice za varnost države ali za njene politične ali gospodarske koristi, pri čemer se Pooblaščenec v celoti strinja z obrazložitvijo iz ocene škodljivih posledic z dne 20. 10. 2006. Sklep 1.5.1. Zapisnika 1. seje pogajalske skupine je torej upravičeno označeno kot s stopnjo tajnosti ZAUPNO.

 

5.5.2. Izjema iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

 

Zapisnik 1. Seje pogajalske skupine pa vsebuje tudi podatke o sodelujočih javnih uslužbencih na projektu, do katerih je organ zavrnil dostop s sklicevanjem na izjemo iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ je svojo odločitev argumentiral s tem, da je podatek o sodelujočih javnih uslužbencih pri postopkih, kjer gre za zagotavljanje strateških interesov Republike Slovenije in izpolnjevanje mednarodnih dogovorov, ki se nanaša na sodelovanje v svetih, skupinah in komisijah naročil zaupne narave, v skladu s 30. členom ZObr, podvržen režimu varovanja del posebnega pomena za obrambo. Pomemben ukrep za njihovo varovanje je varovanje identitete delavcev oziroma zunanjih sodelavcev, ki ta dela opravljajo, pred neupravičenim razkritjem javnosti. Razkritje bi namreč lahko povzročilo škodo v smislu izpostavljenosti del in delavcev, pritiskom javnosti in posameznikov, z namenom vplivanja na sprejem odločitev, kar bi posledično lahko pomenilo slabšo kakovost izvedbe naročil in tudi negospodarno razpolaganje z javnimi sredstvi. Razkritje identitete oseb, ki opravljajo ta dela oziroma sodelujejo v teh postopkih, bi gotovo pomenilo motnje pri delovanju organa, saj bi bila ogrožena neodvisnost njihovega odločanja in s tem onemogočena pravilna izvedba nadaljnjih postopkov, kar posledično pomeni slabšo kakovost dela.

 

Skladno z 11. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se ta nanaša na podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem organa in bi  njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Za obstoj navedene izjeme morata biti torej kumulativno izpolnjena dva pogoja:

-    podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in

-    razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa (specifični škodni test).

 

Pri tej izjemi gre za podatke za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. Varuje se torej notranje razmišljanje organa, s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa, ki pa bi bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost. Obenem pa je namen te izjeme tudi preprečiti škodo, ki bi nastala pri kakovosti odločanja organa, saj razumno varovanje procesa »notranjega razmišljanja« organa ni nujno v neskladju z načelom odprtosti uprave.

 

Opisano izjemo pozna tudi večina primerjalno-pravnih ureditev, v katerih zakoni varujejo »notranji proces razmišljanja organa«. Varujejo se podatki, ki nastajajo ob oblikovanju politike organa. Gre za dokumente za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. To je v pravni teoriji znano kot »deliberative process privilege«, torej proces, ki varuje notranje razmišljanje organa, s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa, ki pa bi bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost. Namen te izjeme je preprečiti škodo, ki bi nastala pri kakovosti odločanja organa, saj razumno varovanje procesa »notranjega razmišljanja organ« ni nujno v neskladju z načelom odprtosti uprave. Če bi namreč vsi tovrstni dokumenti postali javni, bi to lahko resno ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito delo javnega sektorja.

 

Za podatke, ki so sestavljeni v zvezi z notranjim delovanjem, se v teoriji pogosto navajajo naslednji primeri: vsa notranja korespondenca med funkcionarji in uradniki vlade (uprave), ki je namenjena pripravi odločitev vlade (uprave) oziroma drugih zavezancev, interna komunikacija organa, zlasti dopisi, zapisniki, mnenja, poročila, navodila, smernice in drugi interni dokumenti (več o tem Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja s pravom EU in primerjalno-pravno prakso, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Ljubljana 2005 - Komentar ZDIJZ, str. 139). Primerjalno-pravno so kot takšna izjema priznana tudi občutljiva notranja navodila in načrti, ki določajo način zbiranja in izvajanja raznih vrst nadzora.

 

Kot že rečeno, morata biti za obstoj te izjeme nujno podana oba pogoja skupaj. V drugem delu te izjeme, v kateri se zahteva škoda na izvedbi postopka, je vsebovan test, v teoriji imenovan škodni test. Ta test spada med teste tehtanja. Dostop do informacije je zato mogoče zavrniti le, če se tehtnica med škodo oziroma motnjami pri delovanju in dejavnosti organa ter razkritjem informacije nagne proti škodi oziroma, če bi bila škoda, storjena delovanju organa, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo. Pri tej izjemi se zahteva zelo strog škodni test, saj mora razkritje dokumenta ne samo ogroziti varovano pravno dobrino, ampak že resno ogroziti proces odločanja institucije, da bi se dostop do dokumentov lahko zavrnil.

 

Zapisnik 1. seje pogajalske skupine predstavlja zapisnik o delovanju pogajalske skupine v okviru postopka javnega naročila zaupne narave, ki mu lahko pripišemo naravo notranjega delovanja organa, saj iz njega izhaja postopek oziroma način dela ministrstva, kot tudi njegova notranja politika, kar pomeni, da je prvi pogoj za obstoj zatrjevane izjeme izpolnjen. S pomočjo škodnega testa pa je Pooblaščenec ugotovil, da razkritje takšnega podatka ne bi povzročilo motenj pri delovanju oziroma dejavnosti ministrstva. Dejstvo, da obstaja nevarnost, da bi delavci zaradi izpostavljenosti pritiskom javnosti in posameznikov z namenom vplivanja na sprejem odločitev pomenilo slabšo kakovost izvedbe naročil in tudi negospodarno razpolaganje z javnimi sredstvi, kot navaja organ, nikakor ne pomeni motenj v delovanju ministrstva v smislu 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Nasprotno, takšna nevarnost ne sme biti razlog za omejitev dostopa do informacije. V kolikor osebe v strokovnih skupinah v primeru raznih pritiskov ne bi bile zmožne objektivno in uspešno opraviti svojih nalog, bi to kazalo kvečjemu na slabo delo v ministrstvu, ravno razkrivanje slabega in neuspešnega dela javnega sektorja, pa je ena izmed osnovnih funkcij pravice dostopa do informacij javnega značaja. Nenazadnje so takšnim pritiskom izpostavljeni tudi mnogi drugi javni uslužbenci oziroma funkcionarji (sodniki, državni revizorji itd.), pa se, kljub njihovi javni izpostavljenosti, od njih (upravičeno) pričakuje strokovno, neodvisno in nepristransko opravljanje njihovih nalog. Pooblaščenec ne vidi prav nobenega razloga, da bi bilo v konkretnem primeru drugače. Ob tem velja še opozoriti, da iz dikcije 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ izhaja, da morajo biti motnje v delovanju oziroma dejavnosti organa nedvomne in ne le morebitne. Če bi namreč zadoščale že morebitne motnje, bi to pomenilo širjenje jezikovnega dometa te izjeme. Takšna razlaga te izjeme bi bila nepravilna, saj je izjeme treba razlagati restriktivno. Podobno menijo tudi avtorji Komentarja ZDIJZ, ki so zapisali, da »kaže to izjemo razlagati zelo restriktivno, saj bi v nasprotnem primeru lahko resno ogrozili pomen ZDIJZ v celoti, saj bi uprava lahko hitro našla razloge, ki bi povzročali motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa« (Komentar ZDIJZ, str. 139). Posebej znano je tudi pravilo, da je treba izjeme razlagati zožujoče (exceptiones non sunt extendendae), kar pomeni, da ne smemo razširjati pravila, ki je izjema, glede na bolj splošno pravilo, tudi na primere, ki z njim niso jasno in določno zajeti (več Marijan Pavčnik, Argumentacija v pravu, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1991, str. 80-81). Na koncu velja še poudariti, da je sklicevanje na določbe ZObr v konkretnem primeru brezpredmetno, saj organ tega z ničemer ni konkretiziral. Ministrstvo je v dopisu št. 090-4/2011-28, z dne 9. 8. 2011 celo pojasnilo, da minister ukrepov po 30. členu ZObr, ki bi se tako tudi imenovali, ni sprejel, je pa podal usmeritve, ki so razvidne iz vseh postopkov za dostop do informacij javnega značaja, ki se nanašajo na istovrstne informacije in iz odgovorov Službe za odnose z javnostmi v zvezi s to tematiko. Ministrstvo je pojasnilo še, da vedno zagovarja stališče, da se v skladu z deli posebnega pomena za obrambo ščiti delavce, ki ta dela opravljajo. Kot že rečeno, morajo biti delavci na takšnih delovnih mestih sposobni svoje delo kvalitetno opravljati kljub morebitnim pritiskom. Pooblaščenec zato zaključuje, da argumentov, s katerimi sta postregla organ in ministrstvo, ni mogoče šteti kot motnje, ki bi jih pri delovanju organa oziroma pri dejavnosti organa povzročilo razkritje imen javnih uslužbencev, navedenih v Zapisniku 1. seje pogajalske skupine. Ker glede podatkov iz Zapisnika 1. seje pogajalske skupine v konkretnem primeru nista podana oba kriterija za opredelitev izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ kumulativno, Pooblaščenec zaključuje, da ta izjema ni podana. Hkrati Pooblaščenec ugotavlja, da podatki o sodelujočih javnih uslužbencih na projektu tudi ne predstavljajo nobene druge izjeme od prostega dostopa.

 

5.5.3. Sklepno o Zapisniku 1. seje pogajalske skupine

 

Iz vsega navedenega izhaja, da vsebina Zapisnika 1. seje pogajalske skupine v sklepu 1.5.1. vsebuje podatke, ki predstavljajo izjemo po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, preostali podatki v navedenem dokumentu pa predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja, kar pomeni, da je organ s tem, ko je prosilcu zavrnil dostop do podatkov o sodelujočih javnih uslužbencih na projektu, napačno uporabil materialno pravo (prvi odstavek 6. člena ZDIJZ). Pooblaščenec je zato na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP 5. alinejo 2. točke izreka izpodbijane odločbe odpravil in sam rešil zadevo, kot izhaja iz 2. alineje 1. točke izreka te odločbe.

 

5.6. Zahtevnik GŠSV št. 809-00/1/2004-137, z dne 1. 4. 2005 (v nadaljevanju Zahtevnik GŠSV)

 

Organ je zavrnil dostop do podatkov v poglavju 1.7, in sicer od strani 6 do 9 (taktični koncept) in stran 18 (taktično-tehnične karakteristike vozila in zaščita) Zahtevnika GŠSV na podlagi  11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Prosilec v pritožbi nasprotuje odločitvi organa v celoti, zato je Pooblaščenec v nadaljevanju presojal pravilnost odločitve prvostopenjskega organa.

 

Kot je podrobno pojasnjeno že v točki 5.5.2. obrazložitve te odločbe, morata biti za obstoj izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ nujno podana dva pogoja skupaj. Prvi pogoj (podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa) je v konkretnem primeru izpolnjen. Pooblaščenec v celoti pritrjuje navedbam organa v izpodbijani odločbi, s katerimi organ zatrjuje, da bi javno razkritje podrobnih opisov in karakteristik kolesnikov 8x8 z orožji, opisov njihovih zmogljivosti, vrste opreme in natančnega opisa njenih tehničnih in taktičnih zmogljivosti, nedvomno pomenilo neposredno zmanjšanje obrambnih sposobnosti enot Slovenske vojske, zmanjšanje možnosti uporabe enot in posameznikov ter večje tveganje pri uporabi enot izven ozemlja Republike Slovenije. Zahtevnik GŠSV je izdelan na podlagi Taktične študije MOTB 2010, šifra 804-00-17/2004-33, z dne 17. 2. 2005. Podatki v poglavju 1.7 Zahtevnika GŠSV, in sicer od strani 6 do 9, predstavljajo podatke o taktičnem konceptu in taktičnih načelih uporabe LKOV 8x8, podatki na strani 18 Zahtevnika GŠSV pa so podatki o funkcionalnih zahtevah za zaščito vozila, za gibljivost vozila in za oborožitev vozila. Področje dela ministrstva ima v delu, ki se nanaša na obrambne sposobnosti enot Slovenske vojske, izrazito naravo notranjega delovanja. Pooblaščenec je ugotovil, da v konkretnem primeru obravnavani podatki predstavljajo informacije, ki nedvomno razkrivajo notranje razmišljanje ministrstva, saj so iz njih razvidni taktični koncept dela obrambe, taktična  načela uporabe LKOV 8x8 ter različni podatki o funkcionalnih zahtevah vozila, ki je bil predmet naročila zaupne narave št. MORS 407/2005-TRP Pehotna vojna vozila-kolesniki 8x8 z dne 4. 7. 2006. Kot določa 2. člen Zakona o obrambi (Uradni list RS, št. 82/1994 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZObr) je temeljni namen obrambe odvračanje napada na državo ter obramba neodvisnosti, nedotakljivosti in celovitosti države. Ta namen je mogoče doseči le, če oblikovanje taktično-tehničnih prednosti obrambe Republike Slovenija poteka predvsem znotraj organa, stran od oči javnosti, saj je takšen način dela nujen za uresničevanje varnostnih in obrambnih interesov države. V obravnavanem primeru gre torej za podatke, ki po naravi sodijo v sfero notranjega delovanja organa, ker iz njih izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika.

 

Da gre za izrazito sfero notranjega delovanja nenazadnje potrjuje tudi dejstvo, da so bili ti podatki kasneje uporabljeni za potrebe naročila zaupne narave št. MORS 407/2005-TRP Pehotna vojna vozila-kolesniki 8x8 z dne 4. 7. 2006. Za tovrstna naročila je že zakonodajalec v določeni meri izključil javnost s tem, ko je s 4. točko 2. člena Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št 39/00, 102/00 – popr. in 2/04, v nadaljnjem besedilu ZJN-1) izključil uporabo ZJN-1, če gre za nakup oborožitve, vojaške opreme in specialne operativne tehnike ali drugo naročilo zaupne narave, določeno s predpisi vlade. Kot naročilo zaupne narave ga je s sklepom o soglasju šifra 012-1/2006-16, z dne 15. 12. 2005, opredelila Medresorska delovna skupina za izdajo soglasij za izvedbo zaupnih naročil. Brez dvoma obravnavani podatki izhajajo iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo ministrstva.    

 

Vendar pa ugotovljeno dejstvo, da gre za dokument, sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem organa, ne zadostuje za uporabo izjeme iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Potrebna je še ocena, ali bi razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Ta test spada med teste tehtanja. Dostop do informacije je mogoče zavrniti le, če se tehtnica med škodo oziroma motnjami pri delovanju in dejavnosti organa ter razkritjem informacije, nagne proti škodi. Navedeno pomeni, da se dostop do informacije zavrne le v primeru, če bi bila škoda, ki bi zaradi motenj pri delovanju nastala organu, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo. Poleg tega Pooblaščenec poudarja, da je pri tej izjemi škodni test zelo strog, saj mora razkritje dokumenta ne samo ogroziti varovano pravno dobrino, ampak že resno ogroziti proces odločanja institucije, da bi se dostop do dokumentov lahko zavrnil.

 

Dokazati je torej treba, da bi razkritje podatkov v poglavju 1.7, in sicer od strani 6 do 9 (taktični koncept) in stran 18 (taktično-tehnične karakteristike vozila in zaščita) Zahtevnika GŠSV povzročilo motnje pri delovanju organa, zato je treba opraviti t.i. specifični škodni test. To konkretno pomeni, da je izjema po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ podana le, če se izkaže, da bi razkritje obravnavanih podatkov, povzročilo motnje pri delovanju organa. Iz teorije in tudi prakse Pooblaščenca izhaja, da »motnje« ne morejo pomeniti zadrege organa, neprijetnost zaradi razkritja kako deluje organ ipd. Besedo motnje je potrebno tolmačiti v smislu, da bi razkritje podatka (dokumenta) pomenilo resno oviro za nadaljnje delo organa oziroma bi bilo to delo bistveno drugače (po kvaliteti slabše) kot je bilo pred razkritjem oziroma kakršno bi bilo, če do razkritja dokumenta ne bi prišlo.

 

Pooblaščenec se strinja z navedbami v izpodbijani odločbi, s katerimi organ zatrjuje, da so razlogi za varovanje podatkov v tem, da bi javno razkritje vrste opreme, njene tehnične značilnosti in način delovanja SKOV 8x8, za katera je zahtevana specifična izvedba, nedvomno pomenilo zmanjšanje taktično-tehničnih prednosti in s tem zmanjšanje bojne sposobnosti enot Slovenske vojske, zmanjšanje možnosti uporabe enot in posameznikov v bojnih operacijah, oslabilo učinkovitost v boju proti mednarodnemu terorizmu ter posledično lahko škodilo varnostnim in obrambnim interesom države. Razkritje teh podatkov torej ne bi povzročilo zgolj motenj pri delovanju organa oziroma ministrstva, ampak bi pomenilo resne motnje v delovanju cele države, saj bi bilo ovirano odvračanje napada na državo ter obramba neodvisnosti, nedotakljivosti in celovitosti države, ki je, skladno z določbami ZObr, temeljni namen obrambe.

 

Pooblaščenec je po presoji vseh okoliščin prišel do ugotovitve, da bi razkritje obravnavanih podatkov povzročilo motnje pri delovanju ministrstva. Pooblaščenec je presodil, da bi za organ in državo nastala nepopravljiva škoda, če bi bila vsebina obravnavanih podatkov razkrita javnosti, saj bi ti podatki lahko prišli tudi v roke subjektom, ki morebiti načrtujejo napad na državo. Takšna nevarnost pa po mnenju Pooblaščenca ni zgolj abstraktna in neoprijemljiva, temveč povsem predvidljiva posledica morebitnega razkritja obravnavanih podatkov. Če bi bile tehnične in taktične značilnosti obrambe javno razkrite, bi bilo ogroženo učinkovito odvračanje napada, saj bi bil napadalec dobro pripravljen, ker bi bil seznanjen z vsemi podrobnostmi obrambe. 

 

V nekaterih drugih dokumentih so vsebinsko precej enaki podatki označeni s stopnjo tajnosti. Tak primer so npr. podatki v Investicijskem programu, ki so označeni s stopnjo tajnosti INTERNO, kar je podrobneje obrazloženo v točki 5.2. te obrazložitve. 4. točka prvega odstavka 13. člena ZTP določa, da se stopnja tajnosti INTERNO določi za tajne podatke, katerih razkritje nepoklicani osebi bi lahko škodovalo delovanju ali izvajanju nalog organa. Dejstvo, da je v bistvenem enaka vsebina v drugem dokumentu označena s stopnjo tajnosti INTERNO, še dodatno potrjuje ugotovitev Pooblaščenca, da na tem mestu obravnavani podatki, izpolnjujejo oba kriterija, ki sta potrebna za opredelitev izjeme po 11. točki prvega odstavka ZDIJZ.

 

Pooblaščenec na koncu še pojasnjuje, da zavrnitev dostopa do dokumenta iz razloga po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ nikakor ne pomeni, da bi motnje pri delovanju organa nastale, ker bi bili podatki iz zahtevanega dokumenta sporni, ali bi predstavljali kakšne nepravilnosti pri organu oziroma bi zanj pomenili zadrego. Namen zavrnitve dostopa po 11. točki ni skriti dokument, da bi se organ zavaroval pred kritičnim očesom javnosti, temveč pomeni zavarovanje relativno normalnega notranjega delovanja organa. Razkritje obravnavanega dokumenta bi po presoji Pooblaščenca, kot je razvidno iz zgornje argumentacije, organu, ministrstvu in državi povzročilo (konkretne) prihodnje težave v delovanju.

 

Upoštevaje navedeno je Pooblaščenec zaključil, da sta kumulativno izpolnjena oba pogoja, ki ju za obstoj izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena določa ZDIJZ, saj bi javnost zahtevanih podatkov v tolikšni meri ogrozila kritično in učinkovito delo organa, da obstaja resna in konkretna nevarnost motnje v delovanju organa, zato je organ ravnal pravilno, ko je zahtevo prosilca za dostop do podatkov v poglavju 1.7, in sicer od strani 6 do 9 (taktični koncept) in stran 18 (taktično-tehnične karakteristike vozila in zaščita) Zahtevnika GŠSV zavrnil.

 

Pooblaščenec ugotavlja, da je bil postopek pred odločbo, ki se je nanašal na odločitev v zvezi s 6. alinejo 2. točke izreka izpodbijane odločbe, pravilen, da je odločba v tem delu pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato je pritožbo v tem delu zavrnil.

 

5.7. Koncept projekta PBV k 8x8, št. 809-00-3/2005-8, z dne 5. 7. 2005 (v nadaljevanju Koncept projekta)

 

Organ je prosilcu, sklicujoč se na izjemo iz 1. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zavrnil dostop do zadnjega dela tabele na sedmi strani od drugega odstavka tabele do konca strani (zaščita PBV-k 8x8) in dostop do zadnje vrstice tabele na 21. strani Koncepta projekta. Preostale podatke v Obrazložitvi MORS delovni skupini za izvajanje TRP pri Vladi RS je organ opredelil za prosto dostopno informacijo javnega značaja. Pooblaščenec je zato presojal utemeljenost odločitve organa.

 

V obrazložitvi je organ utemeljeval to izjemo z istimi argumenti, kot jih je navajal za podatke iz naslednjih dokumentov: Zahtevnik GŠSV št. 809-00/1/2004-137, z dne 1. 4. 2005 in Zapisnik 1. seje Projektnega sveta PBV k 8x8 z dne 5. 12. 2005. Ker gre za istovrstne podatke, kot v navedenih dokumentih, se Pooblaščenec v izogib ponavljanju sklicuje na argumente, ki jih je podal že v točki 5.6. obrazložitve te odločbe in zaključuje, da je glede zadnjega dela tabele na sedmi strani od drugega odstavka tabele do konca strani (zaščita PBV-k 8x8) in zadnje vrstice tabele na 21. strani Koncepta projekta podana zatrjevana izjema. Prvi pogoj za obstoj te izjeme (podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa) je v konkretnem primeru izpolnjen. Pooblaščenec v celoti pritrjuje navedbam organa v izpodbijani odločbi, s katerimi organ zatrjuje, da bi javno razkritje podrobnih opisov in karakteristik kolesnikov 8x8 z orožji, opisov njihovih zmogljivosti, vrste opreme in natančnega opisa njenih tehničnih in taktičnih zmogljivosti, nedvomno pomenilo neposredno zmanjšanje obrambnih sposobnosti enot Slovenske vojske, zmanjšanje možnosti uporabe enot in posameznikov ter večje tveganje pri uporabi enot izven ozemlja Republike Slovenije. Koncept projekta je narejen na podlagi študije Zahtevnika GŠSV št. 809-00/1/2004-137, z dne 1. 4. 2005, slednji pa je izdelan na podlagi Taktične študije MOTB 2010, šifra 804-00-17/2004-33, z dne 17. 2. 2005. Podatki v Konceptu projekta, do katerih je organ zavrnil dostop, predstavljajo podatke o zaščiti pehotnih bojnih vozil. V obravnavanem primeru gre torej za podatke, ki po naravi sodijo v sfero notranjega delovanja organa, ker iz njih izhajajo način oziroma sredstva zaščite konkretnih bojnih vozil, torej postopek oziroma način dela organa. Pooblaščenec se strinja z navedbami v izpodbijani odločbi, s katerimi organ zatrjuje, da so razlogi za varovanje podatkov v tem, da bi javno razkritje vrste opreme, njene tehnične značilnosti in način delovanja SKOV 8x8, za katera je zahtevana specifična izvedba, nedvomno pomenilo zmanjšanje taktično-tehničnih prednosti in s tem zmanjšanje bojne sposobnosti enot Slovenske vojske, zmanjšanje možnosti uporabe enot in posameznikov v bojnih operacijah, oslabilo učinkovitost v boju proti mednarodnemu terorizmu ter posledično lahko škodilo varnostnim in obrambnim interesom države. Razkritje teh podatkov torej ne bi povzročilo zgolj motenj pri delovanju ministrstva, ampak bi pomenilo resne motnje v delovanju cele države, saj bi bilo ovirano odvračanje napada na državo ter obramba neodvisnosti, nedotakljivosti in celovitosti države, ki je, skladno z določbami ZObr, temeljni namen obrambe. Pooblaščenec je po presoji vseh okoliščin prišel do ugotovitve, da bi razkritje obravnavanih podatkov povzročilo motnje pri delovanju organa. Pooblaščenec je presodil, da bi za organ in državo nastala nepopravljiva škoda, če bi bila vsebina obravnavanih podatkov razkrita javnosti, saj bi ti podatki lahko prišli tudi v roke subjektom, ki morebiti načrtujejo napad na državo. Takšna nevarnost pa po mnenju Pooblaščenca ni zgolj abstraktna in neoprijemljiva, temveč povsem predvidljiva posledica morebitnega razkritja obravnavanih podatkov. Če bi bile tehnične in taktične značilnosti obrambe javno razkrite, bi bilo ogroženo učinkovito odvračanje napada, saj bi bil napadalec dobro pripravljen, ker bi bil seznanjen z vsemi podrobnostmi obrambe. 

 

Upoštevaje navedeno je Pooblaščenec zaključil, da sta glede obravnavanih podatkov kumulativno izpolnjena oba kriterija, ki ju za obstoj izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena določa ZDIJZ, saj bi javnost zahtevanih podatkov v tolikšni meri ogrozila kritično in učinkovito delo organa, da obstaja resna in konkretna nevarnost motnje v delovanju organa, zato je organ ravnal pravilno, ko je zahtevo prosilca za dostop do zadnjega dela tabele na sedmi strani od drugega odstavka tabele do konca strani (zaščita PBV-k 8x8) in za dostop do zadnje vrstice tabele na 21. strani Koncepta projekta zavrnil.

 

Pooblaščenec ugotavlja, da je bil postopek pred odločbo, ki se je nanašal na odločitev v zvezi s 7. alinejo 2. točke izreka izpodbijane odločbe pravilen, da je odločba v tem delu pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato je pritožbo v tem delu zavrnil.

 

5.8. Obrazloženo obvestilo o oddaji naročila zaupne narave št. MORS 407/2005-TRP Pehotna vojna vozila- kolesniki 8x8 z dne 4. 7. 2006 (v nadaljevanju Obrazloženo obvestilo)

 

Organ je zavrnil dostop do podatkov o vrednosti uteži drugega nivoja v tabeli na četrti strani Obrazloženega obvestila na podlagi 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Prosilec v pritožbi nasprotuje odločitvi organa v celoti, zato je Pooblaščenec v nadaljevanju presojal pravilnost odločitve prvostopenjskega organa.

 

Kot je podrobno pojasnjeno že v točki 5.5.2. obrazložitve te odločbe, morata biti za obstoj izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ nujno podana dva pogoja skupaj. Prvi pogoj (podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa) potrjuje predvsem dejstvo, da je vrednost uteži eden izmed podatkov, ki so bili uporabljeni v postopku ocenjevanja ponudb za naročilo št. MORS 407/2005-TRP Pehotna vojna vozila-kolesniki 8X8 z dne 4. 7. 2006, ki je zaupne narave,kot je pojasnjeno že v točki 5.6. obrazložitve te odločbe. Podatki o vrednosti uteži so opredeljeni v Kriterijalnem modelu z opomnikom za ocenjevanje ponudb za naročilo zaupne narave MORS-407/2005-TRP in predstavljajo  enega izmed kriterijev, na podlagi katerih odloča organ o zaupnem naročilu. Ti podatki nedvomno in služijo interni komunikaciji znotraj ministrstva v postopku sprejemanja odločitve. Zaradi opisanih lastnosti podatkov o vrednosti uteži Pooblaščenec ugotavlja, da  gre za podatke, ki izhajajo iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa.       

 

Za oceno, ali bi razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa, je ključnega pomena dejstvo, da so podatki o vrednosti uteži v Kriterijalnem modelu z opomnikom za ocenjevanje ponudb za naročilo zaupne narave MORS-407/2005-TRP označeni s stopnjo tajnosti INTERNO, kar je podrobneje obrazloženo v točki 5.4. te obrazložitve. Kot izhaja iz 4. točke prvega odstavka 13. člena ZTP, se stopnja tajnosti INTERNO določi za tajne podatke, katerih razkritje nepoklicani osebi bi lahko škodovalo delovanju ali izvajanju nalog organa. Dejstvo, da so isti podatki v drugem dokumentu označeni s stopnjo tajnosti INTERNO, potrjuje, da ni razkritje vrednosti uteži nepoklicani osebi škodovalo delovanju ali izvajanju nalog organa oziroma ministrstva. Pooblaščenec zato ne vidi razlogov, zakaj glede obstoja motenj, ki bi nastale organu z razkritjem obravnavanih podatkov, ne bi sledil oceni možnih škodljivih posledic, ki je bila izdelana za podatke (med drugim tudi za vrednost uteži) iz Kriterijalnega modela z opomnikom za ocenjevanje ponudb za naročilo zaupne narave MORS-407/2005-TRP, iz katere izhaja, da bi razkritje teh podatkov škodovalo delovanju ali izvajanju nalog strokovnih komisij in onemogočilo učinkovito izbiro najboljših ponudnikov. Razkritje teh podatkov pa ne bi povzročilo zgolj motenj pri delovanju ministrstva, ampak bi pomenilo resne motnje v delovanju cele države, saj bi bilo v primeru neučinkovite izbire najboljših ponudnikov ovirano tudi odvračanje napada na državo ter obramba neodvisnosti, nedotakljivosti in celovitosti države, ki je, skladno z določbami ZObr, temeljni namen obrambe.

 

Pooblaščenec je po presoji vseh okoliščin prišel do ugotovitve, da bi razkritje obravnavanih podatkov lahko povzročilo motnje pri delovanju organa, ministrstva in države. Takšna nevarnost pa po mnenju Pooblaščenca ni zgolj abstraktna in neoprijemljiva, temveč povsem predvidljiva posledica morebitnega razkritja obravnavanih podatkov. Razkritje obravnavanih podatkov bi po presoji Pooblaščenca, kot je razvidno iz zgornje argumentacije, ministrstvu in državi povzročilo (konkretne) prihodnje težave v delovanju.

 

Upoštevaje navedeno je Pooblaščenec zaključil, da sta kumulativno izpolnjena oba pogoja, ki ju za obstoj izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena določa ZDIJZ, saj  bi javnost zahtevanih podatkov v tolikšni meri ogrozila kritično in učinkovito delo organa, ministrstva in države, da obstaja resna in konkretna nevarnost motnje v delovanju organa. Po pregledu vsebine zahtevanega dokumenta Pooblaščenec ugotavlja, da je organ ravnal pravilno, ko je prosilcu zavrnil dostop do vrednosti uteži drugega nivoja v tabeli na četrti strani Obrazloženega obvestila, poleg tega pa je Pooblaščenec ugotovil, da je organ spregledal, da se isti podatki pojavljajo tudi na drugih mestih v obravnavanem dokumentu, in sicer v besedilu na peti, šesti in sedmi strani, ker se zahteva prosilca v tem delu zavrne. Pooblaščenec zato ugotavlja, da je treba vrednosti uteži prekriti tudi na navedenih straneh.

 

Kot izhaja iz obrazložitve, je organ iz ugotovljenih dejstev napravil napačen sklep glede dejanskega stanja, s tem, ko ni prekril vrednosti uteži drugega nivoja na vseh mestih, kjer se ta podatek pojavi v zahtevanem dokumentu. Pooblaščenec je zato na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP 8. alinejo 2. točke izreka izpodbijane odločbe odpravil in sam rešil zadevo, kot izhaja iz 3. alineje 1. točke izreka te odločbe.

 

5.9. Obrazložitev MORS delovni skupini za izvajanje TRP pri Vladi RS z dne 15. 12. 2006 (v nadaljevanju Obrazložitev MORS delovni skupini za izvajanje TRP pri Vladi RS)

 

Organ je prosilcu, sklicujoč se na izjemo iz 1. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zavrnil dostop do druge tabele na peti strani Obrazložitve MORS delovni skupini za izvajanje TRP pri Vladi RS, kjer so navedene letne vrednosti plačil. Preostale podatke v Obrazložitvi MORS delovni skupini za izvajanje TRP pri Vladi RS je organ  opredelil za prosto dostopno informacijo javnega značaja. Pooblaščenec je zato presojal utemeljenost takšne odločitve organa.

 

Ministrstvo je v dopisu št. 090-4/2011-33, z dne 23. 9. 2011 navedlo, da je bila stopnja tajnosti druge tabele na peti strani Obrazložitve MORS delovni skupini za izvajanje TRP pri Vladi RS določena na podlagi Sklepa o začetku postopka oddaje naročila zaupne narave in imenovanju strokovne komisije št. MORS-407/2005-TRP, šifra 404-08-520/2005-1, z dne 20. 10. 2005, v katerem je v 13. točki določeno, da se vsi dokumenti izvedbe naročila stopnjujejo s stopnjo INTERNO. V nadaljevanju navedene točke je določeno, da so na podlagi ZTP vsi imenovani v strokovno komisijo za izvedbo naročila dolžni varovati podatke v skladu z zakonom in ocenami tajnosti dokumentov, če bodo izdelane v toku priprave in izvedbe naročila.

 

Pri ponovnem pregledu dokumentov z oznako tajnosti, je ministrstvo ohranilo oznako tajnosti v dokumentu Obrazložitev MORS delovni skupini za izvajanje TRP pri Vladi RS le glede druge tabele na peti strani, v preostalem delu je ministrstvo stopnjo tajnosti umaknilo. Navedena tabela je bila pri tem določena kot tajni podatek stopnje INTERNO z oceno možnih škodljivih posledic z dne 14. 4. 2011. Dokument je določil za tajnega Igor Nered, generalni direktor Direktorata za logistiko pri MORS. V oceni je navedeno, da bi razkritje tajnega podatka nepoklicani osebi lahko škodovalo delovanju ali izvajanju nalog ministrstva. Vrednosti plačil (druga tabela na peti strani) predstavljajo vrednost, na podlagi katerih bi bilo moč izračunati vrednosti opreme in vozila, kar predstavlja poslovno skrivnost dobavitelja. V primeru razkritja podatkov bi podjetje lahko vložilo tožbo zaradi razkritja nepooblaščenim osebam ali subjektom, kar bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Tajnost preneha s preklicem.

 

Pooblaščenec ugotavlja, da druga tabela na peti strani Obrazložitve MORS delovni skupini za izvajanje TRP pri Vladi RS izpolnjuje vse tri elemente formalnega kriterija za določitev podatka kot tajnega po ZTP. Podatke v zahtevanem dokumentu je za tajne določil generalni direktor direktorata za logistiko, ki je za takšno ravnanje pooblaščen z 9. členom Pravilnika o varovanju tajnih podatkov na MORS, šifra 0070-5/2006-4 z dne 21. 2. 2006, ki ga je izdal minister, torej predstojnik organa, kar je skladno z 10. členom ZTP. Ob določanju stopnje tajnosti je bila v skladu z 11. členom ZTP izdelana pisna ocena o možnih škodljivih posledicah, dokument pa je tudi označen v skladu s 17. členom ZTP. Pooblaščenec pa ugotavlja, da nista izpolnjena oba elementa materialnega kriterija iz 5. člena ZTP. Podatki, ki so v konkretnem primeru označeni kot tajni, se namreč ne nanašajo na nobeno izmed interesnih področij države, ki so taksativno določena v 5. členu ZTP. Iz ocene možnih škodljivih posledic z dne 14. 4. 2011 ni razvidno, ali se obravnavani dokument nanaša na katerokoli izmed področij, ki jih 5. člen ZTP, ki opredeljuje materialni kriterij za določitev tajnega podatka, določa v točkah od 1. do 6. Iz navedene ocene možnih škodljivih posledic namreč izhaja le, da gre za podatke, ki so poslovna skrivnost dobavitelja, česar pa ni mogoče opredeliti kot področje iz 5. člena ZTP. Prav pisna ocena možnih škodljivih posledic, ki mora vsebovati vse sestavine, ki jih določa ZTP, je varovalka, da organi ne bi zlorabili instituta tajnosti podatkov, saj namreč omogoča nadzor širše javnosti. Vsebina obravnavane ocene možnih škodljivih posledic tega ne omogoča. Pooblaščenec je zato ministrstvo kot originatorja dokumentov dne 24. 10. 2011 pozval, naj pojasni, ali podatki v navedenem dokumentu predstavljajo podatke, ki se nanašajo na katero izmed področji, ki so navedena v 5. členu ZTP. Ministrstvo je v odgovoru, ki ga je Pooblaščenec prejel dne 7. 11. 2011, brez kakršnekoli utemeljitve navedlo le, da se podatki v obravnavani tabeli poleg poslovne skrivnosti nanašajo tudi na 6. točko 5. člena ZTP, ki govori o gospodarskih in finančnih zadevah, pomembnih za javno varnost, obrambo, zunanje zadeve ter obveščevalno in varnostno dejavnost organov Republike Slovenije. Pooblaščenec je natančno preučil vsebino ocene možnih škodljivih posledic v povezavi z vsebino obravnavanega dokumenta in ugotovil, da se podatki ne nanašajo na nobeno izmed področij, ki so navedena v 5. členu ZTP. Stališču ministrstva, da gre za podatke iz 6. točke 5. člena ZTP, ni mogoče slediti niti ob uporabi jezikovne razlage, ker nobeno izmed možnih področij sploh ni omenjeno, niti na podlagi teleološke razlage, ker je edini namen ministrstva, ki ga je mogoče razbrati iz obravnavane ocene škodljivih posledic, varovanje poslovne skrivnosti dobavitelja. Upoštevaje navedene ugotovitve je Pooblaščenec zaključil, da eden izmed elementov materialnega kriterija, ki morata biti izpolnjena kumulativno, za določitev podatka kot tajnega, ni izpolnjen. Ker je po ZTP tajen le tisti podatek, ki kumulativno izpolnjuje vse elemente materialnega in formalnega kriterija, se Pooblaščenec zaradi neobstoja enega izmed elementov materialnega kriterija ni spuščal v presojo drugega elementa. Vse navedeno pomeni, da podatkov, ki so navedeni v drugi tabeli na peti strani Obrazložitve MORS delovni skupini za izvajanje TRP pri Vladi RS, ni mogoče obravnavati kot tajnih podatkov po ZTP, zato je zmotna ugotovitev organa v izpodbijani odločbi, da so glede teh podatkov izpolnjeni pogoji za obstoj izjeme po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.    

 

Pooblaščenec se posebej opredeljuje tudi do določbe 17. člena ZTP, ki v tretjem odstavku določa, da se mora podatek oziroma dokument obravnavati kot tajen, tudi če je označen le s stopnjo tajnosti. Slednja določba ima nedvomno namen varovanja tajnih podatkov na splošno, da je vsak posameznik ali organ, ki se seznani s tajnim dokumentom, zavezan, da ga obravnava kot tajnega. Na ta način je preprečena samovoljna in arbitrarna presoja tistega, ki pride v stik s tovrstnim dokumentom, ali bo z njim razpolagal kot s tajnim dokumentom. Vendar pa navedena določba ne more izničiti strogih kriterijev, ki jih sicer določa ZTP, da lahko dokument nosi oznako tajnosti. Zato je treba ločiti postopek ugotavljanja, ali gre za tajne podatke, od same seznanitve s tovrstnimi dokumenti. V postopku ugotavljanja, ali gre za tajen podatek, je vselej nujna in bistvena presoja, ali dokument kot tak kumulativno izpolnjuje formalni in materialni kriterij. Če ju ne izpolnjuje, ne moremo govoriti o tajnih podatkih, tudi če dokument nosi oznako tajnosti. Drugačna razlaga 17. člena ZTP bi sicer izničila namen zakonodajalca, ki je s strogimi in jasnimi določili želel omejiti vsesplošno uporabo instituta tajnosti. Pooblaščenec zato določbo 17. člena ZTP razume kot varovalko tajnih podatkov, nikakor pa ta določba, z vidika postopka ugotavljanja (in s tem povezanega pritožbenega postopka pred Pooblaščencem), ne more izključiti ostalih določb ZTP, ki jasno določajo pogoje in postopek določanja tajnih podatkov. Glede na to, da je Pooblaščenec na podlagi ZDIJZ pristojen preizkusiti, ali gre v obravnavanem primeru za tajne podatke, je zavezan ugotoviti izpolnjevanje kriterijev, ki jih določa ZTP. V ta namen je v ugotovitvenem postopku pozval originatorja dokumenta, ki je predmet presoje, da izkaže izpolnjevanje kriterijev, ki mu jih nalaga ZTP, da je dokumente lahko označil s stopnjo tajnosti in jih na ta način izključil iz sicer ustavno zagotovljene pravice do informacij javnega značaja. Ker v pritožbenem postopku ministrstvo ni izkazalo obstoja vseh, v zakonu opredeljenih pogojev, da bi lahko govorili o tajnih podatkih, je Pooblaščenec ugotovil, da ne gre za tajne podatke, kar pomeni, da ni podana izjema iz 1. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

Pooblaščenec je v nadaljevanju presojal, ali podatki v drugi tabeli na peti strani Obrazložitve MORS delovni skupini za izvajanje TRP pri Vladi RS predstavljajo kakšno drugo izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja in pri tem ugotovil, da del podatkov predstavlja poslovno skrivnost stranskega udeleženca, kar predstavlja izjemo po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

Obrazložitev MORS delovni skupini za izvajanje TRP pri Vladi RS je dopis, s katerim je ministrstvo Delovni skupini za izvajanje temeljnih razvojnih programov Slovenske vojske v letih 1994 do 2015, ki deluje v okviru Vlade RS, predlagalo, da prouči izvedbo postopkov naročila in vsebino pogodbe ter sprejme ustrezne sklepe in s tem omogoči podpis pogodbe št. 009-06A. Podatki v drugi tabeli na peti strani Obrazložitve MORS delovni skupini za izvajanje TRP pri Vladi RS temeljijo na dodatku št. 7 k ponudbi št. RO-PR06/0148 stranskega udeleženca in niso označeni kot poslovna skrivnost po prvem odstavku 39. člena ZGD-1. Pooblaščenec je ob upoštevanju ugotovitev iz točke 4.5. obrazložitve te odločbe, kjer je presojal, kateri podatki iz ponudbe stranskega udeleženca in dopolnitev ponudbe predstavljajo poslovno skrivnost, ugotovil, da so podatki, ki predstavljajo poslovno skrivnost stranskega udeleženca po objektivnem kriteriju v obravnavani tabeli navedeni v tretjem in četrtem stolpcu v šestih zaporednih vrsticah, ki se  nanašajo na leta od vključno 2008 do vključno 2013. To so namreč podatki, na podlagi katerih bi bilo mogoče izračunati ceno za pehotno bojno vozilo ali ceno za elektronsko in komunikacijsko opremo na enoto, ki pa je v konkretnem primeru poslovna skrivnost. Ker ponudniki zaradi narave dejavnosti, na katero se nanašajo cene na enoto v konkretnem primeru in ki je podvržena strogemu režimu urejanja in kjer je krog ponudnikov, zelo omejen, skoraj vedno tekmujejo le med seboj (tako pri pravnih poslih v Republiki Sloveniji, kakor tudi pri pravnih poslih v tujin) in imajo tako še toliko večjo možnost unovčiti vrednost tovrstnih podatkov v škodo soponudnikov, bi po mnenju Pooblaščenca v primeru razkritja teh podatkov neupravičenim osebam nastala velika škoda stranskemu udeležencu v smislu izgube konkurenčne prednosti na trgu (na prihodnjih razpisih bi razkritje teh podatkov na nedvomno poslabšalo položaj ponudnik, katerega ponudba bi bila javno razkrita, v primerjavi z ostalimi ponudniki; na ta način bi ponudnik izgubil konkurenčno prednost, njegov konkurenčni položaj na trgu bi se poslabšal, s čimer bi mu nedvomno nastala škoda). Zaradi posebne narave dejavnosti je zakonodajalec za naročila, pri katerih gre za nakup oborožitve, vojaške opreme in specialne operativne tehnike ali drugo naročilo zaupne narave, izključil uporabo zakona, ki ureja javna naročila (več o tem je pojasnjeno v točki 5.6. obrazložitve te odločbe), zato na podlagi določb ZJN-1 podatkov, ki izpolnjujejo kriterije za opredelitev poslovne skrivnosti, ni mogoče razkriti. Javnosti v tem delu obravnavanih podatkov pa tudi ne določa noben drug zakon, prav tako pa po vedenju Pooblaščenca še niso bili uradno javno objavljeni. Podatki, ki so v obravnavani tabeli navedeni v tretjem in četrtem stolpcu v šestih zaporednih vrsticah, ki se nanašajo na leta od vključno 2008 do vključno 2013, zato predstavljajo izjemo od prostega dostopa po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

Glede preostalih podatkov v obravnavani tabeli Pooblaščenec ocenjuje, da njihovo razkritje javnosti ne bi škodovalo tržnemu položaju stranskega udeleženca. V prvem stolpcu tabele so navedeni podatki o letih dobave, v drugem podatki o številu vozil, ki naj bi bili po pogodbi dobavljeni, podatki v zadnji vrstici tabele so navedeni treh stolpcih, in sicer je v drugem stolpcu tabele navedeno skupno število dobavljenih vozil, v tretjem stolpcu tabele skupna cena pehotnih bojnih vozil in v četrtem stolpcu tabele skupna cena elektronske in komunikacijske opreme. Pooblaščenec ne vidi razumnih razlogov, ki bi kazali na nastanek škode za poslovni položaj stranskega udeleženca v primeru razkritja teh podatkov, hkrati pa takšnih razlogov ni konkretno navedel ne organ, ne ministrstvo, ne stranski udeleženec. Pooblaščenec je zato zaključil, da v tem delu niso izpolnjeni kriteriji po drugem odstavku 39. člena ZGD-1, kar pomeni, da ti podatki ne predstavljajo izjeme od prostega dostopa po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.       

 

Glede preostalega dela Obrazložitve MORS delovni skupini za izvajanje TRP pri Vladi RS se Pooblaščenec strinja z ugotovitvijo organa v izpodbijani odločbi, da gre za prosto dostopno informacijo javnega značaja.

 

Kot izhaja iz obrazložitve, je organ s tem, ko je prosilcu zavrnil dostop do celotne druge tabele na peti strani Obrazložitve MORS delovni skupini za izvajanje TRP pri Vladi RS, napačno uporabil materialno pravo (prvi odstavek 6. člena ZDIJZ). Pooblaščenec je zato na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP 9. alinejo 2. točke izreka izpodbijane odločbe odpravil in sam rešil zadevo, kot izhaja iz alineje 1. točke izreka te odločbe.

 

5.10. Dokumenti iz 10., 11., 12., 13., 14., 15., 16., 17., 18., 19., 20., 21. in 22. alineje 2. točke izreka izpodbijane odločbe

 

Organ se je na obstoj izjeme iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ skliceval v zvezi s podatki o sodelujočih javnih uslužbencih, ki so navedeni v naslednjih dokumentih:

-       Sklep o začetku postopka oddaje naročila zaupne narave, št. 404-08-520/2005-I, z dne 20. 10. 2005;

-       Sklep o imenovanju projektnega sveta za usmerjanje projektne skupine in strokovne komisije za izvedbo naročila PBV k 8x8, 404-08-520/2005-6, z dne 8. 11. 2005;

-       Sklep o imenovanju projektne skupine projekta »Pehotno bojno vozilo – kolesnik 8x8, 809-00-13/2005-3, z dne 26. 4. 2005;

-       Sklep o imenovanju strokovne komisije, MORS-407/2005-TRP, z dne 20. 10. 2005;

-       Zapisnik 1. seje Projektnega sveta PBV k 8x8, z dne 5. 12. 2005;

-       Sklep o razrešitvi predsednika strokovne komisije PBV k 8x8 z dne 9. 6. 2006;

-       Sklep o imenovanju predsednika strokovne komisije PBV k 8x8 z dne 9. 6. 2006;

-       Sklep o imenovanju pogajalske skupine PBV k 8x8 z dne 6. 10. 2006;

-       Zapisnik 6. seje pogajalske skupine PBV k 8x8, št. 4301-3/2006-84 z dne 3. 1. 2007;

-       Zapisnik 8. seje projektnega sveta PBV k 8x8 z dne 23. 10. 2006;

-       Zapisnik 10. seje projektnega sveta PBV k 8x8 z dne 16. 12. 2006;

-       Zapisnik 3. seje pogajalske skupine PBV k 8x8 z dne 20. 10. 2006.

 

Glede podatkov o sodelujočih javnih uslužbencih se Pooblaščenec v celoti sklicuje na 5.5.2. točko obrazložitve te odločbe in zaključuje, da argumentov, s katerimi sta postregla organ in ministrstvo, ni mogoče šteti kot motnje, ki bi jih pri delovanju organa oziroma pri dejavnosti organa povzročilo razkritje imen javnih uslužbencev, navedenih v dokumentih iz prejšnjega odstavka. Ker glede podatkov o sodelujočih javnih uslužbencih, ki se nahajajo v dokumentih, navedenih v prejšnjem odstavku, v konkretnem primeru nista podana oba kriterija za opredelitev izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ kumulativno, Pooblaščenec zaključuje, da ta izjema ni podana. Hkrati Pooblaščenec ugotavlja, da obravnavani podatki o sodelujočih javnih uslužbencih tudi ne predstavljajo nobene druge izjeme od prostega dostopa.

 

Organ je obstoj izjeme iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zatrjeval glede 16. točke na tretji strani Zapisnika 1. seje Projektnega sveta PBV k 8x8, z dne 5. 12. 2005, in sicer je navedel, da gre za podatke o zaščiti vozil. V obrazložitvi je organ utemeljeval to izjemo z istimi argumenti, kot jih je navajal za podatke iz naslednjih dokumentov: Zahtevnik GŠSV št. 809-00/1/2004-137, z dne 1. 4. 2005, Koncept projekta PBV k 8x8, št. 809-00-3/2005-8, z dne 5. 7. 2005 in Obrazloženo obvestilo o oddaji naročila zaupne narave št. MORS 407/2005-TRP pehotna vojna vozila – kolesniki 8x8 z dne 4. 7. 2006. Ker gre za istovrstne podatke, kot v navedenih dokumentih, se Pooblaščenec v izogib ponavljanju sklicuje na argumente, ki jih je podal že v točkah 5.6., 5.7. in 5.8. obrazložitve te odločbe in zaključuje, da je glede 16. točke na tretji strani Zapisnika 1. seje Projektnega sveta PBV k 8x8, z dne 5. 12. 2005 podana zatrjevana izjema. Prvi pogoj za obstoj te izjeme (podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa) je v konkretnem primeru izpolnjen, ker zapisnik seje projektnega sveta za usmerjanje projektne skupine in strokovne komisije za izvedbo naročila projekta »pehotno bojno vozilo-k 8x8«, ki je zaupne narave, že po naravi sodi v sfero notranjega delovanja organa (projektnega sveta), ker iz njega izhaja postopek oziroma način dela ministrstva, kot tudi njegova notranja politika, povezana z naročilom zaupne narave. Glede na to, da 16. točka na tretji strani Zapisnika 1. seje Projektnega sveta PBV k 8x8, z dne 5. 12. 2005 vsebuje podatke o zaščiti vozil, ki so predmet tega zaupnega naročila, Pooblaščenec v celoti pritrjuje navedbam organa v izpodbijani odločbi, s katerimi organ zatrjuje, da bi javno razkritje podrobnih opisov in karakteristik kolesnikov 8x8 z orožji, opisov njihovih zmogljivosti, vrste opreme in natančnega opisa njenih tehničnih in taktičnih zmogljivosti nedvomno pomenilo neposredno zmanjšanje obrambnih sposobnosti enot Slovenske vojske, zmanjšanje možnosti uporabe enot in posameznikov ter večje tveganje pri uporabi enot izven ozemlja Republike Slovenije. Takšne posledice bi nedvomno povzročile motnje pri delovanju ministrstva. Pooblaščenec je presodil, da bi za ministrstvo in državo nastala nepopravljiva škoda, če bi bila vsebina obravnavanih podatkov razkrita javnosti, saj bi ti podatki lahko prišli tudi v roke subjektom, ki morebiti načrtujejo napad na državo. Takšna nevarnost pa po mnenju Pooblaščenca ni zgolj abstraktna in neoprijemljiva, temveč povsem predvidljiva posledica morebitnega razkritja obravnavanih podatkov. Če bi bili podatki o zaščiti pehotnih bojnih vozil razkriti, bi bile s tem javno razkrite značilnosti obrambe, kar bi ogrožalo učinkovito odvračanje napada, saj bi bil napadalec dobro pripravljen, ker bi bil seznanjen z vsemi podrobnostmi obrambe. 

 

Upoštevaje navedeno je Pooblaščenec zaključil, da sta kumulativno izpolnjena oba pogoja, ki ju za obstoj izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena določa ZDIJZ, saj  bi javnost zahtevanih podatkov v tolikšni meri ogrozila kritično in učinkovito delo organa, da obstaja resna in konkretna nevarnost motnje v delovanju organa, zato je organ ravnal pravilno, ko je zahtevo prosilca za dostop do podatkov v 16. točki na tretji strani Zapisnika 1. seje Projektnega sveta PBV k 8x8, z dne 5. 12. 2005 zavrnil. Odločitev organa v 13. alineji 2. točke izreka izpodbijane odločbe je v tem delu pravilna, vendar pa je neločljivo povezana z zmotno odločitvijo o dostopu do podatkov o sodelujočih javnih uslužbencih na projektu, zato je moral Pooblaščenec navedeno alinejo odpraviti v celoti in nato odločiti o zahtevi prosilca.

 

Kot izhaja iz obrazložitve, je organ s tem, ko je prosilcu zavrnil dostop do podatkov o sodelujočih javnih uslužbencih na projektu, napačno uporabil materialno pravo (prvi odstavek 6. člena ZDIJZ). Pooblaščenec je zato na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP 10. alinejo 2. točke, 11. alinejo 2. točke, 12. alineja 2. točke, 13. alineja 2. točke, 14. alineja 2. točke, 15. alineja 2. točke, 16. alineja 2. točke, 17. alinejo 2. točke, 18. alinejo 2. točke, 19. alinejo 2. točke, 20. alinejo 2. točke in 21. alinejo 2. točke izreka izpodbijane odločbe odpravil in sam rešil zadevo, kot izhaja iz 4., 5., 6., 7., 8., 9., 10., 11., 12. in 13. alineje 1. točke izreka te odločbe.

 

6. Sklepno

 

Po preučitvi celotne zadeve je Pooblaščenec pritožbi prosilca delno ugodil in odločil, kot izhaja iz izreka.

 

Glede na ugotovljen obstoj izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja iz 1., 2. in 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ v zvezi z zahtevanim dokumentom, je Pooblaščenec v pritožbenem postopku presojal, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa in prosilcu omogočiti delni dostop do zahtevanega dokumenta. Institut delnega dostopa je urejen v 7. členu ZDIJZ, ki določa, da v kolikor dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (npr. izjema varstva upravnih postopkov ali izjema varstva osebnih podatkov) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. Pooblaščenec ugotavlja, da je prosilec upravičen do delnega dostopa do dokumentov v primerih, kjer je ugotovljeno, da le določen del oziroma samo določen podatek predstavlja izjemo od prostega dostopa, ker ocenjuje, da je v teh primerih z institutom delnega dostopa mogoče omogočiti dostop do zahtevanih dokumentov, ne da bi s tem ogrozili zaupnost podatkov, ki so opredeljeni kot izjema od prostega dostopa. S prekritjem podatkov na način, kot izhaja iz izreka te odločbe, ostanejo podatki, za katere je to glede na določbe ZDIJZ potrebno, javnosti nedostopni.

 

Pooblaščenec na koncu opozarja na drugi odstavek 5. člena ZDIJZ, ki določa, da ima vsak prosilec na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja tako, da jo pridobi na vpogled, ali da pridobi njen prepis, fotokopijo, ali njen elektronski zapis. Drugi odstavek 17. člena v 2. točki ZDIJZ določa, da mora prosilec v zahtevi opredeliti, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis). Iz vsega zapisanega sledi, da je prosilec tisti, ki odloča, v kakšni obliki želi prejeti zahtevano informacijo. Zato mora organ prosilki posredovati dokumente, navedene v 1. točki izreka te odločbe, na način, kot to zahteva prosilka.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

Pouk o pravnem sredstvu: 

 

Zoper 1. in 3. točko izreka te odločbe ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

Zoper 2. točko izreka te odločbe ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor, in sicer zoper odločbo Vlade Republike Slovenije, Gregorčičeva 20-25, 1000 Ljubljana, št. 09001-5/2011/15, z dne 14. 6. 2011. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila           :                                                                                            

Jasna Rupnik, univ. dipl. prav.,                                                     

svetovalka Pooblaščenca                                                                              

 

 

Informacijski pooblaščenec

Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,

pooblaščenka