Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 03.06.2019
Title: Transparency International Slovenia-Društvo Integriteta - Zavod RS za blagovne rezeve
Number: 090-106/2019
Category: Osebni podatek, Poslovna skrivnost, Tajni podatki, Test interesa javnosti
Status: Sustained in part


POVZETEK:

Organ je zavrnil prosilcu dostop do zahtevanih dokumentov v zvezi s postavitvijo zaščitnih tehničnih ovir za namen varovanja državne meje, in sicer na podlagi izjem po 1. in 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Prosilec je zoper odločbo organa vložil pritožbo, o kateri je odločil IP. V delu, v katerem je že bilo pravnomočno odločeno, je IP zahtevo in pritožbo prosilca zavrgel, v preostalem delu pa je pritožbi prosilca delno ugodil. V delu, v katerem se je organ skliceval na varstvo tajnih podatkov in poslovne skrivnosti, je namreč IP po preučitvi zadeve zaključil, da je v obravnavanem primeru interes javnosti za razkritje zahtevanih informacij močnejši od interesa, da se ti podatki zavarujejo zaradi varovanja tajnih podatkov in poslovnih skrivnosti. Ker se mora podatek oziroma dokument obravnavati kot tajen, tudi če je označen le s stopnjo tajnosti INTERNO, je IP organu naložil, da iz zahtevane dokumentacije umakne to stopnjo tajnosti. V delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke, pa je IP pritožbo prosilca zavrnil.

 

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-106/2019/2

Datum: 3. 6. 2019

 

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju: ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – Odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter 129. člena, tretjega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi TRANSPARENCY INTERNATIONAL SLOVENIA - DRUŠTVO INTEGRITETA, Vožarski pot 12, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: prosilec), z dne 18. 4. 2019, zoper odločbo Zavoda Republike Slovenije za blagovne rezerve, Dunajska cesta 106, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 473/G z dne 3. 4. 2019, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 

 

ODLOČBO:

 

  1. Odločba Zavoda Republike Slovenije za blagovne rezerve, št. 473/G z dne 3. 4. 2019, se v delu, ki se nanaša na naročilnico št. 2015-394 z dne 26. 11. 2015 ter pogodbe št. 13-7/2015 z dne 24. 11. 2015, št. 13-8/2015 z dne 24. 11. 2015 in št. 13-14/2015 z dne 4. 12. 2015, odpravi po uradni dolžnosti. V tem delu se zahteva prosilca z dne 6. 3. 2019 in pritožba prosilca z dne 18. 4. 2019 zavržeta.
  1. Pritožbi prosilca z dne 18. 4. 2019 se delno ugodi in se odločba Zavoda Republike Slovenije za blagovne rezerve, št. 473/G z dne 3. 4. 2019, delno odpravi ter se odloči:

»Organ je dolžan v roku 31 (enaintridesetih) dni od vročitve te odločbe na dokumentih, označenih s stopnjo tajnosti INTERNO, umakniti stopnjo tajnosti INTERNO, in prosilcu v elektronski obliki, na njegov elektronski naslov, posredovati naslednje dokumente:

Dokumenti, vezani na nabavo žičnate ograje:

  • Sklep o začetku postopka javnega naročila nabave varnostne zaščitne ograje z vsemi pripadajočimi elementi in orodjem za njeno nemoteno postavitev v dolžini 120 km (št. 1587/1/LČ z dne 21. 10. 2015);
  • Poročilo o pregledu prispelih ponudb in razlogi za izbiro izvajalcev nabave varnostne zaščitne ograje z vsemi pripadajočimi elementi in orodjem za njeno nemoteno postavitev v dolžini 120 km (št. 1587/2/LČ z dne 26. 10. 2015);
  • Dodatno poročilo o pregledu prispelih ponudb in razlogi za izbiro izvajalcev nabave varnostne zaščitne ograje z vsemi pripadajočimi elementi in orodjem za njeno nemoteno postavitev v dolžini 120 km (št. 1587/3/LČ z dne 2. 11. 2015);
  • Prodajna pogodba št. P 314 / int. 13-1/2015 z dne 26. 10. 2015 na način, da prekrije skrbnika pogodbe na strani dobavitelja (člen 11), in soglasje k pogodbi št. 2015-138 BR z dne 22. 10. 2015;
  • Predračun št. 00813 z dne 20. 10. 2015;
  • Prodajna pogodba št. P 315 / int. 13-2/2015 z dne 26. 10. 2015 na način, da prekrije skrbnika pogodbe na strani dobavitelja (člen 11), in soglasje k pogodbi št. 2015-139 BR z dne 20. 10. 2015;
  • Ponudba z dne 21. 10. 2015;
  • Prodajna pogodba št. P 331 / int. 13-3/2015 z dne 2. 11. 2015 na način, da prekrije skrbnika pogodbe na strani dobavitelja (člen 9), in soglasje k pogodbi št. 2015-147 BR z dne 30. 10. 2015;
  • Ponudba z dne 29. 10. 2015;
  • Prodajna pogodba št. P 330 / int. 13-4/2015 z dne 2. 11. 2015 na način, da prekrije skrbnika pogodbe na strani dobavitelja (člen 11), in soglasje k pogodbi št. 2015-148 BR z dne 2. 11. 2015;
  • Ponudba z dne 29. 10. 2015 na način, da prekrije e-naslov v elektronskem sporočilu pod »Od«;
  • Sklep o začetku postopka javnega naročila nabave varnostne zaščitne ograje skupaj z vsemi pripadajočimi elementi in orodjem za njeno nemoteno postavitev v dolžini 390 km (370 km žične ograje, 20 km panelne ograje), št. 1718/1/LČ z dne 9. 11. 2015;
  • Poročilo o pregledu prispelih ponudb in razlogi za izbiro izvajalcev nabave varnostne zaščitne ograje z vsemi pripadajočimi elementi in orodjem za njeno nemoteno postavitev v dolžini 370 km žične ograje (št. 1718/2/LČ z dne 17. 11. 2015);
  • Dodatno poročilo o pregledu prispelih ponudb in razlogi za izbiro izvajalcev nabave varnostne zaščitne ograje z vsemi pripadajočimi elementi in orodjem za njeno nemoteno postavitev v dolžini 370 km (št. 1718/3/LČ z dne 24. 11. 2015);
  • Prodajna pogodba št. P 367/ int. 13-5/2015 z dne 17. 11. 2015 na način, da prekrije skrbnika pogodbe na strani dobavitelja (člen 9), in soglasje k pogodbi št. 2015-152 BR z dne 17. 11. 2015;
  • Ponudba z dne 12. 11. 2015;
  • Prodajna pogodba št. P 372/ int. 13-6/2015 z dne 19. 11. 2015 na način, da prekrije skrbnika pogodbe na strani dobavitelja (člen 11), in soglasje k pogodbi št. 2015-153 BR z dne 17. 11. 2015;
  • Ponudba z dne 10. 11. 2015;
  • Aneks št. 1 k Prodajni pogodbi 2015-372/ int. 13-6/2015, št. 13-6/2015/1 z dne 14. 12. 2015, in soglasje k pogodbi št. 2015-153 BR z dne 14. 12. 2015;
  • Ponudba št. 214-15 z dne 20. 11. 2015;
  • Prodajna pogodba št. P 382/ int. 13-9/2015 z dne 25. 11. 2015 na način, da prekrije skrbnika pogodbe na strani dobavitelja (člen 10), in soglasje k pogodbi št. 2015-157 BR z dne 23. 11. 2015;
  • Ponudba št. 37-11-2015 z dne 19. 11. 2015;

 

Dokumenti, vezani na nabavo in postavitev panelne ograje:

  • Sklep o začetku postopka javnega naročila nabave varnostne zaščitne ograje z vsemi pripadajočimi elementi in orodjem za njeno postavitev v dolžini 20 km in dodatnih 62 vrat za cestne prehode in 15 vrat za železniške prehode (št. 1718/1/LČ z dne 18. 11. 2015);
  • Ponudba št. 205-15 z dne 19. 11. 2015;
  • Poročilo o pregledu prispelih ponudb in razlogi za izbiro izvajalcev nabave in postavitve varnostne panelne zaščitne ograje skupaj z vsemi pripadajočimi elementi v dolžini 20 km in dodatnih 62 vrat za cestne prehode in 15 vrat za železniške prehode (št. 1718/1/2/ LČ z dne 23. 11. 2015);
  • soglasje k pogodbi št. 2015-156 BR z dne 23. 11. 2015.

 

Dokumenti, vezani na nabavo nosilnih palic:

  • Sklep o začetku postopka javnega naročila nabave varnostne zaščitne ograje z vsemi pripadajočimi elementi in orodjem za njeno nemoteno postavitev v dolžini 120 km (št. 1587/1/LČ z dne 21. 10. 2015);
  • Poročilo o pregledu prispelih ponudb in razlogi za izbiro izvajalcev nabave nosilnih palic za postavitev zaščitne ograje v dolžini 120 km (št. 1587/2/1/ LČ z dne 18. 11. 2015);
  • Poročilo o pregledu prispelih ponudb in razlogi za izbiro izvajalcev nabave nosilnih palic za postavitev zaščitne ograje v dolžini 390 km (št. 1587/2/2/ LČ z dne 1. 12. 2015;
  • Prodajna pogodba št. P 331/ int. 13-3/2015 z dne 2. 11. 2015 na način, da prekrije skrbnika pogodbe na strani dobavitelja (člen 9), in soglasje k pogodbi št. 2015-147 BR z dne 30. 10. 2015;
  • Ponudba z dne 29. 10. 2015;
  • Naročilnica št. 2015-343 z dne 6. 11. 2015 in Predračun št. 00859 z dne 5. 11. 2015;
  • Naročilnica št. 2015-390 z dne 26. 11. 2015 in Predračun št. 00913 z dne 18. 11. 2015;
  • Prodajna pogodba št. P 413/ int. 13-13/2015 z dne 4. 12. 2015 na način, da prekrije skrbnika pogodbe na strani dobavitelja (člen 10), in soglasje k pogodbi št. 2015-162 BR z dne 2. 12. 2015;
  • Ponudba z dne 30. 11. 2015;
  • soglasje k pogodbi št. 2015-163 BR z dne 2. 12. 2015;
  • Ponudba št. 221-15 z dne 23. 11. 2015;
  • Prodajna pogodba št. P 416/ int. 13-15/2015 z dne 4. 12. 2015 na način, da prekrije skrbnika pogodbe na strani dobavitelja (člen 10), in soglasje k pogodbi št. 2015-164 BR z dne 2. 12. 2015;
  • Ponudba št. 17038 z dne 30. 11. 2015 na način, da prekrije ime in priimek fizične osebe, ki je pripravila ponudbo;
  • Prodajna pogodba št. P 417/ int. 13-16/2015 z dne 4. 12. 2015 na način, da prekrije skrbnika pogodbe na strani dobavitelja (člen 10), in soglasje k pogodbi št. 2015-161 BR z dne 2. 12. 2015;
  • Predračun/Ponudba št. R 609491-0025219 z dne 18. 11. 2015 na način, da prekrije ime in priimek fizične osebe pod »Referent« in »Pripravil«;

 

Dokumenti, vezani na nabavo jeklenih sider /klinov:

  • Sklep o začetku postopka javnega naročila nabave varnostne zaščitne ograje z vsemi pripadajočimi elementi in orodjem za njeno nemoteno postavitev v dolžini 120 km (št. 1587/1/LČ z dne 21. 10. 2015);
  • Poročilo o pregledu prispelih ponudb in razlogi za izbiro izvajalcev nabave jeklenih sider/klinov za postavitev ZTO (št. 1587/3/1/ LČ z dne 1. 12. 2015);
  • Prodajna pogodba št. P 331/ int. 13-3/2015 z dne 2. 11. 2015 na način, da prekrije skrbnika pogodbe na strani dobavitelja (člen 9), in soglasje k pogodbi št. 2015-147 BR z dne 30. 10. 2015;
  • Ponudba z dne 29. 10. 2015;
  • Prodajna pogodba št. P 315/ int. 13-2/2015 z dne 26. 10. 2015 na način, da prekrije skrbnika pogodbe na strani dobavitelja (člen 11), in soglasje k pogodbi št. 2015-139 BR z dne 20. 10. 2015;
  • Ponudba z dne 21. 10. 2015;
  • Prodajna pogodba št. P 330/ int. 13-4/2015 z dne 2. 11. 2015 na način, da prekrije skrbnika pogodbe na strani dobavitelja (člen 11), in soglasje k pogodbi št. 2015-148 BR z dne 2. 11. 2015;
  • Ponudba z dne 29. 11. 2015 na način, da prekrije e-naslov fizične osebe pod »Od«;
  • Naročilnica št. 2015-379 z dne 24. 11. 2015 in Predračun št. 00928 z dne 23. 11. 2015;
  • Naročilnica št. 2015-393 z dne 26. 11. 2015 in Ponudba št. 123/2015 z dne 26. 11. 2015;
  • Prodajna pogodba št. P 402/ int. 13-10/2015 z dne 30. 11. 2015 na način, da prekrije skrbnika pogodbe na strani dobavitelja (člen 10), in soglasje k pogodbi št. 2015-159 BR z dne 26. 11. 2015;
  • Ponudba št. 39-11-2015 z dne 19. 11. 2015;
  • Prodajna pogodba št. P 408/ int. 13-11/2015 z dne 2. 12. 2015 na način, da prekrije skrbnika pogodbe na strani dobavitelja (člen 10), in soglasje k pogodbi št. 2015-160 BR z dne 26. 11. 2015;
  • Ponudbo z dne 23. 11. 2015 na način, da prekrije ime, priimek in telefonsko številko kontaktne osebe;
  • Prodajna pogodba št. P 414/ int. 13-17/2015 z dne 4. 12. 2015 na način, da prekrije skrbnika pogodbe na strani dobavitelja (člen 10), in soglasje k pogodbi št. 2015-165 BR z dne 2. 12. 2015;
  • Ponudba št. 128/15 z dne 1. 12. 2015;

 

Dokumenti, vezani na nabavo vodilne in vezne žice:

  • Sklep o začetku postopka javnega naročila nabave varnostne zaščitne ograje z vsemi pripadajočimi elementi in orodjem za njeno nemoteno postavitev v dolžini 120 km (št. 1587/1/LČ z dne 21. 10. 2015);
  • Poročilo o pregledu prispelih ponudb in razlogi za izbiro izvajalcev nabave napenjalne in vezne žice, potrebne za postavitev ZTO (št. 1587/4/1/ LČ z dne 1. 12. 2015);
  • Naročilnica št. 2015-339 z dne 5. 11. 2015 in Predračun/Ponudba št. R 608988-0005998 z dne 4. 11. 2015, na način, da pri Predračunu/Ponudbi prekrije ime in priimek fizične osebe pod »Referent« in »Pripravil«;
  • Naročilnica št. 2015-340 z dne 5. 11. 2015 in Ponudba št. 1102/2015 z dne 4. 11. 2015;
  • Naročilnica št. 2015-342 z dne 5. 11. 2015 in Predračun št. R 00845 z dne 3. 11. 2015;
  • Naročilnica št. 2015-365 z dne 17. 11. 2015 in Ponudba št. 17/15 z dne 16. 11. 2015;
  • Naročilnica št. 2015-373 z dne 19. 11. 2015 in Ponudba z dne 18. 11. 2015, na način, da pri Ponudbi prekrije e-naslova fizičnih oseb;
  • Naročilnica št. 2015-378 z dne 24. 11. 2015 in Ponudba št. 15-1134 z dne 23. 11. 2015 na način, da pri Ponudbi prekrije kontaktno osebo in osebo, ki je pripravila dokument;
  • Naročilnica št. 2015-406 z dne 1. 12. 2015 in Ponudba z dne 1. 12. 2015 na način, da pri Ponudbi prekrije e-naslova fizičnih oseb;

 

Dokumenti, vezani na nabavo raznega materiala potrebnega za postavitev ZTO:

  • Prodajna pogodba št. P 331/ int. 13-3/2015 z dne 2. 11. 2015 na način, da prekrije skrbnika pogodbe na strani dobavitelja (člen 9), in soglasje k pogodbi št. 2015-147 BR z dne 30. 10. 2015;
  • Ponudba z dne 29. 10. 2015;
  • Naročilnica št. 2015-336 z dne 4. 11. 2015 in Ponudba št. PPO15-05907 z dne 4. 11. 2015 na način, da v Ponudbi prekrije podatke pod »Vaš svetovalec je« in »Ponudbo pripravil«;
  • Naročilnica št. 2015-349 z dne 10. 11. 2015 in Ponudba z dne 9. 11. 2015 na način, da v Ponudbi prekrije ime in priimek fizične osebe, telefonski številki in njen e-naslov v spodnjem delu dokumenta;
  • Naročilnica št. 2015-350 z dne 10. 11. 2015 in Ponudba št. 60PR-2462-0000110 z dne 10. 11. 2015 na način, da v Ponudbi prekrije ime, priimek in telefonsko število fizične osebe pod »KONTAKT«;
  • Naročilnica št. 2015-355 z dne 12. 11. 2015 in Ponudba št. 60PR-2479-0000110 z dne 12. 11. 2015 na način, da v Ponudbi prekrije ime, priimek in telefonsko število fizične osebe pod »KONTAKT«;
  • Naročilnica št. 2015-356 z dne 12. 11. 2015 in Ponudba št. PRO15-06126  z dne 12. 11. 2015 na način, da v Ponudbi prekrije podatke pod »Vaš svetovalec je« in »Ponudbo pripravil«;
  • Naročilnica št. 2015-357 z dne 12. 11. 2015 in Ponudba št. MORS/2015-201 z dne 12. 11. 2015, na način, da v Ponudbi prekrije ime, priimek in telefonsko številko komercialista;
  • Naročilnica št. 2015-362 z dne 16. 11. 2015 in Ponudba št. 60PR-2488-0000099  z dne 13. 11. 2015;
  • Ponudba št. 217-15 z dne 20. 11. 2015;
  • Naročilnica št. 2015-409 z dne 2. 12. 2015 in Ponudba z dne 2. 12. 2015 na način, da prekrije fizično osebo pod »Nar. kupca«;
  • Naročilnica št. 2015-410 z dne 3. 12. 2015 in Ponudba z dne 2. 12. 2015 na način, da prekrije ime in priimek fizične osebe pod »Referent« in »Predračun izdal«;
  • Naročilnica št. 2015-436 z dne 17. 12. 2015 in Predračun št. 60PR-2641 z dne 16. 12. 2015 na način, da prekrije ime in priimek fizične osebe pod »Referent«;
  • Naročilnica št. 2016-039 z dne 14. 1. 2016 in Predračun št. 60PR-16000079 z dne 14. 1. 2016;
  • Naročilnica št. 2016-042 z dne 15. 1. 2016 in Ponudba z dne 15. 1. 2016 na način, da prekrije ime in priimek ter vrsto izobrazbe fizične osebe v spodnjem delu dokumenta;

 

Dokumenti, vezani na nabavo farmer ograje:

  • Naročilnica št. 2015-420 z dne 8. 12. 2015 in Ponudba št. AV2723 z dne 2. 12. 2015.«.
  1. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.
  1. Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

 

 

Obrazložitev:

 

Prosilec je z zahtevo z dne 6. 3. 2019 zahteval v elektronski obliki vse dokumente (naročilnice, pogodbe, ponudbe in druge dokumente), povezane z nakupi oziroma drugimi transakcijami organa v povezavi z izvrševanjem sklepov Vlade št. 30400-4/2015/6 in št. 30400-4/2015/10.

 

Organ je izdal odločbo št. 473/G z dne 3. 4. 2019 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahtevo prosilca zavrnil v celoti. Najprej je pojasnil, da je Vlada 5. 11. 2015 sprejela sklep št. 30400-4/2015/6 ter nato še sklep št. 30400-4/2015/10, s katerima je organ zadolžila za nabavo zaščitnih tehničnih ovir (v nadaljevanju: ZTO) za namen varovanja državne meje. Preveril je dokumente, ki se vsebinsko nanašajo na zahtevo prosilca in ugotovil, da gre za obsežnejšo dokumentacijo v zvezi z nabavo ZTO v skladu s prej navedenima sklepoma, ki je pretežno označena s stopnjo tajnosti INTERNO (tudi vladna sklepa). Zahtevana dokumentacija obsega sklepe o začetku postopkov nabave, ponudbe, zapisnike, poročila o odpiranju ponudb, sklepe o oddaji naročil, pogodbe, naročilnice in račune. Stopnjo tajnosti je dokumentom določil predstojnik organa, za vsakega je bila izdelana ocena možnih škodljivih posledic, ustrezno pa so označeni tudi s stopnjo tajnosti. Zavod je pri določanju posledic za delovanje organa in izvajanje njegovih nalog ter posledično za varnost države ali za njene politične ali gospodarske koristi ocenil, da bi bili v primeru razkritja podatkov razkriti podatki o skupni nabavljeni količini ZTO. To bi ogrozilo uresničitev ciljev Vlade za učinkovito regulacijo migrantskih tokov na državni meji, ki pa je nujna za zavarovanje bistvenih varnostnih interesov Republike Slovenije, njenega prebivalstva ter njegovega premoženja. Kot izhaja iz ocene je v prvem odstavku 12. člena Zakona o tajnih podatkih (v nadaljevanju: ZTP)[1] določeno, da pooblaščena oseba določi za tajen tudi podatek, ki nastane z združevanjem ali povezovanjem podatkov, ki sami po sebi sicer niso tajni, če tako združeni ali povezani pomenijo podatek oziroma dokument, ki ga je treba zavarovati oziroma dokument, ki ga je treba zavarovati iz razlogov, določenih z omenjenim zakonom. Organ je naročilo nakupa ZTO (rezilna žica, panelna ograja, pripadajoči material za namestitev) oddal 27 različnim ponudnikom, saj bi izbira le enega samega ponudnika pomenila preveliko tveganje za izvedbo celotne nabave. Možnost učinkovite regulacije migrantskih tokov na državni meji je še vedno aktualno vprašanje, zato je nujno, da se vsa dokumentacija, ki vsebuje podatke o količini nabavljene varnostne žične ograje, še naprej varuje pred razkritjem, saj ZTO predstavljajo pomemben ukrep regulacije migrantskih tokov na državni meji. Ob množičnem prehodu migrantov v letu 2015 se je izkazalo, da postavljene ZTO uspešno preusmerijo oziroma zaustavijo migrantske tokove, kar potrjujejo tudi podatki Policije in nenazadnje tudi objave v medijih. Organ je tako ugotovil, da zahtevani podatki vsebujejo podatke, ki so na podlagi ZTP utemeljeno označeni s stopnjo tajnosti INTERNO. V ZTP je določeno, da imajo pravico dostopa do tajnih podatkov te stopnje le osebe, ki opravljajo funkcijo ali delajo v organu in so se udeležile usposabljanja s področja obravnavanja in varovanja tajnih podatkov ter so podpisale izjavo, da so seznanjene z ZTP in drugimi predpisi, ki urejajo varovane tajnih podatkov ter se zavezujejo s tajnimi podatki ravnati v skladu s temi predpisi. Hkrati mora biti za dostop do tajnih podatkov izpolnjen še pogoj, da se mora oseba s temi podatki seznaniti, ker je to potrebno za opravljanje njenih delovnih nalog ali funkcije. Kot določa 1. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ se prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je na podlagi ZTP opredeljen kot tajen. Prav tako se organ sklicuje na izjemo iz 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, na podlagi katere organ zavrne dostop do zahtevanih informacij zaradi varstva poslovne skrivnosti. Organ je namreč v postopku nabave ZTO prejel tudi ponudbe dobaviteljev, ki so jih dobavitelji označili kot poslovno skrivnost, k ponudbam pa priložili tudi ustrezne sklepe o določitvi poslovne skrivnosti. Organ je opozoril tudi na odločbo IP št. 090-317/2015, s katero je IP zavrnil dostop do sklepa Vlade št. 30400-4/2015/6, ker je presodil, da bi razkritje zahtevanega dokumenta lahko škodovalo tudi upravljanju zunanjih meja, kar je interesno področje, ki spada v področje javne varnosti. V tem primeru tudi javni interes za razkritje po mnenju ne prevlada nad javnim interesom, da se dokument ne razkrije. Organ je dodal še, da bi s posredovanjem zahtevane dokumentacije avtomatično prišlo tudi do razkritja podatkov, ki so kot tajni varovani s sklepom št. 30400-4/2015/6, in za katere je že IP presodil, da javni interes po ohranitvi tajnosti prevlada nad interesom javnosti po razkritju. Vsebinsko enako velja tudi za dokumentacijo organa, ki se nanaša na izvrševanje sklepa Vlade št. 30400-4/2015/10. Oba vladna sklepa sta še vedno označena s stopnjo tajnosti INTERNO. Izpostavil je tudi zahtevo, ki se je nanašala na poslovanje družbe MINIS, proizvodnja in storitve, d.o.o. (v nadaljevanju: MINIS d.o.o.), o kateri je IP odločil z odločbo št. 090-160/2016, Upravno sodišče pa s sodbo št. I U 1688/2016. Po mnenju IP in sodišča organ ni uspel izkazati vzročne povezave med razkritjem dokumentov in razgaljanjem strategije države pri obvladovanju migrantske krize. Z morebitnim posredovanjem zahtevanih informacij prosilcu v tej zadevi pa bi bil razkrit ravno podatek o skupni oziroma ciljni količini zaščitnih ovir pri obeh vladnih sklepih.

 

Prosilec je zoper odločbo vložil pritožbo z dne 18. 4. 2019. Najprej se je opredelil do navedb organa, da je zahtevana dokumentacija v pretežnem delu označena s stopnjo tajnosti INTERNO. Iz teh navedb prosilec sklepa, da celotna dokumentacija ni označena s stopnjo tajnosti in je tako zavrnitev dostopa do vseh dokumentov neupravičena. Ker organ ni opredelil, kateri dokumenti so označeni s stopnjo tajnosti in kateri ne, se do tega ni mogel opredeliti natančneje. V zvezi z navedbami organa o škodnih posledicah pa organ po njegovem mnenju ni vzpostavil vzročne zveze med razkritjem dokumentov in škodnimi posledicami, ki jih je navedel (vpliv na učinkovitost regulacije migrantskih tokov). Predvsem organ ne pojasni, zakaj je količina ZTO podatek, ki je ključen za izvajanje nalog in katerega razkritje bi povzročilo škodne posledice. Ob navedenem je izpostavil navedbe visokih predstavnikov Vlade, ki so o količini postavljenih ZTO redno (celo dnevno) obveščali javnost, na drugi strani pa poudarjali pomembnost nerazkrivanja geolokacije postavljenih ZTO. Tudi Urad Vlade za komuniciranje je sam razkrival skupne količine nabavljenih in postavljenih ZTO, prav tako pa je tudi Vlada podatke o skupni količini postavljenih ZTO podala javnosti prek odgovora na poslansko vprašanje Tomaža Lisca z dne 12. 5. 2016. Iz tega prosilec utemeljeno sklepa, da je za uresničevanje namena ZTO potrebno varovati geolokacije postavljenih ZTO, ne pa tudi skupne nabavljene količine ali cene ZTO. Tudi sicer so se v javnosti večkrat, v različnih obdobjih, pojavljale informacije o tem, koliko ZTO je že kupila Slovenija oziroma še namerava kupiti. K neutemeljenosti stališč organa dodatno pritrjuje tudi ocena škodnih posledic za razkritje treh pogodb organa s podjetjem MINIS d.o.o., ki jih je prosilec zahteval in prejel v letošnjem letu. Pogodbe, do katerih sta tako IP kot Upravno sodišče dopustila dostop, je prosilec analiziral in objavil ter z njimi nadaljeval javno razpravo o smotrnosti in pravilnosti nakupa ZTO, ob tem pa v medijih ali drugje ni bilo zaznati škodnih posledic, navedenih v zavrnilni odločbi organa št. 1305/IG (ogrožanje učinkovite regulacije migracij na meji, zunanjepolitični zaplet, …). Poudaril je, da je iz javne razprave o nakupu ZTO očitno, da obstaja velik javni interes za razkritje zahtevanih dokumentov, ki po mnenju prosilca prevlada nad interesom organa po tajnosti dokumentacije. Že od začetka nakupa ZTO se namreč v javnosti pojavljajo različni dvomi o smotrnosti in pravilnosti poslovanja organa v delu, ki se nanaša na nakup ZTO, in se pojavljajo še danes. Za zaupanje v ta posel in porabo javnih sredstev je na splošno ključno, da so podatki o porabi javnih sredstev celoviti in točni. Poudaril je še, da je zaupanje javnosti v porabo javnih sredstev v Sloveniji nizko in zato je še posebej pomembno, da se informacije v tako tveganih primerih primerno objavijo. Na koncu je še dodal, da želi s pridobitvijo zahtevanih dokumentov prispevati k javni razpravi o porabi javnih sredstev pri nakupu ZTO, kar je mogoče ugotoviti tudi na osnovi preteklega dela.

 

Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 532-1/IG z dne 30. 4. 2019, poslal v pristojno odločanje IP. Pritožbi je priložil dokumente, ki se tičejo zadeve,

 

Pritožba je delno utemeljena.

 

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo izpodbija prosilec. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v celoti.

 

IP nadalje ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ in da z zahtevanimi dokumenti razpolaga v materializirani obliki.

 

K 1. točki izreka te odločbe:

 

IP najprej ugotavlja, da je bilo o dostopu do določenih dokumentov, ki so predmet zahteve v tem postopku, že pravnomočno odločeno, in sicer glede naslednjih dokumentov:

- naročilnice št. 2015-394 z dne 26. 11. 2015,

- pogodbe št. 13-7/2015 z dne 24. 11. 2015,

- pogodbe št. 13-8/2015 z dne 24. 11. 2015 in

- pogodbe št. 13-14/2015 z dne 4. 12. 2015.

 

Organ je dostop do teh dokumentov zavrnil, in ker je prosilec vložil zoper odločbo pritožbo, je IP nato v pritožbenem postopku odločil o delnem dostopu do teh dokumentov z odločbo št. 090-160/2016. Ker je organ sprožil upravni spor, pa je o dostopu odločilo še Upravno sodišče, ki je s sodbo št. I U 1688/2016 z dne 17. 10. 2018 tožbo organa zavrnilo, odločba pa je s tem dnem postala pravnomočna.

 

ZUP v 4. točki prvega odstavka 129. člena določa:

“Če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.”

 

Dejstvo, ali je bilo o zahtevi že odločano in tudi odločeno, je v upravnem postopku odločilnega pomena za pravilno in zakonito odločitev, saj se veže na (ne)uporabo 129. člena ZUP, ki določa, kdaj je potrebno upravni postopek končati s formalno odločbo, to je s sklepom o zavrženju zahteve. S tem, ko je organ v konkretnem primeru spregledal 129. člen ZUP in z njim povezana dejstva, je njegova odločba napačna. Ker je 129. člen ZUP procesna določba, je v obravnavanem primeru torej podana bistvena kršitev postopka v smislu drugega odstavka 247. člena ZUP, na katero je pritožbeni organ dolžan paziti po uradni dolžnosti. Ker je v konkretnem primeru v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvene kršitve pravil postopka, je IP, na podlagi prvega odstavka 251. člena ZUP, dopolnil postopek z ugotovitvijo relevantnih dejstev. Ob tem se je izkazalo, da je treba na podlagi dejstev, ugotovljenih v dopolnilnem postopku, zadevo rešiti drugače, kot je bila rešena z odločbo prve stopnje.

 

Ker je torej o prej navedenih dokumentih, ki so tudi predmet tega pritožbenega postopka, že bilo pravnomočno odločeno (res iudicata), pri čemer je mogoče ugotoviti tudi, da sta pri obeh zadevah prosilec in organ ista subjekta, je IP v tem delu izpodbijano odločbo organa odpravil po uradni dolžnosti, zahtevo in pritožbo prosilca v tem delu pa zavrgel (1. točka izreka te odločbe).

 

K 2. točki izreka te odločbe:

 

Upoštevaje predmet zahteve prosilca so bili predmet presoje IP v tem postopku naslednji dokumenti, ki jih je organ posredoval IP:

Dokumenti, vezani na nabavo žičnate ograje:

  • Sklep o začetku postopka javnega naročila nabave varnostne zaščitne ograje z vsemi pripadajočimi elementi in orodjem za njeno nemoteno postavitev v dolžini 120 km (št. 1587/1/LČ z dne 21. 10. 2015), INTERNO;
  • Poročilo o pregledu prispelih ponudb in razlogi za izbiro izvajalcev nabave varnostne zaščitne ograje z vsemi pripadajočimi elementi in orodjem za njeno nemoteno postavitev v dolžini 120 km (št. 1587/2/LČ z dne 26. 10. 2015), INTERNO;
  • Dodatno poročilo o pregledu prispelih ponudb in razlogi za izbiro izvajalcev nabave varnostne zaščitne ograje z vsemi pripadajočimi elementi in orodjem za njeno nemoteno postavitev v dolžini 120 km (št. 1587/3/LČ z dne 2. 11. 2015), INTERNO;
  • Prodajna pogodba št. P 314 / int. 13-1/2015 z dne 26. 10. 2015, INTERNO, in soglasje k pogodbi št. 2015-138/BR z dne 22. 10. 2015;
  • Predračun št. 00813 z dne 20. 10. 2015;
  • Prodajna pogodba št. P 315 / int. 13-2/2015 z dne 26. 10. 2015, INTERNO, in soglasje k pogodbi št. 2015-139/BR z dne 20. 10. 2015 ;
  • Ponudba z dne 21. 10. 2015;
  • Prodajna pogodba št. P 331 / int. 13-3/2015 z dne 2. 11. 2015, INTERNO, soglasje k pogodbi št. 2015-147/BR z dne 30. 10. 2015;
  • Ponudba z dne 29. 10. 2015;
  • Prodajna pogodba št. P 330 / int. 13-4/2015 z dne 2. 11. 2015, INTERNO, in soglasje k pogodbi št. 2015-148/BR z dne 2. 11. 2015;
  • Ponudba z dne 29. 10. 2015;
  • Sklep o začetku postopka javnega naročila nabave varnostne zaščitne ograje skupaj z vsemi pripadajočimi elementi in orodjem za njeno nemoteno postavitev v dolžini 390 km (370 km žične ograje, 20 km panelne ograje), št. 1718/1/LČ z dne 9. 11. 2015, INTERNO;
  • Poročilo o pregledu prispelih ponudb in razlogi za izbiro izvajalcev nabave varnostne zaščitne ograje z vsemi pripadajočimi elementi in orodjem za njeno nemoteno postavitev v dolžini 370 km žične ograje (št. 1718/2/LČ z dne 17. 11. 2015), INTERNO;
  • Dodatno poročilo o pregledu prispelih ponudb in razlogi za izbiro izvajalcev nabave varnostne zaščitne ograje z vsemi pripadajočimi elementi in orodjem za njeno nemoteno postavitev v dolžini 370 km (št. 1718/3/LČ z dne 24. 11. 2015), INTERNO;
  • Prodajna pogodba št. P 367/ int. 13-5/2015 z dne 17. 11. 2015, INTERNO, in soglasje k pogodbi št. 2015-152/BR z dne 17. 11. 2015;
  • Ponudba z dne 12. 11. 2015;
  • Prodajna pogodba št. P 372/ int. 13-6/2015 z dne 19. 11. 2015, INTERNO, in soglasje k pogodbi št. 2015-153/BR z dne 17. 11. 2015;
  • Ponudba z dne 10. 11. 2015;
  • Aneks št. 1 k Prodajni pogodbi 2015-372/ int. 13-6/2015, št. 13-6/2015/1 z dne 14. 12. 2015, INTERNO, in soglasje k pogodbi št. 2015-153 BR z dne 14. 12. 2015;
  • Ponudba št. 214-15 z dne 20. 11. 2015;
  • Prodajna pogodba št. P 382/ int. 13-9/2015 z dne 25. 11. 2015, INTERNO, in soglasje k pogodbi št. 2015-157/BR z dne 23. 11. 2015;
  • Ponudba št. 37-11-2015 z dne 19. 11. 2015;

Dokumenti, vezani na nabavo in postavitev panelne ograje:

  • Sklep o začetku postopka javnega naročila nabave varnostne zaščitne ograje z vsemi pripadajočimi elementi in orodjem za njeno postavitev v dolžini 20 km in dodatnih 62 vrat za cestne prehode in 15 vrat za železniške prehode (št. 1718/1/LČ z dne 18. 11. 2015);
  • Ponudba št. 205-15 z dne 19. 11. 2015, INTERNO;
  • Poročilo o pregledu prispelih ponudb in razlogi za izbiro izvajalcev nabave in postavitve varnostne panelne zaščitne ograje skupaj z vsemi pripadajočimi elementi v dolžini 20 km in dodatnih 62 vrat za cestne prehode in 15 vrat za železniške prehode (št. 1718/1/2/ LČ z dne 23. 11. 2015), INTERNO;
  • Soglasje k pogodbi št. 2015-156 BR z dne 23. 11. 2015;

Dokumenti, vezani na nabavo nosilnih palic:

  • Sklep o začetku postopka javnega naročila nabave varnostne zaščitne ograje z vsemi pripadajočimi elementi in orodjem za njeno nemoteno postavitev v dolžini 120 km (št. 1587/1/LČ z dne 21. 10. 2015), INTERNO;
  • Poročilo o pregledu prispelih ponudb in razlogi za izbiro izvajalcev nabave nosilnih palic za postavitev zaščitne ograje v dolžini 120 km (št. 1587/2/1/ LČ z dne 18. 11. 2015), INTERNO;
  • Poročilo o pregledu prispelih ponudb in razlogi za izbiro izvajalcev nabave nosilnih palic za postavitev zaščitne ograje v dolžini 390 km (št. 1587/2/2/ LČ z dne 1. 12. 2015), INTERNO;
  • Prodajna pogodba št. P 331/ int. 13-3/2015 z dne 2. 11. 2015, INTERNO, in soglasje k pogodbi št. 2015-147/BR z dne 30. 10. 2015;
  • Ponudba z dne 29. 10. 2015;
  • Naročilnica št. 2015-343 z dne 6. 11. 2015 in Predračun št. 00859 z dne 5. 11. 2015;
  • Naročilnica št. 2015-390 z dne 26. 11. 2015 in Predračun št. 00913 z dne 18. 11. 2015;
  • Prodajna pogodba št. P 413/ int. 13-13/2015 z dne 4. 12. 2015, INTERNO, in soglasje k pogodbi št. 2015-162/BR z dne 2. 12. 2015;
  • Ponudba z dne 30. 11. 2015;
  • Ponudba št. 221-15 z dne 23. 11. 2015;
  • Prodajna pogodba št. P 416/ int. 13-15/2015 z dne 4. 12. 2015, INTERNO, in soglasje k pogodbi št. 2015-164/BR z dne 2. 11. 2015;
  • Ponudba št. 17038 z dne 30. 11. 2015;
  • Prodajna pogodba št. P 417/ int. 13-16/2015 z dne 4. 12. 2015, INTERNO, in soglasje k pogodbi št. 2015-161/BR z dne 2. 11. 2015;
  • Predračun/Ponudba št. R 609491-0025219 z dne 18. 11. 2015;

Dokumenti, vezani na nabavo jeklenih sider/klinov:

  • Sklep o začetku postopka javnega naročila nabave varnostne zaščitne ograje z vsemi pripadajočimi elementi in orodjem za njeno nemoteno postavitev v dolžini 120 km (št. 1587/1/LČ z dne 21. 10. 2015), INTERNO;
  • Poročilo o pregledu prispelih ponudb in razlogi za izbiro izvajalcev nabave jeklenih sider/klinov za postavitev ZTO (št. 1587/3/1/ LČ z dne 1. 12. 2015), INTERNO;
  • Prodajna pogodba št. P 331/ int. 13-3/2015 z dne 2. 11. 2015, INTERNO, in soglasje k pogodbi št. 2015-147/BR z dne 30. 10. 2015;
  • Ponudba z dne 29. 10. 2015;
  • Prodajna pogodba št. P 315/ int. 13-2/2015 z dne 26. 10. 2015, INTERNO, in soglasje k pogodbi št. 2015-139/BR z dne 20. 10. 2015;
  • Ponudba z dne 21. 10. 2015;
  • Prodajna pogodba št. P 330/ int. 13-4/2015 z dne 2. 11. 2015, INTERNO, in soglasje k pogodbi št. 2015-148/BR z dne 2. 11. 2015;
  • Ponudba z dne 29. 11. 2015;
  • Naročilnica št. 2015-379 z dne 24. 11. 2015 in Predračun št. 00928 z dne 23. 11. 2015;
  • Naročilnica št. 2015-393 z dne 26. 11. 2015 in Ponudba št. 123/2015 z dne 26. 11. 2015;
  • Prodajna pogodba št. P 402/ int. 13-10/2015 z dne 30. 11. 2015, INTERNO, in soglasje k pogodbi št. 2015-159/BR z dne 26. 11. 2015;
  • Ponudba št. 39-11-2015 z dne 19. 11. 2015;
  • Prodajna pogodba št. P 408/ int. 13-11/2015 z dne 2. 12. 2015, INTERNO, in soglasje k pogodbi št. 2015-160/BR z dne 26. 11. 2015;
  • Ponudbo z dne 23. 11. 2015;
  • Prodajna pogodba št. P 414/ int. 13-17/2015 z dne 4. 12. 2015, INTERNO, soglasje k pogodbi št. 2015-165/BR z dne 2. 12. 2015;
  • Ponudba št. 128/15 z dne 1. 12. 2015;

Dokumenti, vezani na nabavo vodilne in vezne žice:

  • Sklep o začetku postopka javnega naročila nabave varnostne zaščitne ograje z vsemi pripadajočimi elementi in orodjem za njeno nemoteno postavitev v dolžini 120 km (št. 1587/1/LČ z dne 21. 10. 2015). INTERNO;
  • Poročilo o pregledu prispelih ponudb in razlogi za izbiro izvajalcev nabave napenjalne in vezne žice, potrebne za postavitev ZTO (št. 1587/4/1/ LČ z dne 1. 12. 2015), INTERNO;
  • Naročilnica št. 2015-339 z dne 5. 11. 2015 in Predračun/Ponudba št. R 608988-0005998 z dne 4. 11. 2015;
  • Naročilnica št. 2015-340 z dne 5. 11. 2015 in Ponudba št. 1102/2015 z dne 4. 11. 2015;
  • Naročilnica št. 2015-342 z dne 5. 11. 2015 in Predračun št. R 00845 z dne 3. 11. 2015;
  • Naročilnica št. 2015-365 z dne 17. 11. 2015 in Ponudba št. 17/15 z dne 16. 11. 2015;
  • Naročilnica št. 2015-373 z dne 19. 11. 2015 in Ponudba z dne 18. 11. 2015;
  • Naročilnica št. 2015-378 z dne 24. 11. 2015 in Ponudba št. 15-1134 z dne 23. 11. 2015;
  • Naročilnica št. 2015-406 z dne 1. 12. 2015 in Ponudba z dne 1. 12. 2015;

Dokumenti, vezani na nabavo raznega materiala potrebnega za postavitev ZTO:

  • Prodajna pogodba št. P 331/ int. 13-3/2015 z dne 2. 11. 2015, INTERNO, in soglasje k pogodbi št. 2015-147/BR z dne 30. 10. 2015;
  • Ponudba z dne 29. 10. 2015;
  • Naročilnica št. 2015-336 z dne 4. 11. 2015 in Ponudba št. PPO15-05907 z dne 4. 11. 2015;
  • Naročilnica št. 2015-349 z dne 10. 11. 2015 in Ponudba z dne 9. 11. 2015;
  • Naročilnica št. 2015-350 z dne 10. 11. 2015 in Ponudba št. 60PR-2462-0000110 z dne 10. 11. 2015;
  • Naročilnica št. 2015-355 z dne 12. 11. 2015 in Ponudba št. 60PR-2479-0000110 z dne 12. 11. 2015;
  • Naročilnica št. 2015-356 z dne 12. 11. 2015 in Ponudba št. PRO15-06126  z dne 12. 11. 2015;
  • Naročilnica št. 2015-357 z dne 12. 11. 2015 in Ponudba št. MORS/2015-201 z dne 12. 11. 2015;
  • Naročilnica št. 2015-362 z dne 16. 11. 2015 in Ponudba št. 60PR-2488-0000099  z dne 13. 11. 2015;
  • Ponudba št. 217-15 z dne 20. 11. 2015;
  • Naročilnica št. 2015-409 z dne 2. 12. 2015 in Ponudba z dne 2. 12. 2015;
  • Naročilnica št. 2015-410 z dne 3. 12. 2015 in Ponudba z dne 2. 12. 2015;
  • Naročilnica št. 2015-436 z dne 17. 12. 2015 in Predračun št. 60PR-2641 z dne 16. 12. 2015;
  • Naročilnica št. 2016-039 z dne 14. 1. 2016 in Predračun št. 60PR-16000079 z dne 14. 1. 2016;
  • Naročilnica št. 2016-042 z dne 15. 1. 2016 in Ponudba z dne 15. 1. 2016;

Dokumenti, vezani na nabavo farmer ograje:

  • Naročilnica št. 2015-420 z dne 8. 12. 2015 in Ponudba št. AV2723 z dne 2. 12. 2015.

 

Pri presoji navedenih dokumentov je IP upošteval tudi ocene možnih škodljivih posledic za dokumente označene s stopnjo tajnosti INTERNO. Ocena možnih škodljivih posledic za dokumente označene s stopnjo tajnosti INTERNO – postopek nabave varnostne žične ograje z dne 20. 10. 2015 je priložena posameznim sklopom dokumentov in se nanaša na sklepe o začetku postopkov nabav, vmesna poročila o pregledih ponudb, sklepe o izbiri ponudnikov za dobavo in pogodbe o nabavah ter na njihovi podlagi izdanih računov. Organ je predložil tudi ocene možnih škodljivih posledic za posamezne pogodbe, označene s stopnjo tajnosti INTERNO:

  • z dne 26. 10. 2015 za pogodbo št. int. 13-1/2015 z dne 26. 10. 2015,
  • z dne 26. 10. 2015 za pogodbo št. int. 13-2/2015 z dne 26. 10. 2015,
  • z dne 30. 10. 2015 za pogodbo št. int. 13-3/2015 z dne 30. 10. 2015,
  • z dne 2. 11. 2015 za pogodbo št. int. 13-4/2015 z dne 2. 11. 2015,
  • z dne 17. 11. 2015 za pogodbo št. int. 13-5/2015 z dne 17. 11. 2015,
  • z dne 19. 11. 2015 za pogodbo št. int. 13-6/2015 z dne 19. 11. 2015,
  • z dne 25. 11. 2015 za pogodbo št. 13-9/2015 z dne 25. 11. 2015,
  • z dne 30. 11. 2015 za pogodbo št. 13-10/2015 z dne 4. 12. 2015,
  • z dne 2. 12. 2015 za pogodbo št. int. 13-11/2015 z dne 2. 12. 2015,
  • z dne 4. 12. 2015 za pogodbo št. int. 13-13/2015 z dne 4. 12. 2015,
  • z dne 4. 12. 2015 za pogodbo št. 13-15/2015 z dne 4. 12. 2015,
  • z dne 4. 12. 2015 za pogodbo št. int. 13-16/2015 z dne 4. 12. 2015,
  • z dne 4. 12. 2015 za pogodbo št. int. 13-17/2015 z dne 4. 12. 2015.

 

Ker je organ prosilcu zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov na podlagi 1. in 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, je IP presojal najprej obstoj izjeme varstva tajnih podatkov pri posameznih dokumentih.

 

Izjema po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

 

V skladu s 1. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljen kot tajen, to je ZTP.

 

IP ob tem pojasnjuje, da je izjema tajnih podatkov odraz potrebe po varstvu temeljnih interesov države oziroma družbe kot celote in obenem predstavlja najbolj občutljivo izjemo od javnosti dela oblastnih organov. Določitev podatkov za tajne pomeni, da so podrejeni posebnemu režimu varovanja, s katerim se odtegnejo nepooblaščenim osebam in seveda javnosti v celoti. Pomembno je, da ZDIJZ kot izjemo dovoljuje samo tiste informacije, ki so ustrezno opredeljene, oziroma klasificirane kot tajne na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke – ZTP. Po ZTP je tajen le tisti podatek, ki kumulativno izpolnjuje tako materialni kot formalni kriterij. Materialni kriterij se nanaša na samo vsebino podatka in določa, da se podatek lahko določi za tajnega le takrat, če je tako pomemben, da bi z njegovim razkritjem nepoklicani osebi nastale ali bi očitno lahko nastale škodljive posledice za varnost države ali za njene politične in gospodarske koristi ter se obenem nanaša izključno na naslednja področja: javna varnost, obramba, zunanje zadeve, obveščevalna in varnostna dejavnost državnih organov RS oziroma se nanaša na sisteme, naprave, projekte in načrte ali znanstvene, raziskovalne, tehnološke, gospodarske in finančne zadeve, ki so pomembni za omenjene cilje (prim. 5. čl. ZTP). Materialni kriterij torej vključuje dva vidika. Prvi je v tem, da bi z razkritjem podatka nastala oziroma očitno lahko nastala določena škoda, drugi pa je v povezavi škode s taksativno naštetimi interesnimi področji države.

 

Oba materialna elementa pa se zrcalita v formalnem kriteriju tajnega podatka. Podatek je upravičeno lahko označen kot tajen le, če so izpolnjeni trije elementi. Prvi element je, da lahko podatek za tajnega določi le za to pooblaščena oseba. Načeloma je to v skladu z ZTP predstojnik organa oziroma osebe na najvišjih delovnih mestih oziroma položajih (prim. 10. čl. ZTP). S tem je zagotovljeno, da odločitve o tajnosti podatkov sprejemajo osebe, ki imajo dovolj informacij in znanja, da lahko ocenijo pomen morebitnih škodljivih posledic ob razkritju tega podatka. Z ZTP je predpisan tudi način in postopek določanja tajnosti, katerega bistvo je v izdelavi vnaprejšnje pisne ocene možnih škodljivih posledic, ki bi nastale z razkritjem podatka (prim. 11. čl. ZTP). Ta pisna ocena predstavlja drugi formalni kriterij. Takšna ocena mora vsebovati določitev objekta varstva. Objekt varstva je interes, ki bi bil z razkritjem ogrožen. Poleg opisanega, mora pisna ocena vsebovati tudi oceno teže in intenzivnosti možnih škodljivih posledic. Pisna ocena se hrani kot priloga dokumenta pri organu, ki je podatku določil stopnjo tajnosti. Prav ta ocena možnih škodljivih posledic omogoča z vidika ZDIJZ naknadno preverjanje oziroma ugotavljanje razlogov in okoliščin, ki so narekovali odločitev, da se podatek določi za tajnega. Tretji formalni kriterij pa temelji na pravilni oznaki, saj je lahko tajen samo tisti podatek, ki je ustrezno označen kot tajen (prim. 17. čl. ZTP).

 

Organ je IP za posamezne zgoraj navedene dokumente, označene s stopnjo tajnosti INTERNO, posredoval pisno oceno možnih škodljivih posledic. Ocenil je, da bi razkritje podatkov iz teh dokumentov lahko imelo škodljive posledice za delovanje ali izvajanje nalog organa, zato se je dokumentom ob nastanku določila stopnja tajnosti INTERNO v skladu s 13. členom ZTP. Skliceval se je na prvi odstavek 12. člena ZTP, v skladu s katerim pooblaščena oseba določi za tajen tudi podatek, ki nastane z združevanjem ali povezovanjem podatkov, ki sami po sebi sicer niso tajni, če tako združeni ali povezani pomenijo podatek oziroma dokument, ki ga je treba zavarovati iz razlogov, določenih z omenjenim zakonom. Kot dodatno oceno je navedel, da bi z razkritjem teh podatkov odkrili podatke o dejanskem dobavitelju ter časovni dinamiki nabav, zaradi česar bi lahko bila ogrožena sama izvedba naročila in s tem delovanje organa, ogrožena pa bi bila tudi varnost osebja dobavitelja ali njegovih pogodbenih sodelavcev. Povezovanje podatkov v teh dokumentih o dobaviteljih, količini ali ceni na enoto s podobnimi podatki v drugih dokumentih, bi lahko imelo za posledico razkritje podatka o skupni nabavljeni količini in ceni. Vse navedeno pa bi lahko  ogrozilo uresničitev ciljev Vlade za učinkovito regulacijo migrantskih tokov na državni meji, ki pa je nujna za zavarovanje bistvenih varnostnih interesov Republike Slovenije, njenega prebivalstva in premoženja. Kot razlog za utemeljitev označitve podatkov kot tajnih, pa je navedel tudi, da bi lahko razkritje predmeta nabave ter količine in cene predmeta nabave lahko povzročilo zunanjepolitični zaplet.

 

Pisne ocene škodljivih posledic je dokumentom določil direktor zavoda, ki je skladno z drugim odstavkom 10. člena ZTP po zakonu pooblaščena oseba za določanje tajnih podatkov.

 

Kot je ugotovil IP z vpogledom v predmetne dokumente, označene s stopnjo tajnosti INTERNO, so bile pisne ocene škodljivih posledic določene pred oziroma ob nastanku dokumentov. Nadalje je IP z vpogledom v zahtevane dokumente, ugotovil, da so ti tudi vidno označeni z oznako tajnosti INTERNO, ki je navedena na vsaki strani posameznega dokumenta. Izhajajoč iz vsega navedenega IP zaključuje, da so v konkretnem primeru izpolnjeni vsi formalni pogoji za določitev dokumenta za tajnega, poleg tega pa je izpolnjen tudi materialni kriterij. Vsebina zahtevanih dokumentov se namreč nanaša na varovanje državne meje, kar spada v področje javne varnosti, ki je eno izmed varovanih področij delovanja države po 5. členu ZTP.

 

Test interesa javnosti

 

Ker je IP glede zahtevanih dokumentov, označenih s stopnjo tajnosti INTERNO, ugotovil, da gre za tajne podatke, s čimer je podana izjema po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, in ker se prosilec v pritožbi sklicuje, da je razkritje zahtevanih informacij v javnem interesu, se je IP v nadaljevanju opredelil tudi do tega vprašanja.

 

Test interesa javnosti je urejen v drugem odstavku 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se ne glede na določbe prejšnjega odstavka (v katerem so določene izjeme od prosto dostopnih informacij, op. IP), dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen v primerih, ki jih določa ZDIJZ v petih alinejah drugega odstavka 6. člena ZDIJZ (ti primeri pa v obravnavanem primeru niso podani, op. IP). Iz prve alineje drugega odstavka 6. člena ZDIJZ tako izhaja, da testa interesa javnosti ni dovoljeno izvajati pri izjemi tajnih podatkov, ki so označeni z najvišjima dvema stopnjama tajnosti (TAJNO in STROGO TAJNO).

 

V obravnavanem primeru so predmet presoje dokumenti, ki so označeni s stopnjo tajnosti INTERNO, torej najnižjo stopnjo tajnosti, zato je izvajanje testa interesa javnosti v obravnavanem primeru dovoljeno.

 

Upoštevaje pritožbene navedbe prosilca in ugotovljeno dejansko stanje, je moral IP v obravnavanem pritožbenem postopku presoditi, ali je interes javnosti za razkritje zahtevanih dokumentov večji od interesa (tudi ta je javni interes), ki se kaže v varovanju teh podatkov zaradi izjeme varstva tajnih podatkov.

 

Bistvo te presoje je v možnosti relativizacije določene izjeme, ki mora biti omejena zgolj na tiste primere, ko je interes javnosti za razkritje določene izjeme močnejši od interesa, zaradi katerega je določena informacija zavarovana kot izjema. Pri uporabi testa prevladujočega interesa javnosti je treba presoditi tudi, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. V teoriji se poudarja, da ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in skrbnosti, saj test interesa javnosti zahteva bistveno večjo kakovost odločanja v obliki tehtanja posameznih nasprotujočih si pravic oziroma interesov. Test interesa javnosti zato pomeni izjemo od izjem, ki se mora uporabljati zelo premišljeno in zgolj takrat, ko bi s pomočjo tega testa odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost. Javni interes za razkritje je na npr. močan v situacijah, ki se navezujejo na pridobivanje ali porabo javnih sredstev, javno varnost, javno zdravje, odgovornost in transparentnost odločanja, ki sprožijo javno ali parlamentarno razpravo, ipd.. Pojem interesa javnosti tako ni v vsaki zadevi enak ali vnaprej definiran, temveč se lahko kaže v različnih pojavnih oblikah. Prav tako se lahko javni interes s časom spreminja, saj je odvisen od številnih dejanskih okoliščin. Zasnova javnega interesa torej ni konstantna, ampak spremenljiva in odvisna od trenutnega dejanskega stanja. S tem pa je pri izvajanju testa javnega interesa omogočena presoja od primera do primera, ki upošteva različne in prav tako spremenljive dejavnike, ki tvorijo javni interes za razkritje. Pri tem IP izpostavlja še stališče sodne prakse, iz katere izhaja, da bi bil javni interes glede razkritja podan, »če bi bile ogrožene take vrednote kot je npr. življenje, zdravje ali varnost ljudi in podobno«.[2] Interes javnosti kot splošen interes, ki ne služi samo interesom ozke skupine oseb, je torej opredeljen kot nekaj, kar bi koristilo javnemu vedenju in s tem omogočilo nadzor in sodelovanje javnosti pri oblikovanju tistih tematik, nad katerimi bi morala ta bdeti z vso skrbnostjo.

 

V obravnavanem primeru razlogi za varovanje posameznih zahtevanih dokumentov izhajajo iz ocen možnih škodljivih posledic. Kot objekt varstva je navedeno delovanje ali izvajanje nalog organa. Naveden je prvi odstavek 12. člena ZTP in ocena, da bi se razkrili podatki o dejanskem dobavitelju ter časovni dinamiki nabav, zaradi česar bi lahko bila ogrožena sama izvedba javnega naročila in s tem delovanje organa, ogroženi pa bi lahko bili tudi varnost osebja dobavitelja in njegovih pogodbenih sodelavcev. Povezovanje podatkov v teh dokumentih o dobaviteljih, količini ali ceni na enoto s podobnimi podatki v drugih dokumentih, bi lahko imelo za posledico razkritje podatka o skupni nabavljeni količini in ceni. Vse navedeno bi po mnenju organa lahko ogrozilo uresničitev ciljev Vlade za učinkovito regulacijo migrantskih tokov na državni meji, ki je nujna za varovanje bistvenih varnostnih interesov Republike Slovenije, njenega prebivalstva ter njegovega premoženja. Kot razlog za označitev podatkov kot tajnih pa je navedeno tudi, da bi lahko razkritje podatkov o predmetu nabave ter količini in ceni predmeta povzročilo zunanjepolitični zaplet.

 

Na drugi strani je prosilec med drugim navedel, da je iz javne razprave o nakupu ZTO očitno, da obstaja velik javni interes za razkritje zahtevanih dokumentov, ki po njegovem mnenju prevlada nad interesom organa po tajnosti dokumentacije. Že od začetka nakupa ZTO se namreč v javnosti pojavljajo različni dvomi o smotrnosti in pravilnosti poslovanja organa v delu, ki se nanaša na nakup ZTO, in se pojavljajo še danes. Za zaupanje v ta posel in porabo javnih sredstev je na splošno ključno, da so podatki o porabi javnih sredstev celoviti in točni. Poudaril je še, da je zaupanje javnosti v porabo javnih sredstev v Sloveniji nizko in zato je še posebej pomembno, da se informacije v tako tveganih primerih primerno objavijo. Opozoril je tudi, da so številne informacije že javno dostopne.

 

IP je ob tehtanju vseh argumentov sprejel zaključek, da je treba slediti argumentom prosilca in dostop do zahtevanih dokumentov, ki so označeni s stopnjo tajnosti INTERNO, dovoliti, ker (ne glede na to, da gre za izjemo tajnih podatkov po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ) javni interes za razkritje prevlada. Pri tem je IP upošteval naslednje argumente:

  • V predmetni zadevi je odločilnega pomena časovni faktor. Prosilec zahteva dokumente, povezane z nakupi oziroma drugimi transakcijami organa v povezavi z izvrševanjem sklepov Vlade št. 30400-4/2015/6 in št. 30400-4/2015/10, za katere je mogoče ugotoviti, da se nanašajo na leto 2015 in začetek leta 2016. Gre torej za dokumente, ki so nastali pred 3 – 4 leti, kar predstavlja relativno oddaljeno časovno obdobje. Pri tem je še posebej treba poudariti dejstvo, da so bili predmetni postopki že izvedeni in zaključeni.
  • Dejstvo, da je bila ograja nabavljena in že postavljena na meji, ni sporno. Iz obširnega poročanja v javnih občilih se je lahko vsak seznanil s tem, da je Slovenija na meji za regulacijo migrantskih tokov uporabila žičnato in panelno ograjo. Kot utemeljeno opozarja prosilec, je bilo v javnosti mogoče zaslediti različne dvome o smotrnosti in pravilnosti poslovanja organa v delu, ki se nanaša na nakup ZTO. Pojavljale so se različne in nasprotujoče si informacije o tem, kakšna je bila cena ograje, pod kakšnimi pogoji so bile sklenjene zahtevane pogodbe in ali sledijo načelu ekonomičnosti. V okviru revizije izvrševanja državnega proračuna za leto 2015 se je z nakupom ograje ukvarjalo tudi Računsko sodišče. Kot je zaslediti, se dvomi o smotrnosti in pravilnosti poslovanja organa v delu, ki se nanaša na nakup ZTO, pojavljajo še danes. Ministrstvo za notranje zadeve je v letošnjem letu, nedolgo nazaj, odredilo izredni revizijski nadzor nad vsemi postopki.[3] Družba MINIS d.o.o. je bila celo na podlagi sodbe sodišča uvrščena na seznam gospodarskih subjektov z negativnimi referencami in pet let ne sme sodelovati v postopkih javnega naročanja.[4] Vse to ne povečuje zaupanja javnosti v delo organa in drugih vključenih institucij, ravno obratno.
  • Za pravilno in celovito seznanitev javnosti s podatki o porabi javnih sredstev v zvezi z nabavo in postavitvijo ZTO je torej v javnem interesu, da se razkrijejo zahtevani podatki v celoti. Kot se je IP prepričal z vpogledom v te dokumente so le-ti bolj ali manj podobne vsebine, tudi pogodbe za nabavo blaga so tipske in iz njih niso razvidni podatki kot npr. geolokacija ograje, časovna dinamika postavitve po posameznih delih meje, način postavitve,…). Ugotoviti je mogoče tudi, da zahtevani dokumenti ne obsegajo podatkov, ki bi lahko vplivali na učinkovitost regulacije migrantskih tokov na meji. Povedano drugače, z razkritjem predmetnih dokumentov organu ne bi nastala škoda, ki je večja od interesa javnosti, da se celovito seznani z informacijami o tem, za kakšno blago in pod kakšnimi pogoji so poslovni subjekti prejeli izplačila iz javnih sredstev. Ob tem IP pripominja, da je v interesu javnosti, da v demokratični družbi razpolaga z nepristranskimi, objektivnimi informacijami, na podlagi katerih se lahko informirano odloča v/o javnopravnih zadevah in tudi vrši nadzor nad porabo javnih sredstev, kar je v skladu s 3. in 39. členom Ustave Republike Slovenije[5].
  • Podatki o tem, koliko metrov ZTO je bilo postavljenih na meji, so bili v javnosti že objavljeni, tudi podatki glede dimenzij posameznih vrat. Prav tako je Vlada javnosti v preteklosti že podala podatke o povprečni ceni rezalne žice na tekoči meter, skupni vrednosti rezalne žice, vrednosti potrebnega pripadajočega materiala (nosilne palice, pritrdilni klini, jeklena žica, …). Javnosti so bili javno dostopni tudi drugi podatki v zvezi s postavitvijo ZTO, kot to izhaja iz sporočila Vlade za javnost (128. redna seja Vlade) v zvezi s Poročilom o realizaciji sklepa Komisije za nadzor javnih financ o načinu nabave, izbire dobavitelja in postavitve ograje na južni meji z Republiko Hrvaško[6], kot npr.:

∙ da je bila na podlagi nenadne in hitre odločitve Vlade ter zaradi okoliščin, navedenih v Načrtu uporabe tehničnih in drugih sredstev za preprečevanje nedovoljenega prehajanje meje z Republiko Hrvaško, za postavitev žične ograje izdana naročilnica v višini 24.000,00 evrov;

∙ za nadaljnje postavljanje je bila kasneje s ponudnikom sklenjena pogodba v skupnem znesku 250.000,00 evrov, od katerih je bilo do 30. 3. 2017 porabljenih 158.070,27 evrov;

∙ cena za tekoči meter postavitve je po pogajanjih znašala 7,69 evrov z DDV, vsi stroški nakupa in postavitve žične ograje (rezilna žica + material + postavitev) so znašali 2.600.823,60 evrov;

∙ panelno ograjo predstavljajo paneli višine 2,5 m z nadgradnjo brinov, v katero se postavi žična ograja »concertina« premera 45 cm, montaža ograje je izvedena brez betoniranja, in sicer zaradi možnosti prestavitve na drugo lokacijo brez poškodb,

∙ na meji z Republiko Hrvaško je bilo postavljenih 36.808,76 metrov panelne ograje in 301 vrata različnih širin,

∙ skupna vrednost nabave panelne ograje (panele, stebri, vijaki, žična ograja premera 45 cm in pritrdilni material) in vrat skupaj s postavitvijo je znašala 4.027.499,39 evrov, skupni stroški nabave in postavitve rezalne žice in panelne ograje na meji z Republiko Hrvaško so znašali 6.628.322,99 evrov. [7]

Ugotoviti je torej mogoče, da je javnost že bila seznanjena s podrobnostmi glede ZTO, s vpogledom v predmetne dokumente pa bi imela javnost možnost preveriti vse informacije, ki so ji bile dane s strani organov.

  • O postavitvi in dobavi ograje na meji so bila sprožena vprašanja tudi v Državnem zboru.[8]
  • Določeni dokumenti se nanašajo na pogodbe z družbo MINIS d.o.o. št. 13-7/2015 z dne 24. 11. 2015, št. 13-8/2015 z dne 24. 11. 2015 in št. 13-14/2015 z dne 4. 12. 2015, pri katerih je organ že umaknil stopnjo tajnosti INTERNO. To so sklepi, na podlagi katerih je bilo odločeno o začetku nabave, ter poročila o izbiri.
  • Po mnenju IP je v interesu javnosti, da se seznani z dejstvi o tem, s katerimi poslovnimi subjekti je sklepal organ posamezne pogodbe v zvezi s postavitvijo ograje na meji, pa tudi pod kakšnimi pogoji. Z imeni večine teh subjektov je javnost že bila seznanjena.
  • Gre za porabo javnih sredstev, v javnosti pa se pojavljajo očitki o netransparentnem in negospodarnem nakupu ograje.[9] Pri tem je posebnega pomena tudi dejstvo, da postopki niso bili izpeljani v okviru javnega naročanja. Glede na izjavo predstavnika organa so bili prepuščeni lastni iznajdljivosti ter k sodelovanju povabili tiste, za katere so vedeli. [10]
  • Z razkritjem podatkov iz zahtevanih dokumentov ne bodo razvidni podatki o nameravanih nadaljnjih nabavah ali o ciljni zalogi ograje. Povedano drugače, z razkritjem zahtevanih dokumentov ne bodo prosto dostopni podatki o strategiji države pri obvladovanju begunske krize.
  • Organ ne zatrjuje oziroma nikjer ni razvidno, da bi bilo blaga za ZTO posebej narejeno za postavitev ZTO na meji. Blago je bilo namreč kupljeno iz zalog posameznega poslovnega subjekta.
  • Ne nazadnje je treba upoštevati tudi dejstvo, na katerega je opozorilo sodišče v sodbi št. I U 1688/2016-17, in to je, da je prosilec nevladna organizacija, ki se ukvarja s civilnim nadzorom nad porabo javnih sredstev v luči kultiviranja zaupanja javnosti v javne institucije in politike. Za javni diskurz je še kako pomembno, da temelji na verodostojnih dejstvih v čim večji meri.

 

Na podlagi vsega navedenega IP zaključuje, da so v obravnavanem primeru izražene okoliščine, ki so v prid interesu javnosti, tehtanje vseh okoliščin v danem primeru pa IP pripelje do zaključka, da je interes javnosti za razkritje zahtevanih informacij močnejši od interesa, da se ti podatki zavarujejo zaradi varovanja tajnih podatkov, s katerimi se v obravnavanem primeru varuje delovanje organa in posledično uresničitev ciljev Vlade za učinkovito regulacijo migrantskih tokov na državni meji in zavarovanje bistvenih varnostnih interesov Republike Slovenije.

 

Ker je IP ugotovil, da se v teh dokumentih nahajajo tudi osebni podatki, se v nadaljevanju opredeljuje do izjeme varstva osebnih podatkov. V skladu z določbo 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ zavrne zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, če se podatek nanaša na varovane osebne podatke. ZDIJZ pri ugotavljanju obstoja navedene izjeme tako napotuje na določbe zakona o varstvu osebnih podatkov. Ugotoviti gre, da se je 25. 5. 2018 začela uporabljati Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov[11]. Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov je torej pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje Zakon o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju: ZVOP-1)[12], kar pomeni, da se v določenih delih ZVOP-1 ne uporablja več. Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije upravljavca in obdelovalca osebnih podatkov in ne definicije osebnega podatka ter ne spreminja definicije javnega in zasebnega sektorja.

 

Obdelava osebnih podatkov je zakonita, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Ker organ spada med upravljavce in obdelovalce osebnih podatkov, ki sodijo v javni sektor, veljajo zanj naslednje pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov:

(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov (kadar ne gre za izvajanje javnih nalog);

(b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu.

V kolikor torej obstaja ena izmed zgoraj naštetih podlag za obdelavo osebnih podatkov, je obdelava osebnih podatkov v javnem sektorju skladna z zakonodajo.

 

Upoštevaje predhodno navedene določbe je IP ugotovil, da v obravnavanem primeru:

  • Niso varovani osebni podatki funkcionarjev in javnih uslužbencev, upoštevaje določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, v skladu s katero so absolutno javno dostopni podatki posameznikov, ki so v zvezi s porabo javnih sredstev ter opravljanjem javne funkcije in delovnega razmerja javnega uslužbenca. Prosto dostopni so torej podatki o imenih, priimkih, podpisih in funkcijah oziroma delovnih mestih ministrstva in organa. Ne glede na to, da vsi osebni podatki, ki jih o javnih funkcionarjih oziroma javnih uslužbencih vodi organ, predstavljajo osebne podatke, ki izvirajo iz opravljanja javne funkcije oziroma delovnega razmerja, pa glede na namen ZDIJZ ni mogoče slediti stališču, da so vsi ti podatki prosto dostopni javnosti. Da službene telefonske številke in elektronski naslovi niso prosto dostopni podatki, je IP odločil že večkrat ter o tem izdal tudi neobvezujoča mnenja.[13] Če organ objavi te podatke, to pomeni, da je skladno z drugim odstavkom 106. člena ZVOP-1 organ sam presodil, da gre za informacije javnega značaja, ki so zaradi pomembnosti dela za namene poslovanja s strankami prosto dostopne. Podatki o elektronskih naslovih javnih uslužbencev, navedeni v posameznih pogodbah, torej niso prosto dostopne informacije.
  • Prav tako niso varovani osebni podatki družbenikov, ustanoviteljev ali članov organov gospodarskih družb ter oseb, pooblaščenih za zastopanje, za katere je vpis v javni register obvezen. Podatki so javni v skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah[14], Zakona o poslovnem registru[15] in Zakona o sodnem registru[16].  V presojanih pogodbah tako niso varovani osebni podatki o imenu in priimku posameznika ter obliki zastopanja posameznega poslovnega subjekta, vključno s podpisom. Navedeno velja tudi za imena, priimke in podpise samostojnih podjetnikov, saj se samostojni podjetniki v konkretnih dokumentih ne nahajajo kot posamezniki, temveč v vlogi poslovnega subjekta, kot taki pa niso upravičeni do zaščite v smislu varstva osebnih podatkov.
  • Ni pa podana pravna podlaga za razkritje osebnih podatkov o imenu in priimku skrbnikov pogodb na strani dobaviteljev.

Pri osebnih podatkih, za katere je IP ugotovil, da so varovani, pa po mnenju IP ni mogoče ugotoviti razlogov za njihovo razkritje na podlagi testa interesa javnosti.

 

Izjema po 2. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

 

Organ se je pri posameznih ponudbah dobaviteljev, ki so jih dobavitelji označili kot poslovno skrivnost v priloženem sklepu, skliceval na izjemo varovanja poslovne skrivnosti. Na podlagi 2. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ  zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na podatek, ki je opredeljen kot poslovna skrivnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. Pojem poslovne skrivnosti in varstvo poslovne skrivnosti ureja ZGD-1. Ta v določbah členov 39. in 40. ZGD-1 razlikuje dva kriterija za določitev poslovne skrivnosti, subjektivnega (prvi odstavek 39. člena ZGD-1) in objektivnega (drugi odstavek 39. člena ZGD-1), odvisno od tega, na kakšni podlagi se podatki štejejo za poslovno skrivnost. Družba določi način varovanja poslovne skrivnosti in odgovornost oseb, ki morajo varovati poslovno skrivnost s pisnim sklepom iz prvega odstavka prejšnjega člena, podatke, ki so poslovna skrivnost družbe, pa morajo varovati tudi osebe zunaj družbe, če so vedele ali če bi glede na naravo podatka morale vedeti, da je podatek poslovna skrivnost (prvi in drugi odstavek 40. člena ZGD-1).

 

Izhajajoč iz določb 39. člena ZGD je IP najprej presojal obstoj subjektivnega kriterija. Kot izhaja iz pravne teorije, se ta odraža v tem, da upravičenec sam, s svojim aktom in s svojo voljo, označi podatek kot zaupen in prepove njegovo neupravičeno sporočanje.[17] Ta kriterij tako zahteva izrecno odredbo o tem, kateri podatki se štejejo za poslovno skrivnost, odredba je lahko dana v splošnem aktu (npr. pravilniku) ali posamično, biti mora pisna in z njo morajo biti seznanjene osebe, ki so dolžne podatek varovati. Ob navedenih kriterijih je relevantno še, da odredba ne more veljati za nazaj, kar pomeni, da so lahko kršitve poslovne skrivnosti samo tista dejanja, ki so bila kot taka določena že v času, ko je odredba veljala. Pri subjektivnem kriteriju se tako zakon ne spušča v vprašanje, kakšen pomen imajo zaupni podatki za poslovni subjekt, določitev je prepuščena njemu samemu. Kot izhaja npr. iz sodbe Upravnega sodišča št. I U 764/2015-27 (točka 12), ni mogoče posegati v avtonomijo gospodarskega subjekta, da sam določi s pisno odredbo oziroma sklepom, kaj šteje za poslovno skrivnost, če niso podane zakonsko določene izjeme po tretjem odstavku 39. člena ZGD-1.

 

V zvezi s presojo subjektivnega kriterija je IP ugotovil, da so ponudniki posredovali s posamezno ponudbo tudi sklepe o določitvi poslovne skrivnosti, razen enega ponudnika. Ti sklepi tako predstavljajo pisno odredbo o varovanju poslovne skrivnosti, kot jo za izpolnjevanje subjektivnega kriterija za določitev poslovne skrivnosti zahteva določba prvega 39. člena ZGD-1. Takšna določitev poslovne skrivnosti pomeni, da se v danem primeru ni mogoče spuščati v presojo o sami pomembnosti tako označenih podatkov, niti v vprašanje, ali bi z razkritjem zahtevanih podatkov nastala občutna škoda. To pomeni, da ni mogoče ugotavljati oziroma družbi ni treba dokazovati, da bi z razkritjem podatkov nastala natančno določena in obrazložena škoda v smislu konkurenčne prednosti. ZGD-1 je namreč v prvem odstavku 39. člena omogočil družbi, da ta sama, s svojim aktom in s svojo voljo, kot poslovno skrivnost označi katerekoli podatke in na takšen način poskrbi za njihovo varnost.

 

Ker je IP ugotovil, da je izpolnjen subjektivni kriterij za določitev poslovne skrivnosti, IP ni bil dolžan presojati tudi obstoja objektivnega kriterija. Nadalje je IP presodil še, ali pridejo v poštev določbe tretjega odstavka 39. člena ZGD-1, v skladu s katerimi se ne morejo za poslovno skrivnost določiti podatki, ki so po zakonu javni ali podatki o kršitvi zakona ali dobrih poslovnih običajev. V zadnjem odstavku torej ZGD-1 napotuje na področne zakone, ki izrecno določajo, kateri podatki morajo biti javni. Določba tretjega odstavka 39. člena ZGD-1 velja tako v primeru subjektivnega, kot objektivnega kriterija obstoja poslovne skrivnosti. Gre za t.i. absolutno javne podatke, tj. podatke, na katerih razkritje volja »prizadetega« poslovnega subjekta nima vpliva.

 

IP je torej predmetne podatke preizkusil še z vidika 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki preseže tudi morebitne izjeme (npr. poslovne skrivnosti) takrat, ko gre za podatke o porabi javnih sredstev, kar pomeni, da ima javnost tudi preko instituta dostopa do informacij javnega značaja širšo pravico nadzora nad porabo javnih sredstev. Na podlagi določb 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ se namreč dovoli dostop do podatka, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5 do 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila. Preglednost in javnost postopkov sta določena v javnem interesu in v interesu zainteresiranih ponudnikov. Ker je v javnem interesu zlasti preglednost namena in način porabe javnih sredstev, po oceni IP ni dvoma, da je treba dopustiti javnosti vpogled v ponudbe, na podlagi katerih so bile sklenjene predmetne pogodbe. Kot je bilo že ugotovljeno, ponudbe so bile izbrane izven sistema javnega naročanja, zato je nadzor javnosti še posebej pomemben. Iz posameznih ponudbah je tako npr. razvidno, da je bila ponudba sestavljena za 3 opcije, torej cena za  je bila odvisna od količine nakupa kolutov, po sistemu več kolutov pomeni nižjo ceno koluta. Iz tega je npr. mogoče presojati ravnanje organa glede na potrebe nabave, sklenjeno pogodbo in posledično na porabo javnih sredstev. Pri tem IP pripominja, da je treba »pojem javna sredstva« iz 1. alineje tretjega odstavka 6. člena razumeti širše in ga nikakor ni mogoče enačiti s pojmom »proračunska sredstva«. Tako izhaja tudi iz odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-52/16-17 z dne 12. 1. 2017 (opomba št. 37) in sodbe Vrhovnega sodišča št. X Ips 318/2010 z dne 6. 7. 2011. Ne glede na to, da so po mnenju IP predmetne ponudbe prosto dostopne, ker gre podatke v zvezi s porabo javnih sredstev, pa IP dodaja, da tudi za njihovo razkritje prevlada interes javnosti za razkritje informacij nad izjemo varstva poslovne skrivnosti.

 

Pri posameznih ponudbah v zvezi z nabavo raznih materialov sicer ponudbam ni priloženih sklepov o poslovni skrivnosti, vendar tudi pri teh IP ugotavlja, da je podana pravna podlaga za njihovo razkritje na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, tudi če bi jih v delu šteli kot poslovno skrivnost po objektivnem kriteriju. Kot je IP že večkrat zapisal v svojih odločbah, se morajo poslovni subjekti zavedati, da so pri sklepanju pogodb z javnim sektorjem omejeni v svoji zasebnosti. Podobno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče v sodbi št. I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016, ko je navedlo, da »vsak, ki sklene pravni posel z osebo javnega prava, se mora zavedati, da sklepa pravni posel z javnim sektorjem, v katerem veljajo posebna pravila o transparentnosti, javnosti in odgovornosti, zato niti ni bistveno, ali je tisti, ki sklepa pogodbe z javnim sektorjem oseba javnega prava ali pa ni javnopravni subjekt«.

 

V zvezi s posameznimi ponudbami IP ugotavlja še, da obsegajo posamezne osebne podatke fizičnih oseb. Izhajajoč iz predhodne opredelitve do izjeme varstva osebnih podatkov, IP ugotavlja, da tudi pri teh dokumentih:

  • niso varovani osebni podatki družbenikov, ustanoviteljev ali članov organov gospodarskih družb ter oseb, pooblaščenih za zastopanje, za katere je vpis v javni register obvezen;
  • niso prosto dostopni osebni podatki fizičnih oseb, ki se na strani dobaviteljev v dokumentih pojavljajo kot pripravljavci dokumenta ali kot kontaktne osebe, kot to izhaja iz točke 1 izreka te odločbe, pri čemer za razkritje le-teh pa po mnenju IP ni podan interes javnosti.

 

Glede posameznih soglasij k pogodbam je mogoče ugotoviti, da niso označena s stopnjo tajnosti, prav tako tudi ne posamezne naročilnice, gre pa za dokumente organa. IP je posledično ugotovil, da so v celoti prosto dostopne informacije javnega značaja in jih je organ dolžan posredovati prosilcu.

 

Sklepno

 

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da je pritožba prosilca delno utemeljena. V delu, v katerem je že bilo pravnomočno odločeno, je zahtevo in pritožbo prosilca zavrgel, na podlagi 129. člen ZUP (točka 1 izreka). Nadalje je  odločbo organa v delu, v katerem je IP ugotovil, da so zahtevani podatki javno dostopni, delno odpravil na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP (točka 2 izreka te odločbe). Ker iz tretjega odstavka 17. člena ZTP izhaja, da se mora podatek oziroma dokument obravnavati kot tajen, tudi če je označen le s stopnjo tajnosti (torej, če je izpolnjen le eden izmed formalnih elementov), je IP organu naložil, da iz zahtevane dokumentacije, ki je označena s stopnjo tajnosti INTERNO, umakne to stopnjo tajnosti (točka 2 izreka te odločbe). V delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke, pa je pritožbo prosilca zavrnil, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP, torej iz razloga varstva osebnih podatkov in ne iz razloga varstva tajnih podatkov in poslovne skrivnosti (točka 3 izreka te odločbe).

 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah[18] oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

 


[1] Uradni list RS, št. 50/06 – uradno prečiščeno besedilo, 9/10 in 60/11.

[2] Npr. sodbi Upravnega sodišča št. I U 1488/2011-95 in št. I U 199272010-28.

[3] https://www.rtvslo.si/slovenija/sporni-nakup-zicnate-ograje-minister-poklukar-odredil-revizijo-postopkov-nabave/482028

[4] http://www.djn.mju.gov.si/narocniki/seznam-ponudnikov-z-negativnimi-referencami

[5] Uradni list št., 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121, 140, 143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90, 97, 99 in 75/16 – UZ70a.

[6] http://www.vlada.si/fileadmin/dokumenti/si/dokumenti/sevl128.pdf

[7] http://www.vlada.si/fileadmin/dokumenti/si/dokumenti/sevl128.pdf

[8] https://imss.dz-rs.si/imis/6edd1a070fe1122596c9.pdf

https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/seje/izbranaSejaDt?mandat=VII&seja=15%20022.%20Nujna&uid=D331C32ADC23BB65C12580C30040BAD0

[9] https://www.delo.si/novice/politika/vladi-ocitajo-netransparenten-in-negospodaren-nakup-ograje-na-meji.html

https://www.rtvslo.si/slovenija/sporni-nakup-zicnate-ograje-minister-poklukar-odredil-revizijo-postopkov-nabave/482028

https://www.vecer.com/po-pravnomocnosti-sodbe-minis-pet-let-ne-sme-sodelovati-na-javnih-razpisih-6689064

[10] https://www.delo.si/novice/politika/vladi-ocitajo-netransparenten-in-negospodaren-nakup-ograje-na-meji.html

[11] Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES.

[12] Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A.

[13] Npr. Odločba IP št. 090-267/2017.

[14] Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17 in 22/19 – ZPosS.

[15] Uradni list RS, št. 49/06,  33/07 – ZSReg-B, 19/15 in 54/17.

[16] Uradni list RS, št. 54/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 49/09, 82/13 – ZGD-1H, 17/15, 54/17 in 16/19 – ZNP-1.

[17] Zakon o gospodarskih družbah s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba 2002.

[18] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš.