Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 17.06.2019
Title: Siol TS media d.o.o. - Holding slovenske elektrarne d.o.o.
Number: 0902-3/2019
Category: Kazenski postopek, Mediji, Test interesa javnosti, Poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom
Status: Refused


POVZETEK:

V obravnavanem primeru je zavezanec zavrnil dostop do kopije revizije »Preveritev vodenja investicije v blok 6« zaradi izjeme poslovne skrivnosti. V pritožbenem postopku pa se je zavezanec skliceval tudi na izjemo kazenskega postopka, davčne tajnosti, pravdnega postopka in varstva osebnih podatkov. IP je ugotovil, da je predmet zahteve dokument, ki je bil pripravljen na podlagi sklenjene intelektualne pogodbe oziroma je posledica pravnega posla, zato ustreza prvi predpostavki definicije informacije javnega značaja iz drugega odstavka 4.a člena ZDIJZ, torej, da gre za dokument, ki je povezan s pravnim poslom iz prve alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ. Za razkritje predmetnega dokumenta pa je moral biti izkazan tudi drugi pogoj, torej obstoj javnega interesa. IP je primarno ugotavljal, ali je podana izjema kazenskega postopka po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.  V skladu s 13. členom Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja je IP pozval Specializirano državno tožilstvo RS (dalje SDT), da pojasni, ali je v zvezi z dokumentom, ki ga v obravnavani zadevi zahteva prosilka, postopek kazenskega pregona še vedno v teku ter ali bi z razkritjem zahtevanega dokumenta, nastale škodne posledice za izvedbo tega postopka in kakšne bi bile te posledice. SDT je ocenil, da bi razkritje vsebine dokumenta imelo škodljive posledice za celotni kazenski postopek in da je pomembnejša učinkovita in zakonita izvedba kazenskega postopka od pravice javnosti, da se seznani z informacijo. IP je vpogledal v zahtevan dokument in glede na njegovo vsebino ocenil, da je treba upoštevati stališče SDT, da bi razkritje zahtevanega dokumenta lahko škodovalo izvedbi kazenskega postopka, kot relevantno. IP je v nadaljevanju presojal, ali je javni interes za razkritje močnejši od izjeme varstva kazenskega postopka. IP je poudaril, da se je sicer v svoji praksi glede zavezanca in TEŠ-a vselej zavzemal za široko transparentnost, ki pripomore k večji odgovornosti države do državljanov Slovenije in do gospodarnega ravnanja z državnim premoženjem, vendar pa je v obravnavanem primeru ocenil, da bi razkritje Poročila v trenutni fazi kazenskega postopka delovalo v nasprotju z javnim interesom, ki je izrazito usmerjen v ugotavljanje odgovornosti in s tem v povrnitev škode, ki je nastala družbama HSE in TEŠ, ki sta last RS. IP je tako zaključil, da razlogi prosilke v predmetni zadevi ne morejo predstavljati zadostne podlage za razkritje zahtevanih podatkov.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 0902-3/2019/17

Datum: 17. 6. 2019

 

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/161 z dne 25. 5. 2018 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51-07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06–ZUS-1, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi, TS Media, Stegne 19, 1000 Ljubljana, z dne 7. 3. 2019 (v nadaljevanju prosilka), zoper odgovor z dne 7. 3. 2019, Holdinga Slovenske elektrarne d.o.o., Koprska ulica 92, 1000 Ljubljana (dalje zavezanec), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 

 

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožba prosilke z dne 7. 3. 2019 se zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

 

OBRAZLOŽITEV:

 

 

Prosilka je dne 6. 3. 2019 po elektronski poti na zavezanca naslovila zahtevo, da ji na podlagi ZDIJZ posreduje kopijo revizije »Preveritev vodenja investicije v blok 6«.

 

Zavezanec je z odgovorom z dne 7. 3. 2019 zahtevo prosilke zavrnil zaradi poslovne skrivnosti.

 

Prosilka je dne 7. 3. 2019 pri IP vložila pritožbo, ker se ne strinja z zavrnitvijo dostopa, saj meni, da revizija ni upravičena do statusa poslovne skrivnosti in da gre za informacijo javnega značaja. To utemeljuje z naslednjimi argumenti:

1. Poročilo se nanaša na vodenje 1,41 milijarde evrov vredne investicije, ki jo je izvajalo podjetje TEŠ. To je v izključni lasti HSE, katerega edini lastnik je država. TEŠ je za investicijo najela posojila, za katera Republika Slovenija jamči s 440 milijoni evrov vrednim poroštvom, ki jih bo po potrebi pokrila iz proračuna, zaradi česar gre za potencialno porabo javnih sredstev. Poročilo tako obravnava ravnanje akterjev v lasti Republike Slovenije, ki so po zakonodaji zavezanci za informacije javnega značaja. Gre torej za prevladujoči javni interes.

2. Revizija in poročilo obravnava obdobje med letoma 2005 in 2015, ko se je vodila investicija v TEŠ6. Podatki iz tega obdobja so že več let predmet številnih kazenskih in drugih postopkov, ključni investicijski dokumenti za TEŠ6 pa so javno objavljeni na spletni strani podjetja TEŠ. Razkritje zahtevanih dokumentov torej v ničemer ne razkriva poslovnih skrivnosti HSE in TEŠ, ki bi lahko v čemerkoli vplivale na aktualno poslovanje obeh družb.

3. V javnem interesu je tudi preveriti, katera področja in očitana dejanja prejšnjih poslovodstev TEŠ in HSE je obravnavala posebna revizija. Ves čas je namreč mogoče slišati očitke, da so jo na HSE usmerjali na način, ki bi lahko otežil ali ceno onemogočil morebitne odškodninske postopke proti nekdanjim vodilnim. HSE je za revizijo v treh letih plačal dobrih 415.000 evrov, zato bi razkritje dokumentov pokazalo tudi, ali so bili zanje upravičeno porabljeni visoki stroški. Po mnenju prosilke so vse to razlogi, zaradi katerih bi moral javni interes prevladati nad morebitnimi ostalimi zadržki pred razkritjem dokumentov.

 

IP je z dopisom z dne 14. 3. 2019, št. 0902- 3/2019/2, zavezanca pozval, da posreduje dokument, ki je predmet zahteve oziroma pritožbe prosilke, in sicer kopijo revizije »Preveritev vodenja investicije v blok 6« ter dokument (npr. pravilnik, sklep, ipd.) iz katerega izhaja, da je dokument poslovna skrivnost in da se opredeli do pritožbenih navedb prosilke.

Zavezanec je z dopisom z dne 25. 3. 2019, št. TP/9020-3/2019, obširno pojasnil razloge, zakaj meni, da je treba pritožbo zavrniti. Ob tem je zavezanec predložil tudi pravilnik o varovanju poslovnih skrivnosti z dne 18. 6. 2018. Zavezanec je v zvezi z navedenim uvodoma pojasnil ozadje in naravo sodelovanja družbe ERNST & VOUNG Revizija, poslovno svetovanje, d. o. o. (v nadaljevanju: E&Y) v predmetni zadevi in naravo povezanih E&Y poročil. Temeljni dokument v zvezi s tem predstavlja Revizijsko poročilo 09/2015 Računskega sodišča Republike Slovenije, ki je od zavezanca zahtevalo preveritev odškodninske odgovornosti organov upravljanja in nadzora družb HSE in Termoelektrarna Šoštanj d. o. o. (v nadaljevanju: TEŠ), ki so sodelovali pri izvedbi investicije v blok 6 TEŠ in preveritev možnosti vložitve odškodninskih zahtevkov. Zavezanec je za te potrebe, po izpeljavi ustreznega postopka javnega naročanja, pri družbi E&Y naročil izvedbo izredne revizije vodenja investicije v blok 6 TEŠ. V okviru slednje je zavezanec s strani E&Y tekom let 2016, 2017 in 2018 prejel štiri poročila, ki so odražala napredek izredne revizije glede na kontinuirano pridobivanje novega relevantnega gradiva. Ugotovitve iz posameznih poročil v smislu ugotavljanja dejanskega stanja so med drugim predstavljale enega izmed temeljev vložene zahteve za arbitražo zoper Alstom oziroma GE pred Mednarodno trgovinsko zbornico (v nadaljevanju: ICC). Tretje poročilo z dne 9. 5. 2017 v veliki meri temelji na dokumentih iz kazenskega postopka, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Celju. Zadnje poročilo izredne revizije je E&Y pripravil dne 19. 3. 2018. Predmet zadnjega poročila je bila predvsem forenzična raziskava elektronske komunikacije v povezavi z gradnjo bloka 6 TEŠ in analiza finančnih tokov ter transakcijskih računov. V nadaljevanju so vse različice poročila skupaj imenovane tudi kot »Poročilo«.

 

Zavezanec je poudaril, da sodi med poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, v skladu s 1.a členom ZDIJZ, kar pomeni, da med informacije javnega značaja sodijo le tiste informacije, ki jih ZDIJZ navaja v 4.a členu. Po mnenju zavezanca že iz samega imena dokumenta jasno izhaja, da se Poročilo po vsebini ne nanaša na področja iz prve alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, saj je predmet presoje »poročilo«, ne pa pravni posel, ki bi se nanašal na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek. Namen določbe 1. odstavka 4.a člena ZDIJZ je namreč v tem, da se kot absolutno javne informacije določijo osnovni podatki pravnih poslov, opredeljenih v prvi alineji 1. odstavka 4.a člena ZDIJZ, z namenom krepitve preglednosti, odgovornosti upravljanja s sredstvi ter nadzora nad izdatki zavezancev. Obseg podatkov, ki jih morajo zavezani poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava razkriti v skladu s prvo alinejo 1. odstavka 4.a člena ZDIJZ, pa določa 1. odstavek 6. a člena ZDIJZ. Pravni posel z učinki, ki jih določa prva alineja 1. odstavka 4.a člena ZDIJZ, lahko predstavlja zgolj pogodba o naročilu revizije, ki jo je zavezanec sklenil z E&Y in v kateri so vsebovani vsi podatki, ki jih določa 1. odstavek 6.a člena ZDIJZ. Poročilo pa v nobenem primeru ne more predstavljati kakršnegakoli pravnega posla, temveč lahko predstavlja zgolj izpolnitev ene pogodbene stranke, kar pa v nobenem primeru ni podatek, opredeljen v 1. odstavku 6.a člena ZDIJZ. Zavezanec je bil tako prosilki dolžan razkriti zgolj podatke na podlagi prve alineje 1. odstavka 4.a člena ZDIJZ v povezavi s 1. prvim odstavkom 6. a člena ZDIJZ. Navedeno obveznost je tudi izpolnil s tem, ko je prosilki dne 7. 3. 2019 posredoval pogodbo z E&Y o naročilu revizije in dodatke k njej. Nadalje je zavezanec navedel, da Poročilo ni informacija javnega značaja na podlagi drugega odstavka 4.a člena ZDIJZ, saj ne more biti opredeljeno kot informacija, ki je nastala na podlagi pravnih poslov iz prve alineje 1. odstavka 4.a člena ZDIJZ oz. bi bila z njimi neposredno povezana. Namen določbe 2. odstavka 4.a člena ZDIJZ ni dostop do katerihkoli in vseh dokumentov oziroma informacij, ki kadarkoli nastanejo na podlagi pravnih poslov zavezanca, temveč zgolj do tistih osnovnih podatkov o pravnih poslih, opredeljenih v prvi alineji 1. odstavka 4.a člena ZDIJZ v povezavi s 1. odstavkom 6.a člena ZDIJZ, ki so vsebovani v dokumentih, nastalih po sklenitvi pravnega posla ali na podlagi tega. To jasno izhaja tudi s spletne strani IP, kjer se kot primere informacije javnega značaja iz drugega odstavka 4.a člena ZDIJZ našteva »račune, naročilnice, reklamacije, anekse, tožbe in podobno«. Gre torej zgolj za dokumente, ki vsebujejo podatke, ki so pomembni za nadzor in preglednost porabe javnih sredstev zavezanca. Popolnoma nesmiselno pa bi bilo, da se kot informacije javnega značaja na podlagi drugega odstavka 4:a člena ZDIJZ (kot subsidiarne določbe v razmerju do 1. odstavka 4.a člena ZDIJZ) štelo kar vse dokumente, ki nastanejo na podlagi pravnega posla iz prve alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ. Poročilo očitno ne vsebuje takšnih podatkov, saj predstavlja strokovni dokument, ki z vidika določene stroke vsebinsko obravnava določeno problematiko in podaja določene ugotovitve. Vsi podatki, ki jih taksativno našteva 1. odstavek 6.a člena ZDIJZ in ki jih mora razkriti zavezanec, pa so vsebovani že v pogodbi z E&Y in njenih dodatkih. Poročilo tako ne izpolnjuje že prve predpostavke definicije informacije javnega značaja iz drugega odstavka 4.a člena ZDIJZ, torej, da gre za dokument, ki je povezan s pravnim poslom, ki se nanaša na izdatke poslovnega subjekta v zvezi s pravnimi posli iz prve alineje 1. odstavka 4.a člena ZDIJZ. Za razkritje predmetnega dokumenta pa mora biti izkazan tudi drugi pogoj, torej obstoj javnega interesa, do česar se je zavezanec opredelil v nadaljevanju. Zavezanec je poudaril, da tudi, če bi Poročilo predstavljajo informacijo, ki je nastala na podlagi pravnih poslov iz prve alineje 1. odstavka 4.a člena ZDIJZ, pa za njeno razkritje ni podan prevladujoči javni interes iz drugega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Zavezanec je poudaril, da interes po zavrnitvi dostopa do Poročila ni le »zasebni« interes HSE, temveč gre za javni interes, ki prevlada nad javnim interesom po razkritju Poročila, kot sledi v nadaljevanju:

  1. Kršitev zaupnosti davčnega postopka oziroma kršitev davčne tajnosti

Zavezanec je opozoril, da Poročilo vsebuje več podatkov, ki so bili podlaga za odmero davka v različnih davčnih postopkih tako fizičnim kot pravnim osebam, ki še niso pravnomočno zaključeni, kot tudi dejanske podatke iz nekaterih davčnih postopkov. Takšni podatki so podatki o različnih transakcijah in finančnih tokovih ter tudi večji del elektronske korespondence, vsebovane v Poročilu. Navedeni podatki predstavljajo davčno tajnost v skladu z Zakonom o davčnem postopku (v nadaljevanju: ZDavP-2). Razkritje Poročila bi tako predstavljajo kršitev davčne zaupnosti v nasprotju z ZDavP-2. Predmet konkretnega postopka je tehtanje, ali obstaja prevladujoč javni interes po razkritju Poročila nad interesom javnosti po omejitvi dostopa do Poročila. Drugi odstavek 6. člena ZDIJZ izrecno določa izjeme, kjer se »običajni« test javnega interesa iz navedenega člena v nobenem primeru ne more uporabiti. Takšno izjemo predstavljajo tudi podatki iz 5. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, tj. podatki, katerih razkritje bi pomenilo kršitev zaupnosti davčnega postopka ali davčne tajnosti v skladu z ZDavP-2. Če navedena absolutna prepoved dostopa velja v primeru »običajnega« testa javnega interesa iz drugega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki predstavlja manj strogo obliko testa javnega interesa, potem seveda a fortiori velja za bolj restriktivno obliko testa javnega interesa v skladu z določbo drugega odstavka 4.a člena ZDIJZ. Na podlagi določbe pete alineje 2. odstavka 6. člena ZDIJZ so podatki, katerih razkritje bi pomenilo kršitev zaupnosti davčnega postopka ali davčne tajnosti v skladu z ZDavP-2, absolutno izvzeti iz presoje v sklopu kakršnegakoli testa javnega interesa v skladu z ZDIJZ. Poročilo tako v nobenem primeru ne more predstavljati informacije javnega značaja, saj je v vsakem primeru izključeno iz presoje v sklopu testa javnega interesa v smislu drugega odstavka 4.a člena ZDIJZ v povezavi z drugim odstavkom 6. člena ZDIJZ. Posledično Poročilo tudi ne more biti informacija javnega značaja na podlagi 2. odstavka 4.a člena ZDIJZ.

  1. Izjema kazenskega postopka

Poročilo, katerega razkritje zahteva prosilka, po navedbah zavezanca vsebuje podatke, ki so bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim. Pred Okrožnim sodiščem v Celju zaradi poslov v povezavi z izgradnjo bloka 6 TEŠ poteka kazenski postopek. Zavezanec je v zvezi s tem poudaril, da vsebina in zaključki Poročila v veliki meri temeljijo prav na podatkih iz spisa o kazenski preiskavi pri Okrožnem sodišču v Celju. Dokumentacija, ki predstavlja podlago za Poročilo, namreč v pomembnem delu ne izhaja iz lastne sfere HSE, pač pa jo je v navedenem kazenskem postopku HSE preko TEŠ pridobil na podlagi vpogleda v sodni spis. HSE oz. TEŠ s predmetnimi listinami nista razpolagala, temveč jih je TEŠ pridobil kot oškodovanec iz kaznivih dejanj v okviru navedenega kazenskega postopka. Ta dokumentacija je bila E&Y predana s strani odvetnikov HSE in je bila namenjena zgolj E&Y za pripravo Poročila, nikakor pa ne za javno objavo. Predmetni kazenski postopek je na podlagi dostopnih podatkov še vedno v fazi preiskave, ki ni javna. Gre za kazenski postopek v teku oziroma odprt kazenski postopek, družbi HSE in TEŠ pa sta dolžni kot tajne varovati podatke iz spisa o kazenski preiskavi. Posamezna preiskovalna dejanja ter ugotovitve in dokazi, ki izvirajo iz preiskovalnih dejanj in se zbirajo v preiskavi, so zaupni in tajni. Nadalje je zavezanec še navedel, da bi razkritje Poročila škodovalo izvedbi navedenega kazenskega postopka. Namreč, z razkritjem zahtevanih dokumentov bi v tej fazi kazenskega postopka zelo verjetno lahko nastale škodne posledice za izvedbo postopka v obliki otežitve ali celo onemogočanja dokazovanja kazenske odgovornosti. HSE sicer razume, da je seznanjanje javnosti z odgovornostjo odgovornih oseb subjektov pod prevladujočim vplivom države načeloma v javnem interesu. Ne glede na to pa je jasno, da je v veliko večjem interesu javnosti to, da kazenski postopki, katerih predmet je ugotavljanje kazenske (in potencialno civilne) odgovornosti določenih oseb, vpletenih v izgradnjo bloka 6 TEŠ, učinkovito in uspešno potekajo in se zaključijo ter da se ugotovi kazenska odgovornost teh oseb, če je ta seveda podana. Nobenega dvoma ne more biti, da trenutna seznanjenost javnosti glede posameznih dejstev glede odgovornosti določenih oseb ne more prevladati nad interesom javnosti po uspešnem zaključku kazenskega postopka. Pregon storilcev kaznivih dejanj je v javnem interesu, saj je glavna pravica in dolžnost preiskovalnih organov ravno pregon storilcev kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti. Razkritje bi spodkopalo zakoniti interes države, da zavaruje tiste podatke, ki so pomembni za uspešno odkrivanje in pregon storilcev kaznivih dejanj. Ob tem je treba upoštevati dejstvo, da bi zaradi razkritja teh podatkov lahko nastala nepopravljiva škoda izvedbi postopka, saj nekaterih dejanj, ki so nujna za uspešno izvedbo postopka, ne bi bilo mogoče več izvesti. V vsakem primeru pa je nedvomno v interesu javnosti, da se ugotovi, kdo so storilci kaznivih dejanj in da se ukrene vse potrebno, da se odkrijejo in zavarujejo sledovi kaznivega dejanja in predmeti, ki utegnejo biti dokaz in da se zberejo vsa obvestila, ki bi utegnila biti koristna za uspešno izvedbo kazenskega postopka. V predmetnem primeru bo od tega odvisno predvsem ugotavljanje odgovornosti oseb, ki so vodile investicijo v izgradnjo bloka 6 TEŠ in tudi morebitna povrnitev premoženjske škode, ki je nastala TEŠ in HSE. V obravnavanem primeru bi bilo tako razkritje zahtevanih informacij celo v nasprotju z interesom javnosti.

  1.  Izjema pravdnega postopka

Kot je zavezanec že pojasnil, je bil glavni povod za naročilo Poročila zahteva Računskega sodišča Republike Slovenije, ki je od HSE zahtevalo preveritev odškodninske odgovornosti organov upravljanja in nadzora družb HSE in TEŠ, ki so sodelovali pri izvedbi investicije v blok 6 TEŠ in preveritev možnosti vložitve odškodninskih tožb s tem v zvezi. Poročilo (oziroma vsaj nekatere njegove različice, ki sedaj v vsakem primeru tvorijo njegov neločljiv del) je bilo tako sestavljeno predvsem zaradi pravdnih (ali pa npr. adhezijskih) postopkov, katerih predmet bi bilo ugotavljanje odškodninske odgovornosti organov vodenja in nadzora družb HSE in TEŠ v povezavi z investicijo izgradnje bloka 6 TEŠ. V primeru odškodninskih zahtevkov proti članom organov vodenja in nadzora gre že na splošno za izjemno zahtevne pravdne postopke, v katerih je ena izmed ključnih težav dokazovanje nepravilnosti članov organov vodenja in nadzora glede posameznih poslov. Tako bi tudi v predmetnem primeru razkritje Poročila v znatni meri onemogočilo uspešno izvedbo pravdnih (ali pa adhezijskih) postopkov, katerih predmet bi bili odškodninski zahtevki proti nekdanjim članom organov vodenja in nadzora družb HSE in TEŠ zaradi nepravilnosti pri izgradnji bloka 6 TEŠ. Razkritje Poročila bi potencialnim tožencem že vnaprej omogočilo pripravo uspešne in efektivne obrambe, skrivanje in razpolaganje z osebnim premoženjem in ostala dejanja, ki bi škodovala izvedbi tovrstnih postopkov. Tovrstna dejanja tožencev so bila do sedaj v Republiki Sloveniji skoraj vedno glavni razlog za neuspešno izvedbo odškodninskih postopkov proti nekdanjim članom organov vodenja in nadzora. Neuspešna izvedba pravdnega (ali pa adhezijskega) postopka, katerega predmet je odškodninski zahtevek, seveda pomeni neuspešno (ali vsaj znatno manj verjetno) poplačilo škode. Zavezanec je poudaril, da sta tako HSE kot tudi TEŠ neposredno ali posredno v 100 % lasti Republike Slovenije. Nobenega dvoma ne more biti, da je tako v interesu javnosti, da se tovrstni pravdni (ali pa adhezijski) postopki uspešno zaključijo in da pride do čim večjega nadomestila škode, ki je nastala družbama TEŠ in HSE. Trenutna seznanjenost javnosti glede posameznih dejstev o odgovornosti določenih oseb ne more prevladati nad interesom javnosti po uspešnem zaključku pravdnih (ali pa adhezijskih) postopkov, katerih rezultat bo nadomestitev škode nastale družbama HSE in TEŠ. Ravno nasprotno bi bilo razkritje Poročila v obravnavanem primeru celo v nasprotju z interesom javnosti, saj bi pomenilo izostanek nadomestila škode, ki je nastala družbama HSE in TEŠ ter predstavljata last Republike Slovenije.

  1. Arbitražni postopek pred ICC

Poročilo med drugim vsebuje ključne informacije, na katerih temelji zahtevek HSE in TEŠ v okviru arbitražnega postopka katerega predmet je povračilo škode, ki je nastala ob investiciji v blok 6 TEŠ. Zavezanec je v zvezi s Poročilom izpostavil, da gre za strogo zaupne podatke, ki predstavljajo poslovno skrivnost in katerih predčasno razkritje udeležencem arbitražnega postopka bi izrazito škodovalo interesu HSE in TEŠ kot tožečih strank v arbitražnem postopku in posledično Republiki Sloveniji kot 100% lastnici družb HSE in TEŠ. Objava podatkov, na katerih temelji postopek pred ICC, oziroma predčasna seznanitev nasprotne stranke ali arbitražnega tribunala s tem pomembnim virom, bi lahko imela za posledico izrazito negativen vpliv na odločitev arbitrov in sodišč, ki bi sprejemala odločitve v zvezi z arbitražno odločbo. Neuspešna izvedba predmetnega arbitražnega postopka, katerega predmet je odškodninski zahtevek, seveda pomeni neuspešno (ali vsaj znatno manj verjetno) poplačilo škode. Nobenega dvoma ne more biti, da je tako v interesu javnosti, da se predmetni arbitražni postopek uspešno zaključi in da pride do čim večjega nadomestila škode, ki je nastala družbama TEŠ in HSE. Trenutna seznanjenost javnosti glede posameznih dejstev o odgovornosti določenih oseb ne more prevladati nad interesom javnosti po uspešnem zaključku predmetnega arbitražnega postopka, katerega rezultat bo, če bosta HSE in TEŠ z zahtevki uspešna, nadomestitev škode, nastale družbama HSE in TEŠ. Ravno nasprotno bi bilo razkritje Poročila v obravnavanem primeru celo v nasprotju z interesom javnosti, saj bi pomenilo izostanek nadomestila škode, ki je nastala družbama HSE in TEŠ ter predstavljata last Republike Slovenije.

  1. Poslovna skrivnost

Zavezanec je ponovil svoje stališče, da Poročilo predstavlja poslovno skrivnost družbe v skladu s Pravilnikom o varovanju poslovnih skrivnosti z dne 18. 6. 2018. V skladu z izjemo po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ niso javno dostopni podatki zavezanca, ki so opredeljeni kot poslovna skrivnost v skladu z ZGD-1. Poročilo predstavlja poslovno skrivnost po subjektivnem in objektivnem kriteriju. Interes zavezanca po omejitvi dostopa do Poročila zaradi poslovne skrivnosti jasno prevlada nad javnim interesom po razkritju Poročila. Poročilo vsebuje podatke o pogajanjih HSE oz. TEŠ glede cene, metodologijo določanja pogodbene cene, vsebino pogodbenih določil, podatke, posredovane s strani ponudnikov za izvedbo gradnje bloka 6 TEŠ, itd. Z razkritjem teh podatkov bi HSE nastala škoda, saj bi se ji verjetno poslabšal konkurenčni položaj v drugih podobnih postopkih, prav tako pa bi bila lahko zaradi kršitev poslovnih skrivnosti in razkrivanja podatkov izpostavljena morebitnim odškodninskim zahtevkom ponudnikov in tretjih oseb. S tem bi se lahko konkretno poslabšalo finančno stanje HSE, kar bi lahko imelo negativne posledice v razmerju do bank upnic, kar bi lahko imelo velike negativne posledice za Republiko Slovenijo, kot lastnico HSE. Razkritje Poročila prosilki in njegova javna objava pa ne predstavljajo javnega interesa, ki bi prevladal nad interesom preprečitve škodljivih posledic za družbe v 100 % državni lasti, sploh v primeru, ker ne gre za dokument, ki bi dajal kakršnekoli »pravnomočne« zaključke o odgovornosti članov organov vodenja in nadzora ali o porabi javnih sredstev.

  1. Varstvo osebnih podatkov in komunikacijska zasebnost

Zavezanec je navedel, da Poročilo v pomembnem delu temelji na forenzični analizi elektronske komunikacije med različnimi osebami v povezavi s projektom bloka 6 TEŠ. Poročilo vsebuje osebne podatke, ki niso javno dostopni, kar pomeni, da bi z razkritjem zavezanec kršil predpise s področja varstva osebnih podatkov. Zavezanec je ob tem še navedel, da je treba dostop do zahtevanega Poročila presojati tudi v luči kazenskega postopka, ki poteka pred Okrožnim sodiščem v Celju. Kot je bilo že obširno pojasnjeno zgoraj, je velik del podatkov v Poročilu pridobljenih iz sodnega spisa v navedenem kazenskem postopku. Tako ne gre za osebne podatke iz drugih neobčutljivih virov, temveč iz listin, ki predstavljajo dokaze v kazenskem postopku, ki je v teku. Dejstvo, da so (osebni) podatki, vsebovani v Poročilu, dokazi v kazenskem postopku, zahteva še večjo skrbnost pri ravnanju z njimi. Namreč, posameznika, ki je udeležen v kazenskem postopku v katerikoli vlogi, varujejo ustavna jamstva, vezana na kazenski postopek. Kot najpomembnejšo je zavezanec izpostavil domnevo nedolžnosti. Razkritje Poročila bi lahko izjemno negativno vplivalo na položaj posameznikov v predmetnem kazenskem postopku in bi lahko izvotlilo ustavna jamstva, ki jih osebam, ki so udeležene v kazenskem postopku, daje Ustava. Z javnim razkrivanjem podatkov o osebah, ki so udeležene v kazenskih postopkih in ki jih varujejo ustavna jamstva, bi se v javnosti očrnila podoba sodstva in celotne ustavnopravne ureditve. Ustavna jamstva v kazenskih in drugih postopkih so namreč temelj moderne demokratične ureditve. Javni interes po spoštovanju Ustave in stabilnosti pravnega reda ter demokratične ureditve pa seveda prevlada nad seznanjenostjo javnosti o posamezni informaciji, ki se nanaša na odgovornost posameznih članov organov vodenja in nadzora družb HSE in TEŠ

  1.  Prevladujoči javni interes za razkritje ne obstaja

Zavezanec nadalje vztraja, da mora biti argument javnega interesa v skladu s prakso IP razlagan ozko ter da pri presoji prevladujočega javnega interesa v skladu z določbo iz drugega odstavka 4.a člena ZDIJZ ne gre za običajen test javnega interesa, kot se opravlja v smislu določbe drugega odstavka 6. člena ZDIJZ. Pri presoji, ali je izkazan javni interes ni mogoče izhajati iz splošnega stališča, da bi bilo za javnost koristno in torej v javnem interesu, da bi bile zahtevane informacije prosto dostopne, temveč mora biti izkazan konkreten javni interes za razkritje konkretnih dokumentov oziroma delov dokumenta. Glede navedb prosilke o poroštvu Republike Slovenije in potencialni porabi javnih sredstev je zavezanec navedel, da se investicija v blok 6 TEŠ ni izvedla iz javnih sredstev, temveč iz lastnih sredstev HSE oziroma TEŠ. HSE in TEŠ namreč nista proračunska uporabnika, temveč sredstva pridobivata s svojim delovanjem na trgu in s pridobivanjem finančnih virov od finančnih institucij na trgu. V nasprotju z zavajajočimi trditvami prosilke, za projekt gradnje bloka 6 TEŠ tako ni bilo porabljenih nič javnih sredstev. Zavezanec je nadalje poudaril, da iz naslova poroštev Republike Slovenije proračunu nastajajo zgolj prihodki (cca. 2 milijona letno, primeroma v letu 2018 skupno 1.724.115,96 EUR), saj mora HSE Republiki Sloveniji plačevati nadomestilo za zagotavljanje poroštva. Posledično pojmovno ni mogoče govoriti o porabi javnih sredstev. Popolnoma neutemeljene pa so prav tako navedbe o »potencialni« porabi javnih sredstev. Zavezanec je opozoril, da razlog porabe javnih sredstev ne pomeni, da so kakršnekoli informacije o porabi javnih sredstev prosto dostopne. To še toliko bolj velja v primerih, ko se govori o »potencialni« porabi javnih sredstev, torej o porabi javnih sredstev, do katere sploh še ni prišlo, niti verjetno ne bo prišlo. Kot je zavezanec že pojasnil zgoraj, bi imelo razkritje Poročila in njegova javna objava uničujoče učinke na različne kazenske, pravdne in arbitražne postopke, katerih bistveni element so odškodninski zahtevki. HSE in TEŠ bi tako lahko v celoti izgubila možnost povrnitve škode zaradi nepravilnosti pri izgradnji bloka 6 TEŠ. Prav tako bi lahko HSE izpostavil različnim odškodninskim zahtevkom. Zaradi posledic, ki bi jih razkritje in objava Poročila imela na HSE in TEŠ, bi se njuno finančno stanje lahko drastično poslabšalo. Zavezanec je nadalje poudaril, da Poročilo ne vsebuje podatkov, ki bi lahko pripomogli k oceni verjetnosti uresničitve tveganja, ali bo prišlo do unovčenja poroštev Republike Slovenije in s tem do porabe javnih sredstev. Poročilo vsebuje zgolj (nezavezujočo) presojo ravnanj članov organov vodenja in nadzora TEŠ in HSE ter drugih oseb z vidika potencialne odškodninske odgovornosti. Poročilo tako obravnava izključno historične podatke in ne podaja nikakršnih informacij glede trenutnega finančnega stanja HSE in TEŠ in ne podaja nikakršnih projekcij o bodočem finančnem stanju navedenih družb. Obravnavana odgovornost članov organov vodenja in nadzora pa v nobenem primeru ne vpliva na unovčenje poroštev Republike Slovenije in potencialno porabo javnih sredstev, temveč kvečjemu potencialno povečuje javne prihodke. Zavezanec prav tako nasprotuje pritožbenim navedbam prosilke, da je v javnem interesu preveriti, katera področja in očitana dejanja prejšnjih poslovodstev TEŠ in HSE obravnava Poročilo. Prosilka v podporo svojim trditvam navede očitke o domnevnem onemogočanju posebne revizije s strani HSE. Navedeni očitki ne presegajo nivoja špekulacij, ki jih prosilka ne podpre z nikakršnimi dokazi. Področja, ki jih je morala obravnavati revizija (in s tem Poročilo), so v vsakem primeru jasno razvidna iz pogodbe o naročilu posebne revizije, ki jo je HSE sklenil z E&Y. Prosilka v pritožbi tudi ne konkretizira svojih navedb, zakaj je v javnem interesu preveriti, katera področja in očitana dejanja prejšnjih poslovodstev HSE in TEŠ Poročilo obravnava, zato tudi ni izkazan konkreten javni interes za razkritje konkretnega dokumenta oziroma delov dokumenta. Neutemeljene so tudi navedbe prosilke, da obstaja prevladujoči interes za dostop do Poročila iz razloga, da bi se pokazalo, ali so bili domnevno visoki stroški izdelave Poročila upravičeni. Zavezanec je poudaril, da je bila pogodba o naročilu z vsemi aneksi, ki vsebuje tudi pogodbeno ceno izdelave Poročila, razkrita prosilki. Seznanitev s ceno za izdelavo Poročila v okvirih 4.a in 6. a člena ZDIJZ pa tudi zadostuje za namene nadzora nad porabo javnih sredstev s strani javnosti. Za podrobnejšo in strokovno presojo porabe javnih sredstev pa obstajajo pristojni organi, ki tovrstno presojo opravijo. Računsko sodišče Republike Slovenije, kot eden izmed organov, ki tovrsten nadzor opravlja, pa je izdelavo Poročila celo naročilo. Razkritje in objava Poročila v poljudnem mediju pa ne bi pripomogla k objektivni in strokovni oceni primerjave med kakovostjo Poročila in višino stroškov izdelave. Jasno je, da tovrstni argumenti ne izkažejo prevladujočega javnega interesa za razkritje. Zavezanec je nadalje še navedel, da Poročilo obravnava informacije, ki so predmet davčnih, kazenskih, pravdnih in arbitražnih postopkov, in kot take strogo zaupne, pri čemer te informacije predstavljajo tudi osebne podatke ter poslovno skrivnost HSE in TEŠ, z razkritjem katere bi obema družbama nastala nepopravljiva škoda. Iz previdnosti se je zavezanec opredelil tudi do odločitve IP opr. št. 0902-19/2018 z dne 5.12. 2018 in poudaril, da Poročilo ne vsebuje informacij o okoljski problematiki, zato vprašanja s področja varstva okolja ne morejo predstavljati pravnorelevantnih dejstev za presojo prevladujočega javnega interesa za razkritje Poročila. Zavezanec tako trdi, da je jasno izkazano, da obstaja javni interes, da se prosilki ne omogoči dostopa do Poročila, ki prevlada nad javnim interesom po dostopu do Poročila. Zavezanec je zaključil, da se javni interes ne more razlagati na način, da mora biti takemu javnemu interesu zadovoljeno v vsakem trenutku. Prosilka se v predmetnem primeru sklicuje na javni interes po seznanjenosti z odgovornostjo članov organov vodenja in nadzora družb HSE in TEŠ ter potencialno porabo javnih sredstev. Odgovornost članov vodenja in nadzora družb je lahko ugotovljena zgolj s pravnomočno sodno odločbo, vsaka nasprotna razlaga pa bi pomenila kršitev ustavnih jamstev. Poročilo prav tako ne vsebuje informacij o potencialni porabi javnih sredstev, tako da Poročilo v nobenem primeru javnosti ne bi omogočilo seznanitve s temi informacijami. 0 porabi javnih sredstev bo javnost seznanjena, ko bo do takšne porabe sploh prišlo, o odgovornosti relevantnih oseb pa, ko (in če) bo ta ugotovljena s pravnomočnimi sodnimi odločbami.

 

Dne 20. 5. 2019 je zavezanec IP predložil dokument, ki je predmet presoje.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odgovor zavezanca v delu, v katerem jo pritožnica oz. prosilka izpodbija. Odgovor preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

V obravnavanem primeru ni sporno, da je zavezanec podvržen določbam ZDIJZ, saj je v skladu s 1.a členom ZDIJZ oseba pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava in je kot zavezanec tudi vpisan v register zavezancev za informacije javnega značaja na spletni strani AJPES. IP ugotavlja, da zavezanec z zahtevano informacijo razpolaga in jo je tudi posredoval IP.

 

IP je v nadaljevanju presojal, ali zahtevana informacija sodi med informacije javnega značaja, kot so opredeljene v 4.a členu ZDIJZ, saj so pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava informacije javnega značaja le tiste informacije, ki jih ZDIJZ taksativno navaja, in sicer:

- informacija iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek;

- informacija o vrsti zastopnika, oziroma članstvu v poslovodnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora, informacija o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete člana poslovodnega organa, organa upravljanja, drugega zastopnika poslovnega subjekta, člana nadzornega organa in informacija v zvezi z zaposlitvijo ali imenovanjem navedenih oseb, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje.

 

Na podlagi drugega odstavka 4.a člena ZDIJZ je informacija javnega značaja tudi informacija, ki je nastala na podlagi teh pravnih poslov, oziroma je z njimi neposredno povezana, če je, ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena tega zakona (izjeme od prostega dostopa), za njeno razkritje podan prevladujoči javni interes iz drugega odstavka 6. člena tega zakona.

 

IP ugotavlja, da je prosilka zahtevala dostop do revizije »Preveritev vodenja investicije v blok 6«, ki jo je izdelala družba E&Y. Že iz naslova dokumenta je mogoče razbrati, da se zahtevana informacija po vsebini ne nanaša na zgoraj navedena področja iz prve alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ, saj je predmet presoje »revizijsko poročilo«, ne pa pravni posel, ki bi se nanašal na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek. IP na podlagi navedenega ugotavlja, da v obravnavanem primeru zahtevana informacija ne ustreza definiciji informacije javnega značaja po prvi alineji prvega odstavka 4. a člena ZDIJZ.

 

Po oceni IP pa zahtevana informacija ustreza definiciji iz drugega odstavka 4.a člena ZDIJZ, saj gre za dokument, ki je nastal na podlagi pravnega posla intelektualne storitve, in sicer pogodbe o izvedbi javnega naročila »izvedba revizije zaradi preveritve vodenja investicije v blok 6 Termoelektrarne Šoštanj d.o.o.« z izvajalcem E&Y z dne 16. 11. 2015, kar je razvidno na spletni strani zavezanca, v okviru objavljenih informacij javnega značaja: svetovalne, avtorske in druge intelektualne pogodbe[1].

 

V obravnavanem primeru gre torej za dokument, ki je bil pripravljen na podlagi sklenjene intelektualne pogodbe oziroma je posledica pravnega posla, zato po oceni IP ustreza prvi predpostavki definicije informacije javnega značaja iz drugega odstavka 4.a člena ZDIJZ, torej, da gre za dokument, ki je povezan s pravnim poslom iz prve alineje prvega odstavka 4.a člena ZDIJZ. Za razkritje predmetnega dokumenta pa mora biti izkazan tudi drugi pogoj, torej obstoj javnega interesa, do česar se bo IP opredelil v nadaljevanju.

 

Kot izhaja iz zavrnilnega odgovora zavezanca, ta ocenjuje, da zahtevana informacija predstavlja njegovo poslovno skrivnost, v dopisu z dne 25. 3. 2019 pa se je zavezanec skliceval tudi na izjemo kazenskega postopka, davčne tajnosti, pravdnega postopka in varstva osebnih podatkov.

 

IP je torej v nadaljevanju tehtal, ali je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije. Povedano drugače, gre za vprašanje, ali je javni interes močnejši od zatrjevanih izjem.

 

IP je primarno ugotavljal, ali je podana izjema kazenskega postopka po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, po kateri organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Za obstoj navedene izjeme morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja, (1) zahtevan podatek je bil pridobljen ali sestavljen zaradi konkretnega kazenskega pregona ali v zvezi z njim in (2) razkritje zahtevanega podatka bi škodovalo izvedbi konkretnega postopka. Izvedba postopka kazenskega pregona zajema vse ukrepe za odkrivanje kaznivih dejanj in njihovih storilcev (predkazenski postopek), vlaganje in zastopanje kazenske obtožbe ter vsa druga procesna dejanja upravičenega tožilca po ZKP. V skladu s 13. členom Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja, ki določa, da če organ prejme zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, ki se nanaša na predkazenski ali kazenski postopek, in v postopku v tem času odloča drug pristojni organ, organ odloči o zahtevi na podlagi obrazloženega mnenja organa, ki v tem času odloča v postopku, je IP z dopisom z dne 22. 5. 2019, št. 0902-3/2019/11, pozval Specializirano državno tožilstvo RS (dalje SDT), da pojasni, ali je v zvezi z dokumentom, ki ga v obravnavani zadevi zahteva prosilka, postopek kazenskega pregona še vedno v teku ter ali bi z razkritjem zahtevanega dokumenta: revizije »Preveritev vodenja investicije v blok 6«, nastale škodne posledice za izvedbo tega postopka in kakšne bi bile te posledice.

 

SDT je odgovoril z dopisom z dne 30. 5. 2019, v katerem je pojasnil, da je dokument, ki je predmet zaprosila, obravnavan in se nahaja v zadevi, ki se vodi na SDT. Zadeva, na katero se nanaša zahtevna informacija, je v sodni preiskavi, zaradi česar so podani zadržki za posredovanje zahtevane informacije. Pri razlagi določil ZDIJZ in nujnosti hkratne uporabe ZKP pri odločanju o zahtevi za dostop do informacije javnega značaja tudi ne gre prezreti, da je zakonodajalec v kazenskem postopku določil javnost samo za javno glavno obravnavo. Vse druge faze (pred)kazenskega postopka javnosti niso dostopne, kar poudarjeno velja za sodno preiskavo, ko gre za zgodnejšo fazo postopka, ki je namenjena temu, da se državni tožilec odloči, ali bo odstopil od pregona ali pa bo nadaljeval kazenski pregon. SDT ocenjuje, da so podane okoliščine, ki utemeljujejo zavrnitev dostopa do zahtevanih informacij, in sicer je podanih več izjem iz 5.a) in 6. člena ZDIJZ. V dokumentu je navedeno večje število varovanih osebnih podatkov (imena, priimki, njihovi položaji). Tudi ob prekritju posameznih podatkov, pa je iz celotnega konteksta jasno razvidno, za katere fizične osebe gre (direktorji, vodje, člani komisij) in bi tudi v primeru delnega odstopa do dokumenta lahko prišlo do kršitve oziroma razkritja varovanih osebnih podatkov. Nenazadnje je že podatek o tem, da se zoper konkretno fizično osebo vodi postopek na državnem tožilstvu, varovan osebni podatek. Tudi razkritje zgolj posameznih informacij (delni dostop) bi v povezavi z javno že dostopnimi podatki v medijih in v poslovnih registrih zlahka omogočilo prepoznavo določenih oseb, na ta način pa bi nastala nedopustna seznanitev z varovanimi osebnimi podatki. Tako je podana izjema iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. SDT meni, da je podana tudi izjema iz 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj so bili vsi navedeni podatki pridobljeni in sestavljeni v fazi predkazenskega postopka izključno zaradi potreb kazenskega pregona oziroma v zvezi z njim. Kot že rečeno, je obravnavana zadeva trenutno v fazi sodne preiskave in gre torej za fazo kazenskega postopka, ki ni javna. Že pri izvedbi preiskovalnih dejanj so lahko prisotne le stranke kazenskega postopka, kot je to izrecno določeno v 178. člen ZKP, v skladu z določbo 128. člena ZKP pa ima pravico do vpogleda samo obdolženec, ostale osebe pa le, če izkažejo opravičen interes. Omenjeni 128. člen ZKP je omejil dostopanje do podatkov v kazenskem spisu z namenom, da se zagotovi učinkovit in pošten kazenski postopek, kot ga opredeljuje 6. člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP). Razkritje zahtevanega dokumenta z informacijami pa bi brez dvoma vplivalo na ugotavljanje dejstev, ki so pomembna za izdajo pravilne in zakonite sodne odločbe, škodljivost razkritja dokumenta z informacijami pa bi se še posebej pokazala pri izvajanju dokazov z zaslišanjem prič, ki morajo v kazenskem postopku izpovedovati o dogodku, neobremenjene s podatki v spisu. Posredovanje zahtevanih podatkov bi vplivalo na objektivnost ter verodostojnost izpovedb posameznih prič tudi v nadaljnjih fazah postopka, saj bi se le te lahko seznanile z vsebino dokumenta, torej z revizijskimi ugotovitvami glede vodenja investicije. Če bi bil ta dokument in podatki posredovani javnosti, bi se tako lahko vse predlagane priče, prav tako pa tudi izvedenci, ki še niso bili zaslišani, mimo pravil kazenskega postopka, z njimi seznanili, kar pa je iz kazensko procesnega vidika nedopustno, saj bi lahko bistveno vplivalo na ugotovljeno dejansko stanje v tej zadevi ter na rezultat kazenskega postopka. Po določilih ZKP priče nimajo izrecne pravice do vpogleda v kazenski spis niti niso prisotne pri predstavitvi obtožnice ali pri zagovoru obdolženca. Priča, ki še ni bila zaslišana, prav tako praviloma ne sme biti navzoča niti pri sprejemanju dokazov (319. člen, 331. člen ZKP). Namen navedenih določb ZKP je, da priče v svoji izpovedbi podajo svoje videnje dogajanja, o katerem izpovedujejo, brez da bi na njih vplivala stališča drugih udeležencev (pred)kazenskega postopka. Namen izjeme po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ pa je predvsem v zagotovitvi nemotene izvedbe kazenskega pregona. Ne le, da bi razkritje lahko bistveno vplivalo na izvedbo nadaljnjega postopka in posledično na ugotavljanje dejstev, s čimer bi bilo okrnjeno načelo materialne resnice, kot eno izmed temeljnih načel kazenskega postopka, temveč bi z razkritjem dokumenta, ki ga zahteva prosilka, izvedbi postopka zagotovo nastala nepopravljiva škoda (določenih preiskovalnih dejanj ne bi bilo mogoče več opraviti. Kolikor bi jih bilo mogoče opraviti, pa rezultati slednjih ne bi odražali dejanskega stanja, saj bi razkritje dokumenta z revizijskimi ugotovitvami razkrilo zaključke še pred koncem dokaznega postopka). Zaradi navedenega tudi ne bi bilo mogoče pravilno, popolno, objektivno in nepristransko opraviti ali zaključiti postopka. Prav tako bi z razkritjem dokumenta javnost nastopila kot razlagalec dejanskega stanja in bi ji bilo omogočeno sprejemanje zaključkov pred odločanjem sodišča. Razkritje vsebine zahtevanega dokumenta bi lahko predstavljalo vnaprejšnjo obsodbo obdolženca in s tem poseg v ustavno varovano kategorijo domneve nedolžnosti. V predmetni zadevi je tako postopek sodne preiskave še v teku in bo šele s pravnomočnostjo postopka gotovo, ali je zahtevani dokumenti pomemben v posamezni kazenski zadevi. Dokazovanje v kazenskem postopku je namreč aktiven proces in vrednost posameznih dokazov se med postopkom spreminja, sodišče pa šele v obrazložitvi sodbe navede, katera dejstva šteje za (ne)dokazana in iz katerih razlogov ter katere dokaze je pri tem upoštevalo. Z razkritjem informacij, ki se nanašajo na kazenski pregon, pred zaključkom dokaznega postopka, torej, dokler pisna sodba še ni izdana in se sodišče še ni podrobneje opredelilo do vsakega od dokazov, bi nastala škoda za izvedbo kazenskega postopka, saj bi razkritje takšnih podatkov lahko negativno vplivalo na izvedbo dokaznega postopka in na ugotavljanje dejstev, pomembnih za izdajo zakonite sodne odločbe. Glede na navedeno SDT ocenjuje, da bi razkritje vsebine dokumenta imelo škodljive posledice za celotni kazenski postopek in meni, da je pomembnejša učinkovita in zakonita izvedba kazenskega postopka od pravice javnosti, da se seznani z informacijo. Prevladujoči interes javnosti po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ, je moč uporabiti le v izjemnih primerih in zgolj medijska odmevnost zadeve ne zadostuje. Nadalje SDT meni, da je podana tudi izjema iz 5.a) člena ZDIJZ, saj gre za dostop do dokumenta, ki se nahaja v fazi sodne preiskave, ko je dostop do podatkov zakonsko omejen tudi za tiste, na podlagi katerih se določen postopek vodi (npr. oškodovanci v vlogi priče glede na fazo postopka). V prvem odstavku 181. člena ZDT-1 je določeno, da imajo posamezniki pravico do vsebine osebnih in drugih podatkov iz vpisnikov, imenikov in evidenc, ki se na njih nanašajo, šele po zastaranju kazenskega pregona ali po pravnomočnosti sodbe. V tem primeru pa ne gre za zadevo, v kateri bi kazenski pregon že zastaral, niti še ni bila sprejeta državnotožilska odločitev o odstopu od pregona ali o nadaljevanju kazenskega pregona in o pravnomočnosti sodbe ni mogoče govoriti. Glede na navedeno niti osumljenec sam, niti druge osebe ne bi bile upravičene do podatkov iz tožilskih vpisnikov, imenikov in evidenc. Pred potekom rokov za zastaranje kazenskega pregona se lahko dostopa do vsebine osebnih ali drugih podatkov samo v okviru sodnega postopka ali na podlagi odločbe sodišča. Na podlagi 181. člena ZDT-1 ima sicer pravico do vpogleda v vsebino osebnih ali drugih podatkov iz vpisnikov, imenikov, evidenc in spisov državnega tožilstva še pred njihovim arhiviranjem le tista pravna ali fizična oseba, ki za to izkaže pravni interes, če to ne škoduje interesom postopka, tajnosti postopka ali zasebnosti oseb. Glede na navedeno je ugotoviti, da je prosilka zahtevala dostop do dokumenta v času oziroma v fazi kazenskega pregona (sodna preiskava), ko do njega v določeni fazi postopka še ni upravičen niti oškodovanec. Zato je podana izjema iz prvega odstavka 5.a člena ZDIJZ. Nenazadnje pa bi razkritje teh podatkov in identifikacija konkretne osebe ob  premalo kritičnem razumevanju vsebine dokumenta in pomenu tega instituta v okviru kazensko procesnega prava poseglo v ustavno jamstvo osumljenih oseb – v domnevo nedolžnosti, še zlasti upoštevaje dejstvo, da sodna preiskava še ni končana in še ni sprejeta odločitev o nadaljevanju pregona. Glede na navedeno SDT meni, da so podane izjeme iz 5.a) in 6. člena ZDIJZ, ki utemeljujejo zavrnitev dostopa do zahtevanih informacij (dokumenta).

 

IP poudarja, da lahko škodljiv učinek razkritja informacij na izvedbo (pred)kazenskega postopka v prvi vrsti verodostojno oceni organ, ki ta postopek (trenutno) vodi. Kadar ta organ torej v konkretnem primeru SDT oceni, da bi razkritje podatkov škodovalo izvedbi postopka, ima IP v pritožbenem postopku malo manevrskega prostora za drugačno odločitev. IP je vpogledal v zahtevan dokument in glede na njegovo vsebino ocenil, da je treba upoštevati stališče SDT, da bi razkritje zahtevanega dokumenta lahko škodovalo izvedbi kazenskega postopka, kot relevantno. IP namreč ni imel utemeljenih razlogov, da pojasnilu SDT ne bi sledil, zato je pritrdil navedbam, da bi izvedbi kazenskega postopka lahko nastala nepopravljiva škoda, če zaradi razkritja podatkov, ki so predmet zahteve, določenih dejanj ne bi bilo mogoče več opraviti ali pa rezultati postopka ne bi odražali dejanskega stanja. Zaradi tega tudi ne bi bilo mogoče pravilno, popolno, objektivno in nepristransko opraviti in zaključiti postopka, s čimer bi nedvomno nastala škoda pri izvedbi tega postopka. Takšna je tudi sodna praksa. Upravno sodišče je v sodbi z opr. št. IU 54/2017-16 z dne 4. 7. 2018 navedlo, da bi lahko prvostopenjski in drugostopenjski organ zavrnila tako strokovno oceno le, če bi iz njene vsebine izhajalo nekaj, kar je očitno nerazumno. IP v konkretnem primeru v pojasnilu SDT ni zaznal nerazumnih razlogov, zato je sledil pojasnilu SDT in ugotovil, da sta kumulativno izpolnjena oba pogoja, ki ju za obstoj izjeme po 6. točki prvega odstavka 6. člena določa ZDIJZ.

 

Ker je o informacijah javnega značaja iz drugega odstavka 4.a člena ZDIJZ, mogoče govoriti le, če obstaja javni interes, je IP v nadaljevanju presojal, ali je javni interes za razkritje močnejši od izjeme varstva kazenskega postopka.

 

V predlogu novele ZDIJZ-C je predlagatelj zakona poudaril, »da bo omogočeno razkritje le v izjemnih primerih, ob ugotovljenem prevladujočem interesu javnosti, to pa je, v skladu s pravno teorijo in prakso na tem področju, podan le takrat, ko se informacija nanaša na širši krog ljudi, ko gre npr. za vprašanje javnega zdravja, javne varnosti, za vprašanje, pomembno za širšo javno razpravo, za vprašanje, ki ima lahko neposredne finančne posledice za državo ali lokalne skupnosti ali kadar gre za oškodovanje državnih sredstev ali sredstev lokalnih skupnosti. Vse to pa ob predpostavki, da bo prosilec navedel in verjetno izkazal okoliščine, ki bodo terjale njeno uporabo ali pa bodo te okoliščine ugotovljene v postopku pred IP. Takšen »omejeni« test interesa javnosti, je bistveno ožji kot test interesa javnosti, ki ga določa drugi odstavek 6. člena veljavnega ZDIJZ«.

 

Prosilka je pri sklicevanju na javni interes izpostavila, da se poročilo nanaša na vodenje 1.41 milijarde evrov vredne investicije, ki jo je izvajalo podjetje v izključni lasti države in za katero je država dala poroštvo v višini 440 milijonov evrov. V tej zvezi se torej postavlja vprašanje, ali dejstvo poroštva države opravičuje razkritje Poročila. Kot je pojasnil zavezanec, je zahtevano Poročilo nastalo v zvezi z Revizijskim poročilom 09/2015 Računskega sodišča Republike Slovenije, ki je od zavezanca zahtevalo preveritev odškodninske odgovornosti organov upravljanja in nadzora družb HSE in TEŠ, ki so sodelovali pri izvedbi investicije v blok 6 TEŠ in preveritev možnosti vložitve odškodninskih zahtevkov. To pomeni, da že sama podlaga za nastanek dokumenta temelji na ugotavljanju »odgovornosti« (civilne in kazenske) in nima neposredne zveze s samim poroštvom, zato se IP strinja s pojasnilom zavezanca, da bi se z razkritjem podatkov, ki so bili ugotovljeni v okviru Poročila, spodkopal zakoniti interes države, da se uspešno odkrije in preganja kršitve oz. poplača nastala škoda, kar je v javnem interesu. Z razkritjem Poročila se poroštvena obveznost države ne bi nič spremenila, med tem ko bi se bistveno poslabšal položaj RS z vidika ugotavljanja odgovornosti in s tem povrnitvijo škode, ki je nastala družbama HSE in TEŠ, ki sta last RS, kar pomeni, da bi bilo razkritje dokumenta dejansko v nasprotju z javnim interesom.

 

Prosilka je nadalje navedla, da poročilo obravnava obdobje med leti 2005 in 2015, torej podatke, ki so že več let predmet številnih kazenskih in drugih postopkov in da so ključni investicijski dokumenti že javno objavljeni, zato zahtevano poročilo ne razkriva poslovnih skrivnosti. IP sicer ugotavlja, da je na svetovnem spletu dejansko kar nekaj člankov[2], v katerih je govora o preverjanju odškodninske odgovornosti in reviziji, prav tako so dostopno bistvene ugotovitve končnega poročila o investiciji v blok TEŠ 6 z dne 11. 4. 2018 preiskovalne komisije Državnega zbora[3] ter revizijsko in porevizijsko poročilo Računskega sodišča RS[4], ipd., vendar pa tovrstne informacije ni mogoče enačiti s podatki, ki so vsebovani v zahtevanem Poročilu, ki je usmerjeno v podrobno analizo oz. pregled pravnih poslov z vidika ravnanja organov vodenja in nadzora. Zato IP navedbam prosilke, da gre že za prosto dostopne podatke, ne more slediti.

 

Prosilka meni, da je v javnem interesu, katera področja in očitana dejanja je obravnavala revizija ter da bi razkritje poročila pokazalo, ali so bili zanjo upravičeno porabljeni visoki stroški. IP se strinja s prosilko, da je glede bloka TEŠ 6 podan velik javni interes, saj gre za eno največjih investicij na energetskem področju, ki skozi različno izvedene nadzore nakazuje na morebitne kršitve civilne in kazenske zakonodaje. Zato je razumljivo, da javnost pričakuje dostop do relevantnih informacij, ki bi pomagale razumeti dogajanja v zvezi z izgradnjo bloka TEŠ 6.

 

IP ugotavlja, da je veliko informacij glede bloka TEŠ 6 že prosto dostopnih, kot je navedeno tudi zgoraj. Vendar pa gre v obravnavanem primeru za Poročilo, kot je pojasnil tudi zavezanec, ki ni primarno usmerjeno v finančno stanje HSE in TEŠ, prav tako ne razkriva »pravnomočne« ugotovitve o kršitvah, kar bi bilo v javnem interesu, če bi bila takšna vsebina podana, vendar ni, temveč šele obravnava odgovornost članov organov vodenja in nadzora, v fazi, ko se le ta odgovornost v okviru sodne preiskave še ugotavlja oz. ko le ta še ni končana in še ni sprejeta določitev o nadaljevanju pregona. Ta časovni vidik zahtevane informacije, ko se še ne ve, kateri podatki so oz. bodo relevantni pri izvedbi dokaznega postopka, ko dostop do teh podatkov omejen tudi osumljencem in oškodovancem, je torej ključen pri tehtanju, ali je podan javni interes za razkritje. Nobenega dvoma ni, da je pregon storilcev kaznivih dejanj v javnem interesu, zato je v tej zvezi podan zakoniti interes države, da zavaruje tiste podatke, ki so pomembni za uspešno odkrivanje in pregon storilcev kaznivih dejanj. V konkretnem primeru je SDT ocenil, da bi z razkritjem zahtevane informacije nastala škoda za konkretni kazenski postopek, kar je v nasprotju z javnim interesom, da se storilci kaznivih dejanj obsodijo, oziroma da se tistega, ki je nedolžen, ne obsodi.

 

Pri ugotavljanju javnega interesa se sicer zastavlja vprašanje, ali bi razkritje zahtevanih podatkov dejansko pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost, v zvezi s konkretno zadevo, na katero se podatki nanašajo. IP meni, da bi razkritje Poročila zagotovo povzročilo širšo razpravo, saj je za javnost zanimivo, kakšne so ugotovitve revizije, vendar pa to po mnenju IP ne more biti razlog za razkritje informacij, ki imajo vlogo v sodnem procesu in z razkritjem katerih bi lahko nastala škoda pri izvedbi kazenskega postopka. Test interesa javnosti namreč ni namenjen temu, da se razkrije nekaj, kar je »interesantno za javnost«, temveč da se razkrije tisto, kar je »v interesu javnosti«. Zahtevani podatki so morda za javnost zanimivi, vsekakor pa razkritje Poročila v trenutni fazi kazenskega postopka ni v javnem interesu. V konkretnem primeru je primarno v interesu javnosti, da se ugotovijo morebitne kršitve in da pristojni organi nemoteno opravijo svoje delo. Glede na fazo sodne preiskave se lahko uspešen pregon kaznivih dejanj zzagotovi le z nerazkrivanjem informacij (in ne z razkrivanjem). Kot sta pravilno opozorila zavezanec in SDT, v tej fazi kazenskega postopka interes javnosti za prost dostop do Poročila še ni tako močan, da bi lahko upravičil poseg v ustavno pravico do varstva osebnih podatkov in do pravice do nepristranskosti sojenja, saj ne gre za takšne podatke, ki bi jih bilo treba razkriti zaradi ogrožanja vrednot, kot so življenje in zdravje Ijudi, javna varnost in podobno. Podobno stališče je upravno sodišče že zavzelo v svojih odločitvah (npr. sodba številka IU 1488/2011, IU 1992/2010 in IU 54/2017-16 z dne 4. 7. 2018). Prav tako je sodišče v svoji praksi[5] že poudarilo, da javni interes (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ) predstavlja zakonsko dovoljen poseg v izjeme po ZDIJZ, vendar je treba po mnenju sodišča to določilo uporabiti le v izjemnih primerih in ne zadostuje zgolj medijska odmevnost neke zadeve. V obravnavanem primeru je zahtevano Poročilo del sodne preiskave, v kateri velja »domneva nedolžnosti«, kdor je obdolžen kaznivega dejanja, velja za nedolžnega, dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomočno sodbo. Z razkritjem Poročila bi javnost »razpravljala« o morebitni odgovornosti posameznikov (za katere velja »domneva nedolžnosti«), vendar pa le to ne bi pripomoglo k ugotavljanju morebitnih nepravilnosti oz. kršitev, kar je v javnem interesu, temveč ravno nasprotno, kot je pojasnjeno zgoraj, bi z razkritjem Poročila lahko nastala škoda za kazenski postopek. IP se je sicer v svoji praksi glede zavezanca in TEŠ-a vselej zavzemal za široko transparentnost, ki pripomore k večji odgovornosti države do državljanov Slovenije in do gospodarnega ravnanja z državnim premoženjem, vendar pa je v obravnavanem primeru ocenil, da bi razkritje Poročila v trenutni fazi kazenskega postopka delovalo v nasprotju z javnim interesom, ki je izrazito usmerjen v ugotavljanje odgovornosti in s tem v povrnitev škode, ki je nastala družbama HSE in TEŠ, ki sta last RS. IP zato meni, da zgoraj navedeni razlogi prosilke v predmetni zadevi ne morejo predstavljati zadostne podlage za razkritje zahtevanih podatkov.

 

Po skrbni presoji navedenih okoliščin oziroma tehtanju javnega interesa med pravico dostopa na eni strani ter varstvom kazenskega postopka na drugi strani, je IP odločil, da v konkretnem primeru interes javnosti po drugem odstavku 4.a člena ZDIJZ v povezavi z drugim odstavkom 6. člena ZDIJZ, do razkritja zahtevanega Poročila v tej fazi postopka ni podan v tolikšni meri, da bi prevladal nad interesi, ki terjajo omejitev dostopa iz razloga, da se podatki zavarujejo zaradi vodenja kazenskega postopka, zaradi katerih je informacija zavarovana kot izjema po 6. točki prvega odstavka 6. čl. ZDIJZ.

 

Glede na to, da je IP ugotovil, da javni interes za razkritje Poročila ni močnejši od javnega interesa varstva kazenskega postopka, IP zaradi načela ekonomičnosti ni podrobneje ugotavljal obstoja drugih zatrjevanih izjem, saj za ugotovitev, da posamezni dokument ni prosto dostopna informacija javnega značaja, zadostuje že obstoj ene od izjem določenih v 5.a oz. prvem odstavku 6. člena ZDIJZ.

 

Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da je odločitev zavezanca pravilna in zakonita, pritožba prosilke pa neutemeljena in jo je treba zavrniti, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZDIJZ.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010-UPB5) oproščena plačila upravne takse.

 


 

 

Pouk o pravnem sredstvu: 

 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

samostojna svetovalka Pooblaščenca

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,

namestnica pooblaščenke

 


[1] https://www.hse.si/druzba-hse/javni-podatki/informacije-javnega-znacaja/

 

 

[2] https://siol.net/posel-danes/tes-6-zakaj-najmocnejsi-clovek-v-slovenski-energetiki-ne-sme-pasti-464846

https://www.delo.si/novice/slovenija/ukrepe-popravlja-velika-srecna-druzina.html

https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5732eea80aa97/vse-ostane-med-prijatelji

[3] https://imss.dz-rs.si/imis/2d0e3d1e27fc169ffdf2.pdf

[4] http://www.rs-rs.si/fileadmin/user_upload/revizija/1215/DenTok_HSE_porev_web.pdf

 

[5] Sodba Upravnega sodišča z opr. št.: IU 1992/2010-28 z dne 28. 9. 2011