Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 20.03.2019
Title: Škerlj, odvetniška pisarna, d.o.o. - Mestna občina Novo mesto
Number: 090-63/2019
Category: Ali dokument obstaja?
Status: Refused


POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval gradbeno dovoljenje in vso projektno dokumentacijo,ki se nanaša na prenovo dotične ulice. Organ je zahtevo prosilca zavrnil z obrazložitvijo, da z zahtevanim dokumentom ne razpolaga. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da gre za dokumentacijo iz 90ih let, katero je v svoj arhiv prevzela upravna enota in posledično organ z zahtevnimi dokumenti resnično ne razpolaga. Na podlagi navedenega je IP pritožbo prosilca, kot neutemeljeno, zavrnil.

 

ODLOČBA:

 

 

Številka: 090-63/2019/4

Datum: 20. 3. 2019

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, v nad. IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nad. ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nad. ZDIJZ) ter 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06–ZUS-1, 126/07-ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/10-ZUP-G in 82/13-ZUP-H; v nad. ZUP), o pritožbi Odvetniške pisarne Škerlj d.o.o., Vrhovčeva ulica 1, 8000 Novo mesto (v nad. prosilec), z dne 21. 2. 2019, zoper odločbo Mestne občine Novo mesto, Seidlova cesta 1, 8000 Novo mesto (v nad. organ), št. 0901-4/2019-3 (401) z dne 11. 2. 2019, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

 

 

O D L O Č B O

 

  1. Pritožba prosilca z dne 21. 2. 2019 zoper odločbo Mestne občine Novo mesto, št. 0901-4/2019-3 (401) z dne 11. 2. 2019, se zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

OBRAZLOŽITEV:

 

 

Prosilec je dne 12. 1. 2019 na organ naslovil zahtevo za posredovanje gradbenega dovoljenja in projektne dokumentacije o prenovi Vrhovčeve ulice 1, Novo mesto, gradbene pogodbe za izvajanje gradbenih del s pripisom izvršilnih del in primopredajni zapisnik izvedbenih del. Dodatno je prosilec še navedel, da je organ v 90-ih letih prejšnjega stoletja izvajal prenovo Vrhovčeve ulica 1, Novo mesto. Glede na obseg prenove, popolne prenove vse infrastrukture in celotne vozne površine, po pričakovanju prosilca obstaja gradbeno dovoljenje in/ali vsaj projektna dokumentacija.

 

Dne 22. 1. 2019 je prosilec na organ posredoval elektronsko sporočilo, v katerem je navedel, da zahtevo z dne 12. 2. 2019 dopolnjuje s podatkom, da gre v konkretnem primeru za gradbeno dovoljenje št. 351-03-119/91-9 z dne 18. 6. 1992.

 

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 0901-4/2019-3 (401) z dne 11. 2. 2019, s katero je zahtevo zavrnil, ker z zahtevnimi dokumenti ne razpolaga. V obrazložitvi določbe je organ navedel, da je v svojih arhivih pregledal vso arhivirano dokumentacijo, vendar takšne, ki bi ustrezala opisu prosilca, ni našel. Glede na starost dokumentacije je organ prosilcu svetoval, da gradbeno dovoljenje in projektno dokumentacijo skuša pridobiti od Upravne enote Novo mesto, ki je v svoje arhive prevzela vso dokumentacijo iz takratnih skupnih arhivov.

 

Zoper odločbo organa je prosilec dne 21. 2. 2019 vložil pritožbo, v kateri oporeka odločitvi organa. V pritožbi prosilec navaja, da gre za izvorno dokumentacijo, katero bi organ, kot investitor in kot lokalna skupnost, moral imeti, varovati in z njo razpolagati. Dokument je še posebej pomemben, ker organ predlaga izdajo gradbenega dovoljenja za prenovo poslovno-stanovanjske stavbe Glavni trg 2 v Novem mestu, ki v velikem delu meji ravno na Vrhovčevo ulico v Novem mestu. Z navedeno gradnjo organ predlaga poseg v Vrhovčevo ulico, njeno zoženje, izgradnjo zidane ograje, stopnišča in dejansko podira to, kar je bilo v 90-ih letih zgrajeno in hkrati dogovorjeno s stanovalci Vrhovčeve ulice. Ker je Vrhovčeva ulica edina dovozna cesta, po kateri je možno pripeljati material in opremo s tovornimi vozili, tako do Glavnega trga, kot do Vrhovčeve ulica in Šolske ulice v Novem mestu, je pravni interes za pridobitev gradbenega dovoljenja po mnenju prosilca še posebej izkazan.

 

IP je dne 11. 3. 2019 prejel dopis organa št. 0901-4/2019-5 (401) z dne 1. 3. 2019, s katerim mu je ta, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe. Organ je dodatno pojasnil, da se zaveda svojih zakonskih obveznosti glede posredovanje informacij javnega značaja, kakor tudi posledic morebitnih kršitev, zato ostro nasprotuje prosilčevim pritožbenim navedbam. Organ še dodaja, da je v iskanje zahtevanih dokumentov vložil ves možen trud in napor, saj je po prejemu prosilčeve pritožbe v svojih arhivih ponovno preveril obstoj zahtevanih dokumentov, vendar se je znova prepričal, da z njimi ne razpolaga.

 

V telefonskem pogovoru in elektronskem sporočilu z dne 19. 3. 2019 in z dne 20. 3. 2019 je organ IP dodatno še pojasnil, da sta bili v 90-ih letih, torej v obdobju na katerega se nanaša zahteva prosilca, Upravna enota Novo mesto in Občina Novo mesto združeni. Na podlagi Zakona o prevzemu državnih funkcij, ki so jih do 31. 12. 1994 opravljali organi občin (Ur. l. RS, št. 29/95 in 44/96 – odl. US, v nad. ZPDF), sta se leta 1995 Upravna enota Novo mesto in Občina Novo mesto »ločili«, Upravna enota Novo mesto pa je v svoj arhiv prevzela celotni dotedanji skupni arhiv.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

IP v nadaljevanju ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ.


Kot izhaja iz določbe 1. odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe 1. odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.

 

IP ob reševanju pritožbe ni mogel posumiti, da organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti, vendar jih prosilcu ne želi posredovati. Iz izpodbijane odločbe in pojasnil organa izhaja, da je v svojih arhivih (dvakrat) pregledal vso arhivirano dokumentacijo, vendar takšne, ki bi ustrezala opisu prosilca, ni našel. Glede na to, da zahtevani dokumenti segajo v leto 1992 je organ prosilca napotil še na Upravno enoto Novo mesto, ki bi z zahtevanimi dokumenti morebiti lahko razpolagala. Po navedbah organa se je namreč Upravna enota Novo mesto leta 1995 »ločila« od organa, ter v svoj arhiv, na podlagi določb ZPDF, prevzela vso dotedanjo skupno arhivsko dokumentacijo, torej tudi dokumentacijo iz leta 1992. Na podlagi navedenega IP ne vidi razlogov, da bi podvomil v pojasnilo organa oz. v dejstvo, da organ z dokumenti, ki so predmet zahteve prosilca, ne razpolaga, saj ne vidi razlogov, zakaj bi organ prikrival, da z zahtevanimi dokumenti razpolaga. IP celo meni, da je organ pripravljen prosilcu pomagati priti do zahtevanih dokumentov, zato ga je tudi napotil na Upravno enoto Novo mesto, ki bi z zahtevanimi dokumenti, kot že navedeno, lahko razpolagala.

 

IP poudarja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilec. Pritožbeni postopek tudi ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Prosilec sicer v pritožbi navaja, da bi organ z zahtevanimi dokumenti moral razpolagati, kot investitor in kot lokalna skupnost, saj gre za njegovo izvorno dokumentacijo, pri čemer pa IP dodaja, da zgolj pavšalno navajanje, da bi organ moral razpolagati z zahtevanimi dokumenti, brez kakršnih koli oprijemljivih dokazil, ne more šteti kot izkazano dejstvo, da organ z zahtevanim dokumentom dejansko razpolaga. Upoštevaje navedeno IP nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da zahtevani dokument ne obstaja, poleg tega IP tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevano informacijo razpolaga, vendar je v celoti ne posreduje oz. ne želi posredovati (2. odstavek 10. člena ZInfP).

 

Zato IP ugotavlja, da pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi, ker mu organ dokumentov, s katerimi ne razpolaga, ne more posredovati. Kot je že bilo povedano, so zavezanci v skladu z ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij, niso pa dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. IP je nedvomno ugotovil, da zahtevani dokument pri organu ne obstaja.

 

Ker prosilec v pritožbi pojasnjuje oz. utemeljuje, zakaj ima pravni interes za dostop do zahtevanih dokumentov, IP v tem delu še pojasnjuje, da se, v skladu z načelom prostega dostopa iz 5. člena ZDIJZ, za dostop do informacij javnega značaja pravni interes ne zahteva. V postopku dostopa do informacij javnega značaja tako prosilčev interes in pravne koristi niso relevantni. ZDIJZ namreč določa možnost vsakogar, da zahteva informacije, ki predstavljajo informacije javnega značaja, obenem pa ne pozna nobene »privilegirane« kategorije prosilcev. V kolikor gre pri določeni informaciji za prosto dostopno informacijo javnega značaja, je ta dostopna vsem, ne glede na njihov izkazan pravni interes. IP je v skladu z ZDIJZ dolžan vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje merila za informacijo javnega značaja in ali je zaradi tega prosto dostopna vsem, lat. erga omnes, ne le prosilcu.

 

Po preučitvi celotne zadeve IP zaključuje, da dokumenti, ki so predmet pritožbenega postopka, pri organu ne obstajajo, kar pomeni, da »kriterij materializirane oblike« v konkretnem primeru ni izpolnjen, torej ni izpolnjen pogoj iz 1. odstavka 1. člena ZDIJZ v povezavi s 1. odstavkom 4. člena ZDIJZ. Na tej podlagi je IP, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilca zoper odločbo št. 0901-4/2019-3 (401) z dne 11. 2. 2019, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

 

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Tanja Švab, dipl. upr. ved

raziskovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka