Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 26.06.2019
Title: Šolski center Ptuj - Inšpektorat RS za šolstvo in šport
Number: 090-151/2019
Category: Tajnost vira
Status: Refused


POVZETEK:

Prosilec je od Inšpektorata za šolstvo zahteval podatek o pobudniku inšpekcijskega nadzora, ki je bil izveden pri njemu kot zavezancu. Organ je njegovo zahtevo zavrnil, iz razlog varstva vira prijave. IP je v pritožbenem postopku organu sledil, ker je ugotovil, da zahtevana informacija ni prosto dostopna. Tretji odstavek 5.a člena ZDIJZ namreč določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije ali njeno ponovno uporabo, če se zahteva nanaša na podatek, glede katerega zakon določa varovanje tajnosti vira. V skladu z določbo drugega odstavka 16. člena ZIN, v skladu s katerim je dolžan ravnati tudi organ, je inšpektor dolžan varovati tajnost vira prijave in vira drugih informacij, na podlagi katerih opravlja inšpekcijski nadzor. Posledično je IP pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-151/2019/4

Datum: 26. 6. 2019

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi Šolskega centra Ptuj, Volkmerjeva cesta 19, 2250 Ptuj (dalje prosilec) z dne 12. 6. 2019, zoper odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za šolstvo in šport, Linhartova 7a, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-027-2019/2 z dne 11. 6. 2019, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

ODLOČBO:

 

  1. Pritožba prosilca z dne 12. 6. 2019 zoper odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za šolstvo in šport, št. 090-027-2019/2 z dne 11. 6. 2019 se zavrne.
  1. Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

OBRAZLOŽITEV:

 

Prosilec je pri organu dne 5. 6. 2019 vložil vlogo, v kateri navaja, da je bil 30. in 31. 5. 2019 na Šolskem centru Ptuj opravljen inšpekcijski nadzor v zadevi domnevnih nepravilnosti v postopku imenovanja ravnatelja OE Ekonomska šola, Elektro in računalniška šola ter Strojna šola. Prosilec podaja vlogo za podatek o pobudi zoper Šolski center Ptuj v zvezi z navedenim izvedenim inšpekcijskim nadzorom. Navaja, da zahteva informacijo o pobudi, iz katere bo razvidno, kdo je postopek zahteval oz. je postopek sprožil.

 

Organ je o zahtevi prosilca dne 11. 6. 2019 izdal odločbo št. 090-027-2019/2. Zahtevo je zavrnil, pri čemer se je skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in izjemo varovanja tajnosti vira, po tretjem odstavku 5. a člena ZDIJZ.

 

Zoper odločbo organa št. 090-027-2019/2 z dne 11. 6. 2019 (dalje izpodbijana odločba) je prosilec dne 13. 6. 2019 vložil pritožbo. Navaja, da je na organ vložil zahtevo za pridobitev informacije o pobudi, iz katere bo razvidno, kdo je postopek zahteval oz. je postopek sprožil. Ker je organ njegovo zahtevo zavrnil, vlaga pritožbo na IP in prosi, da mu posreduje podatke o pobudi.

 

Pritožbo prosilca je organ dne 19. 6. 2019, skladno z 245. členom ZUP, odstopil v obravnavo IP.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo prosilec izpodbija in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

IP uvodoma ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja in da z zahtevano informacijo razpolaga. Sporno je, ali gre za informacijo, ki je prosto dostopna. Organ se je pri zavrnitvi zahteve prosilca namreč skliceval na izjemo tajnosti vira prijave in izjemo varstva osebnih podatkov, zato je IP v nadaljevanju ugotavljal, ali je podana katera izmed navedenih zakonskih izjem.

 

Z vpogledom v spis upravne zadeve, ki ga je organ posredoval IP, je IP ugotovil, da informacija, ki zanima prosilca, torej glede pobude, iz katere bo razvidno, kdo je postopek zahteval oz. je postopek sprožil, izhaja iz prijave, s katero organ nedvomno razpolaga.

 

IP je ob tem sledil ugotovitvi organa, da zahtevana informacija ni prosto dostopna. Tretji odstavek 5.a člena ZDIJZ namreč določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije ali njeno ponovno uporabo, če se zahteva nanaša na podatek, glede katerega zakon določa varovanje tajnosti vira. V skladu z določbo drugega odstavka 16. člena ZIN, v skladu s katerim je dolžan ravnati tudi organ, je inšpektor dolžan varovati tajnost vira prijave in vira drugih informacij, na podlagi katerih opravlja inšpekcijski nadzor. Ob tem je treba poudariti, da se drugi odstavek 16. člena ZIN nanaša izključno na vir prijave oziroma drugih informacij, medtem ko vsebina prijave oziroma informacij s to določbo ni zajeta. Vir je subjekt, ki je dal določene podatke ali obvestila. Z drugim odstavkom 16. člena ZIN je varovana identiteta tega vira, medtem, ko podatki ali obvestila, ki jih je ta vir dal, skladno s prvim odstavkom 16. člena ZIN uživajo varstvo pred razkritjem le, če so opredeljeni kot poslovna skrivnost ali druga tajnost. Bistvo varovanja vira prijave po ZDIJZ je namreč varstvo tistega, ki prijavo poda. Vsak posameznik ima zakoniti interes oziroma pravico, da v primeru zaznave kršitve z določenim ravnanjem oziroma opustitvijo drugega posameznika (ki je lahko tako fizična kot tudi pravna oseba) to naznani pristojnim organom. Gre za širši družbeni interes, ki prevlada nad interesom domnevnih storilcev prekrškov. Pobude prijaviteljev, fizičnih ali pravnih oseb, so torej v javnem interesu. Takšne prijavitelje, ki s prijavo zasledujejo cilj spoštovanja predpisov in v tem smislu vzpostavitve zakonitega stanja, je zato treba zaščititi. Varovanje vira prijave je tudi dolžnost organa, ki izhaja iz 16. člena ZIN. Na ta način je prijavitelj varovan pred možnimi raznovrstnimi pritiski, zlasti tistih, ki so posledično nadzorovani s strani inšpektorjev. Zakonodajalec je na ta način z varovanjem prijaviteljev vzpostavil širši (javni) nadzor nad spoštovanjem in izvajanjem zakonov in organu omogočil še bolj učinkovito delovanje. Prijavitelji, torej tisti, ki bi zaznali kršitve, bi se namreč, zaradi morebitnih pritiskov kršiteljev, bali o tem obveščati pristojne organe, ki že po naravi stvari ne morejo imeti takšnega nadzora, kot ga imajo lahko skupaj s širšo javnostjo. Posledično bi bilo več nezakonitih stanj (kršitev), kar je zagotovo v nasprotju z interesom družbe – tj. javnim interesom.

 

Posledično je torej treba, glede na določbo tretjega odstavka 5.a člena ZDIJZ, dostop do vira prijave zavrniti. Glede na to, da prosilec zahteva ravno to informacijo, torej informacijo o viru prijave, v obravnavanem primeru tudi ne pride v poštev določba 7. člena ZDIJZ, ki ureja t.i. pravilo delnega dostopa. V konkretnem primeru tudi s prekritjem varovanih podatkov namreč ni mogoče ugoditi prosilcu na način, da bi iz dokumenta izločili varovane podatke na način, da ne bi bila ogrožena njihova zaupnost. Ker je IP ugotovil že obstoj izjeme tajnosti vira prijave, zaradi obstoja katere se dostop do zahtevane informacije zavrne, se ni spuščal še v presojo izjeme varstva osebnih podatkov.

 

Iz zgoraj navedene obrazložitve izhaja, da je organ na prvi stopnji pravilno uporabil materialno pravo, pritožba prosilca pa je neutemeljena, zato jo je IP, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/2010-UPB5) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, lahko pa se sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke

 

 

 

Informacijski Pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka