Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 19.07.2019
Title: Žagar Petra lekarniška dejavnost - Mariborske lekarne Maribor
Number: 090-159/2019
Category: Davčna tajnost, Ni zahtevana informacija
Status: Refused


POVZETEK:

Organ je prosilko v zvezi z zahtevanima davčnima obračunoma napotil na spletne strani AJPES. Prosilka je zoper odgovor organa vložila pritožbo, o kateri je odločil IP. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da so na spletnih straneh AJPES dosegljivi dokumenti, ki niso identični zahtevanim dokumentom, zato je IP v tem delu sledil pritožbenim navedbam prosilke. Odločitev organa torej ne predstavlja ustrezne odločitve o dostopu do zahtevanih davčnih obračunov, kot ju je organ posredoval FURS za leti 2016 in 2017. Upoštevaje navedeno je IP po uradni dolžnosti presodil še, če je podana katera od izjem dostopa po ZDIJZ, in ugotovil, da zahtevani podatki predstavljajo davčno tajnost.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-159/2019/4

Datum: 19. 7. 2019

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ) in tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP) o pritožbi registriranega lekarnarja PETRA ŽAGAR – LEKARNIŠKA DEJAVNOST, Adamičeva cesta 24B, 1290 Grosuplje (v nadaljevanju: prosilka), z dne 19. 6. 2019, zoper odgovor Javnega zdravstvenega zavoda Mariborske lekarne Maribor, Minařikova ulica 6, 2000 Maribor (v nadaljevanju: organ), z dne 6. 6. 2019, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 

ODLOČBO:

 

  1. Pritožba prosilke z dne 19. 6. 2019 zoper odgovor Javnega zdravstvenega zavoda Mariborske lekarne Maribor z dne 6. 6. 2019 se zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
  1.  

 

Obrazložitev:

 

Prosilka je z zahtevo z dne 21. 5. 2019 zahtevala, da ji organ posreduje davčna obračuna za leti 2016 in 2017, kot ju je organ posredoval Finančni upravi Republike Slovenije (v nadaljevanju: FURS).

 

Organ je prosilki z elektronskim odgovorom z dne 6. 6. 2019 odgovoril, da je znesek obračunanega davka od dohodkov pravnih oseb za leti 2016 in 2017 razviden iz računovodskih izkazov, ki so javno objavljeni na spletnih straneh Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljevanju: AJPES).

 

Prosilka je nato pri IP vložila pritožbo z dne 19. 6. 2019, ker dokumenti, objavljeni na spletnih straneh AJPES, niso dokumenti, ki jih je zahtevala. Navedla je, da je davčni obračun sklop dokumentov, ki se posredujejo na FURS in na podlagi katerih pravna oseba obračuna davek. V okviru pritožbenega postopka pri Evropski komisiji SA.45488, zaradi domneve davčne neenakosti, se ugotavlja, pod kakšnimi pogoji plačujejo davke od dobička javni zavodi in zato je potreben vpogled v način, kako obračunavajo davek, ne le v končno objavljeno poročilo. IP je pritožbo, z dopisom št. 092-62/2019/2 z dne 19. 6. 2019, posredoval organu v preizkus.

 

Organ je z dopisom št. 112/2019 z dne 24. 6. 2019 obvestil IP, da je pritožba prosilke pravočasna in dovoljena ter da vztraja pri stališču, da so zahtevani podatki razvidni iz računovodskih izkazov, ki so javno objavljeni na spletnih straneh AJPES. Na poziv IP je organ 15. 7. 2019 posredoval IP še predmetna dokumenta, torej obračuna davka od dohodkov pravnih oseb za leti 2016 in 2017.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

IP uvodoma ugotavlja, da je pritožba prosilke z dne 19. 6. 2019 pritožba na podlagi drugega odstavka 27. člena ZDIJZ, na podlagi katerega ima prosilec pravico do pritožbe tudi v primeru iz četrtega odstavka 25. člena ZDIJZ. V skladu s slednjo določbo lahko prosilec zahteva od organa, da mu omogoči seznanitev z informacijo javnega značaja, ki jo je navedel v zahtevi, če meni, da informacija, s katero se je seznanil, ni informacija javnega značaja, ki jo je navedel v zahtevi. Prosilka namreč trdi, da informacija, na katero jo je napotil organ, ni informacija, ki jo je zahtevala. Kot že navedeno, prosilka je zahtevala davčna obračuna za leti 2016 in 2017, kot ju je organ posredoval FURS, organ pa je prosilko napotil na spletne strani AJPES.

 

Informacija javnega značaja je na podlagi določb 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz definicije informacije javnega značaja torej izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, in sicer informacija mora izvirati iz delovnega področja organa, organ mora z njo razpolagati ter nahajati se mora v materializirani obliki.

 

IP je v zvezi z delovnim področjem organa ugotovil, da je organ javni zavod in kot tak zavezan po 1. členu ZDIJZ. Organ je namreč primarno ustanovljen za opravljanje lekarniške dejavnosti[1] in kot izhaja iz Zakona o lekarniški dejavnosti je lekarniška dejavnost v Sloveniji urejena kot javna zdravstvena služba, s katero se zagotavlja trajna in nemotena oskrba prebivalstva in izvajalcev zdravstvene dejavnosti z zdravili ter farmacevtska obravnava pacientov. Delovno področje organa po ZDIJZ torej zajema vse javnopravne naloge, ki jih opravlja organ, in tudi vse dejavnosti, ki se opravljajo v zvezi s temi nalogami. Informacija javnega značaja se lahko nanaša na kakršnokoli vsebino na vseh področjih delovanja zavezanega subjekta ter je lahko povezana z njegovo politiko, aktivnostjo in odločitvami, ki spadajo v delokrog oziroma sfero odgovornosti posameznega organa.[2] Pojem delovnega področja organa po 4. členu ZDIJZ je torej bistveno širši od pojma javna služba, saj ne zajema le zakonsko določenih pristojnosti, temveč vse informacije, ki so na kakršen koli način povezane s temi pristojnostmi. O tem vprašanju se je večkrat tudi že izrekla sodna praksa[3], iz katere izhaja stališče, da gre za delovno področje v smislu ZDIJZ, kadar je izvajanje določenih nalog ali dejavnosti urejeno s predpisi javnega prava. Da sodita zahtevana davčna obračuna v delovno področje organa tako ni dvoma. Gre za izpolnjena obrazca, ki ju je organ dolžan posredovati FURS na podlagi Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju: ZDavP-2)[4] in Pravilnika o davčnem obračunu od dohodkov pravnih oseb[5].

 

Nadalje je IP ugotovil tudi, da organ z zahtevanima davčnima obračunoma razpolaga v materializirani obliki, saj ju je posredoval IP.

 

Ker je IP ugotovil, da so pogoji za informacijo javnega značaja izpolnjeni, je ugotavljal še, ali je zahtevana informacija enaka informaciji, na katero je organ napotil prosilko.

 

Z vpogledom na spletne strani AJPES je IP ugotovil, da so na spletnih straneh dosegljivi dokumenti, ki niso identični zahtevanim dokumentom, zato je IP v tem delu sledil pritožbenim navedbam prosilke. Povedano drugače, odločitev organa ne predstavlja ustrezne odločitve o dostopu do zahtevanih davčnih obračunov, kot ju je organ posredoval FURS za leti 2016 in 2017. Upoštevaje navedeno je IP po uradni dolžnosti presodil še, če je podana katera od izjem dostopa po ZDIJZ in ugotovil, da zahtevani podatki predstavljajo davčno tajnost.

 

V skladu s peto točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev zaupnosti davčnega postopka ali davčne tajnosti, skladno z zakonom, ki ureja davčni postopek. Za presojo v tem primeru je tako treba najprej ugotoviti, ali bi razkritje dokumentov, ki jih zahteva prosilka in se nanašajo na ugotavljanje davčne obveznosti, pomenilo kršitev zaupnosti davčnega postopka ali davčne tajnosti v skladu z ZDavP-2. Ta v 8. členu določa, da se podatki zavezancev za davek obravnavajo kot davčna tajnost v skladu s tem zakonom in zakonom o obdavčenju in drugimi splošnimi akti, ki urejajo pobiranje davkov. V prvem odstavku 15. člena ZDavP-2 je nadalje določeno, da mora davčni organ kot zaupne varovati podatke, ki jih zavezanec za davek v davčnem postopku posreduje davčnemu organu, ter druge podatke v zvezi z davčno obveznostjo zavezancev za davek, s katerimi razpolaga davčni organ. Nadalje 16. člen ZDavP-2 določa, da uradne in druge osebe davčnega organa, izvedenci, tolmači, zapisnikarji in druge osebe, ki sodelujejo ali so sodelovale pri pobiranju davkov, in vse druge osebe, ki so zaradi narave svojega dela prišle v stik s podatki, ki so davčna tajnost, teh podatkov ne smejo sporočiti tretjim osebam, razen v primerih, določenih z zakonom, niti jih ne smejo same uporabljati ali omogočiti, da bi jih uporabljale tretje osebe. Pojem zaupnosti davčnega postopka je v celoti vezan na davčno tajnost. Na navedeno kaže tudi načelo tajnosti postopka iz zgoraj omenjenega 8. čl. ZDavP-2, po katerem se podatki zavezancev za davek obravnavajo kot davčna tajnost v skladu s tem zakonom in zakonom o obdavčenju in drugimi splošnimi akti, ki urejajo pobiranje davkov. Teorija šteje obravnavo podatkov v davčnem postopku v režimu davčne tajnosti celo za načelo.[6] Po ZDavP-2 sklop pravil od 15. člena naprej tako operacionalizira načelo tajnosti (glej 8. člen ZDavP-2 – načelo tajnosti podatkov). Načelo tajnosti podatkov ščiti zavezanca za davek pred razkritjem njegovega materialnega položaja, ki je razviden iz davčnih podatkov, ali se o njem lahko sklepa. Z omenjeno določbo je zakonodajalec tako začrtal zelo široko pojmovanje davčne tajnosti.

 

IP je v nadaljevanju presojal, ali so glede zahtevanih davčnih obračunov kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji za obstoj davčne tajnosti, ki izhajajo iz prvega odstavka 15. člena ZDavP-2:

1. s podatki razpolaga davčni organ;

2. gre za podatke, ki se nanašajo na davčnega zavezanca;

3. gre za podatke, ki so v zvezi z davčno obveznostjo.

 

Po vpogledu v predmetna davčna obračuna je IP ugotovil, da gre za podatke, ki jih je organ posredoval FURS na predpisanem obrazcu za obračun davka od dohodkov pravnih oseb, ki ga določa Pravilnik o davčnem obračunu od dohodkov pravnih oseb[7]. Nadalje je nesporno ugotovil tudi, da gre za podatke, ki se nanašajo na organ kot davčnega zavezanca in so bili posredovani davčnemu organu v zvezi z davčno obveznostjo. Povedano drugače, v obravnavanem primeru gre za podatke, ki jih prvi odstavek 15. člena ZDavP-2 z generalno klavzulo označuje kot »podatke, ki jih zavezanec za davek v davčnem postopku posreduje davčnemu organu, ter druge podatke v zvezi z davčno obveznostjo zavezancev za davek, s katerimi razpolaga davčni organ«. Vsi pogoji za predmetno izjemo so torej v obravnavani zadevi zahtevanih informacij izpolnjeni, kar pomeni, da je podana izjema po 5. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

Ob navedenem IP poudarja, da se dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ nikoli ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika samih informacij, ki so zahtevane. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in morebiten osebni status. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse, kar pomeni, da organ v postopku po ZDIJZ ne sme opraviti ocene, kateri podatki so zadostni za namen informiranja prosilca. Prosilka je namreč v obravnavanem primeru zahtevala točno določene dokumente, ki pa niso identični oziroma ne obsegajo vseh podatkov kot dokumenti, na katere je organ napotil prosilko.

 

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da je potrebno pritožbo prosilke zavrniti, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Organ sicer ni navedel pravilnih razlogov za svojo odločitev (ker je vztrajal, da je prosilki zahtevane podatke že posredoval, njena pritožba pa je posledično neutemeljena), zato je IP to dopolnil v pritožbenem postopku, pritožbo prosilke pa, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil kot neutemeljeno.

 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka tega sklepa.

 

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah[8] oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

 


[1] Odlok o preoblikovanju javnega zavoda Mariborske lekarne Maribor p.o. v javni zdravstveni zavod Mariborske lekarne Maribor, Odlok o ustanovitvi javnega zdravstvenega zavoda Mariborske lekarne Maribor.

[2] Dr. Urška Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, 2004, str. 148 - 149.

[3] Npr. sodba Vrhovnega sodišča št. I Up 122/2006 z dne 25. 4. 2007 in sklep Vrhovnega sodišča št. X Ips 96/2011 z dne 4. 7. 2012.

[4] Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 22/14 – odl. US, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 13/18 – ZJF-H in 36/19.

[5] Uradni list RS, št. 109/13, 83/14, 101/15 in 79/17.

[6] Zakon o davčnem postopku s komentarjem, dr. Tone Jerovšek in soavtorji, Ljubljana 2008.

[7] Uradni list RS, št. 109/13, 83/14, 101/15 in 79/17.

[8] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš.