Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 19.12.2019
Title: RTV d.d. - Telekom Slovenije d.d.
Number: 0902-15/2019
Category: Ali gre za inf. javnega značaja?, Ali dokument obstaja?, Mediji, Poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom
Status: Sustained in part


POVZETEK:

V obravnavani zadevi se je prosilec-novinar pritožil, ker mu zavezanec ni posredoval konkretnih odgovorov na vprašanja glede družbe IPKO in katero podjetje servisira bazne postaje na Kosovu. IP je v pritožbenem postopku po ZMed ugotovil, da zavezanec ne razpolaga z dokumenti, ki bi predstavljali odgovore na vprašanja, zato je pritožbo zavrgel. Glede zahteve za dostop do pogodbe med IPKO-m in podjetjem, ki servisira bazne postaje na Kosovu, pa je IP ugotovil, da ne izkazuje razpolaganj s stvarnim premoženjem zavezanca ali njegove izdatke, zato ne predstavlja pravnega posla, ki bi sodil v okvir 4.a člena ZDIJZ. Pogodba, ki jo je prosilec zahteval, se namreč ne nanaša na Telekom Slovenije d.d., temveč na družbo IPKO, ki je samostojna pravna oseba. IP je pritožbo v tem delu kot neutemeljeno zavrnil.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 0902-15/2019/6

Datum: 19. 12. 2019

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 10. odstavka 45. člena Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 – UPB1 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZMed), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51-07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 246. člena in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi RTV Slovenija, Kolodvorska 2, 1550 Ljubljana, ki jo je vložil, novinar komentator, z dne 18. 10. 2019 (dalje prosilec), zoper odgovore z dne 2., 7. in 9. 10. 2019, Telekoma Slovenije, d.d., Cigaletova 15, 1000 Ljubljana (dalje zavezanec), v zadevi dostopa do informacij za medije in dostopa do informacij javnega značaja, naslednji

 

SKLEP

 

Pritožba prosilca z dne 18. 10. 2019 glede vprašanj:

»Katero podjetje servisira bazne postaje na Kosovu? Če je podjetij več, katera so to? S katerim podjetjem je bila pogodba podpisana leta 2011? Zakaj na javnem razpisu 2011 IPKO ni izbral najugodnejšega ponudnika, ki je ponudil ceno cca. 1 milijon evrov?

Koliko sredstev je IPKO/Telekom vložil v zgradbo, ki je v lasti Bujarja Muse in kolikšno mesečno najemnino plačuje?«, se zavrže.

 

in

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožba prosilca glede dostopa do kopije pogodbe med IPKO-m in podjetjem, ki servisira bazne postaje na Kosovu, se zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

OBRAZLOŽITEV:

 

Prosilec je dne 2. 10. 2019 po elektronski poti na zavezanca naslovil novinarska vprašanja, in sicer:

1. Katero podjetje servisira bazne postaje na Kosovu? Če je podjetij več, katera so to? S katerim podjetjem je bila pogodba podpisana leta 2011? Zakaj na javnem razpisu 2011 IPKO ni izbral najugodnejšega ponudnika, ki je ponudil ceno cca. 1 milijon evrov?

2. Kolikšna je vrednost IPKA, ki jo Telekom beleži v svojih dokumentih?

3. Koliko sredstev je IPKO/Telekom vložil v zgradbo, ki je v lasti Bujarja Muse in kolikšno mesečno najemnino plačuje?

Prosilec je dne 2. 10. 2019 zahteval tudi kopijo pogodbe med IPKO-m in podjetjem, ki servisira bazne postaje na Kosovu, to pomeni, da je zahteval dokument, zato se zahteva prosilca v tem delu obravnava po ZDIJZ.

 

Zavezanec je z elektronskim sporočilom z dne 2. 10. 2019 odgovoril, da kopije pogodbe med družbo IPKO in podjetjem, ki na Kosovu servisira bazne postaje, ne more posredovati, saj je družba IPKO, ki je tuja pravna oseba, skladno s pogodbenimi določili dolžna varovati poslovne dogovore s partnerji, ki jih ima na Kosovu. Dne 7. 10. 2019 je zavezanec odgovoril, da bazne postaje na Kosovu servisira več podjetij. IPKO ni zavezanec za izvajanje javnih razpisov, tako da je šlo v letu 2011 za zbiranje ponudb. Na podlagi zbranih ponudb so bila za sodelovanje izbrana tri podjetja, pri tem pa je bil izbor narejen glede na opremo baznih postaj ter glede na njihovo geografsko lokacijo. Podrobnosti zaradi varovanja poslovne skrivnosti ne razkriva. Vprašanja glede izbire »najugodnejšega ponudnika« zavezanec ni razumel. Kot zapisano - izbrana so bila tri podjetja. Na vprašanje, kolikšna je vrednost IPKA, ki jo Telekom beleži v svojih dokumentih, je zavezanec odgovoril, da je knjigovodska vrednost IPKA 20,73 milijona evrov. Koliko sredstev je IPKO/Telekom vložil v zgradbo, ki je lasti Bujarja Muse in kolikšno mesečno najemnino plačuje? Zavezanec podrobnosti zaradi varovanja poslovne zaupnosti ne razkriva. Dne 9. 10. 2019 je zavezanec odgovoril, da je IPKO tuja pravna oseba, ki deluje na Kosovu in ni zavezanec za posredovanje informacij po slovenski zakonodaji. Podjetje poslovne dogovore sklepa samostojno in skladno z lokalno zakonodajo. Zaradi varovanja poslovnih dogovorov zavezanec dodatnih informacij glede servisiranja baznih postaj ne more posredovati.

 

Prosilec je dne 18. 10. 2019 pri IP vložil pritožbo, v kateri je povzel svojo zahtevo in odgovor zavezanca in navedel, da odgovoru nasprotuje, ker gre za posle podjetja, ki sicer res deluje v drugi jurisdikciji, a je v 100 odstotni lasti Telekoma, ki pa je v več kot 72 odstotni države Slovenije. Telekom je bil ustanovljen s pomočjo davkoplačevalskega denarja in je kot zavezanec dolžan posredovati informacije, ki so povezane z izdatki poslovnega subjekta za naročilo blaga ali storitev. Telekom je samo v lanskem letu dokapitaliziral odvisno družbo IPKO z denarnim zneskom v višini 15 milijonov evrov. Prosilec ne more torej reči, da je poslovanje IPKA, zato ker deluje v drugi državi, nepovezano s Telekomom, saj ta v IPKO preliva svoj kapital. Prosilec je poudaril, da gre za kapital države, saj je ta večinska lastnica Telekoma. Prosilec je nadalje še navedel, da gre iz zanesljivih informacij razbrati, da je IPKO v primeru sklepanja pogodb za servisiranje baznih postaj ravnal negospodarno, to pa posredno vpliva tudi na Slovenijo. Javnost ima torej pravico izvedeti, kaj se je dogajalo in kdo so odgovorni za sporne odločitve. Sicer pa prosilca v skrajnem primeru zanimajo vsaj imena podjetij, ki servisirajo bazne postaje (ob zneskih pogodb), vendar je zavezanec zavrnil odgovor tudi na to. Prosilec ugovarja, da imena serviserjev baznih postaj nikakor ne morejo biti poslovna skrivnost, saj nikakor ne vidi, kako bi to lahko vplivalo na konkurenčnost.

 

Pritožba po ZMed ni dovoljena.

Pritožba po ZDIJZ ni utemeljena.

 

Obrazložitev k sklepu:

 

Posredovanje informacij za medije lahko mediji zahtevajo od vseh organov, ki jih kot zavezance določa zakon, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. To pomeni, da so vsi subjekti, ki so zavezanci po ZDIJZ, hkrati tudi zavezanci po ZMed. Po ZDIJZ so zavezanci opredeljeni v prvem odstavku 1. člena in v prvem odstavku 1.a člena ZDIJZ. V obravnavanem primeru ni sporno, da je zavezanec podvržen določbam ZDIJZ, saj je v skladu s 1.a členom ZDIJZ oseba pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, kar pomeni, da je podvržen tudi določbam po ZMed.  

 

IP ugotavlja, da je zavezanec z elektronskima sporočiloma z dne 7. in 9. 10. 2019 prosilcu zavrnil odgovore na vprašanja:

1. Katero podjetje servisira bazne postaje na Kosovu? Če je podjetij več, katera so to? S katerim podjetjem je bila pogodba podpisana leta 2011? Zakaj na javnem razpisu 2011 IPKO ni izbral najugodnejšega ponudnika, ki je ponudil ceno cca. 1 milijon evrov?

3. Koliko sredstev je IPKO/Telekom vložil v zgradbo, ki je v lasti Bujarja Muse in kolikšno mesečno najemnino plačuje?

 

V skladu s četrtim odstavkom 26.a člena ZDIJZ v povezavi z 8. odstavkom 45. člena ZMed, je IP štel omenjena odgovora kot zavrnilni odločbi.

 

Po določbi 9. odstavka 45. člena ZMed je pritožba zoper zavrnilni odgovor oziroma zoper fiktivno zavrnilno odločbo, ki je lahko sestavljena zgolj v obliki dopisa, dovoljena le, če zavrnilni ali delno zavrnilni odgovor na vprašanje izhaja iz dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva.

 

IP je z dopisom z dne 6. 12. 2019, št. 0902-15/2019/2, zavezanca pozval, da se opredeli do pritožbe po ZMed in posreduje dokumente, iz katerih izhajajo odgovori na zgoraj navedena vprašanja prosilca.

 

Zavezanec je z dopisom z dne 16. 12. 2019, št. 170-IJZ-715 podal pojasnilo za prvi in tretji sklop vprašanj, in sicer: da nima pogodbenega odnosa s podjetjem ali podjetji, ki servisirajo bazne postaje na Kosovu, niti ni vlagal sredstev oziroma nima sklenjene morebitne najemne pogodbe za zgradbo v lasti Bujarja Muse. Telekom Slovenije, kot zavezanec, tako glede vprašanj, ki jih je postavil prosilec, nima sklenjenih poslov, ki bi spadali med razpolaganje s stvarnim premoženjem zavezanca ali ki bi urejali nakupe blaga ali storitev s strani zavezanca. Vzdrževanje baznih postaj, ki jih ima v svojem omrežju družba IPKO ter najeme poslovnih prostorov za svoje potrebe, sama in samostojno ureja družba IPKO. Družba IPKO je ustanovljena in posluje v skladu s pravom Kosova ter ima sedež in izvaja dejavnosti na Kosovu, kar je zavezanec že pojasnil prosilcu v odgovoru z dne 9. 10. 2019. Prosilec lahko svoja vprašanja naslovi na družbo IPKO. Zavezanec je zaključil, da ne razpolaga z dokumenti, iz katerih izhajajo odgovori na zahteve prosilca v zvezi v vprašanji v teh dveh sklopih.

 

IP je dne 17. 12. 2019 zavezanca pozval, da se dodatno opredeli do obstoja dokumentov. Glede na to, da je novinarju v svojem odgovoru z dne 7. 10. 2019 pojasnil, da so bila za servisiranje baznih postaj na Kosovu izbrana tri podjetja in da podrobnosti ne razkriva zaradi poslovne skrivnosti, je IP zaprosil zavezanca, da pojasni, iz katerih dokumentov je povzel te ugotovitve oz. navedbe.

 

Zavezanec je dne 19. 12. 2019 pojasnil, da je na vprašanje novinarja odgovoril na osnovi telefonskega pogovora z direktorjem družbe IPKO, ki je v njem podal informacije, ki jih je družba IPKO pripravljena razkriti oziroma je družba IPKO pojasnila, kaj šteje za poslovno skrivnost, kar je zavezanec prenesel v odgovor novinarju. Zavezanec je še pojasnil, da na novinarska vprašanja, ki so povezana s poslovanjem posamezne odvisne družbe, sicer v Telekomu Slovenije praviloma ne odgovarjajo in novinarje usmerjajo na družbo, na katero se vprašanje nanaša. V navedenem primeru je zavezanec naredil izjemo, saj je vedel, da TV Slovenija pripravlja posebno oddajo, z odgovorom novinarju s strani zavezanca namesto z usmeritvijo na družbo na Kosovu, pa se je zavezanec želel izogniti očitku o kakršnemkoli izogibanju oz. zavlačevanju odgovora.

 

Glede na navedeno IP ugotavlja, da zavezanec ne razpolaga z dokumenti, iz katerih izhajajo odgovori na vprašanja prosilca. Na vprašanje »Koliko sredstev je IPKO/Telekom vložil v zgradbo, ki je v lasti Bujarja Muse in kolikšno mesečno najemnino plačuje?« je zavezanec podal pojasnilo, ki je povzeto v tej odločbi. Pravno formalno pa zavezanec ni posredoval dokumenta, iz katerega bi izhajali odgovori na navedena vprašanja, kar pomeni, da dokumenti ne obstajajo, zato je IP pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 246. člena ZUP, v povezavi z 9. odstavkom 45. čl. ZMed, s sklepom zavrgel kot nedovoljeno. IP namreč ni imel utemeljenega razloga, da pojasnilu zavezanca ne bi sledil. Dejstva, ki bi kazala na drugačno dejansko stanje, pa prosilec ni navedel.

 

Obrazložitev k odločbi:

 

Prosilec je od zavezanca zahteval kopijo pogodbe med IPKO-m in podjetjem, ki servisira bazne postaje na Kosovu, to pomeni, da je zahteval dokument, kar se obravnava po ZDIJZ. Zavezanec je dne 2. 10. 2019 dostop do pogodbe zavrnil, s sklicevanjem na poslovno skrivnost.

 

Pri poslovnih subjektih pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava so informacije javnega značaja le tiste informacije, ki jih ZDIJZ navaja v 4.a členu, zato je IP primarno presojal, ali zahtevana pogodba sodi med informacije javnega značaja, kot so opredeljene v 4.a členu ZDIJZ, in sicer:

- informacija iz sklenjenega pravnega posla, ki se nanaša na pridobivanje, razpolaganje ali upravljanje s stvarnim premoženjem poslovnega subjekta ali izdatke poslovnega subjekta za naročilo blaga, gradenj, agentskih, svetovalnih ali drugih storitev ter sponzorskih, donatorskih in avtorskih pogodb in drugih pravnih poslov, s katerimi se dosega enak učinek;

- informacija o vrsti zastopnika, oziroma članstvu v poslovodnem organu, organu upravljanja ali organu nadzora, informacija o višini dogovorjenega ali izplačanega prejemka ali bonitete člana poslovodnega organa, organa upravljanja, drugega zastopnika poslovnega subjekta, člana nadzornega organa in informacija v zvezi z zaposlitvijo ali imenovanjem navedenih oseb, iz katere je razvidno izpolnjevanje pogojev in meril za zaposlitev ali imenovanje. Na podlagi drugega odstavka 4.a člena ZDIJZ je informacija javnega značaja tudi informacija, ki je nastala na podlagi teh pravnih poslov oziroma je z njimi neposredno povezana, če je, ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena tega zakona (izjeme od prostega dostopa), za njeno razkritje podan prevladujoči javni interes iz drugega odstavka 6. člena tega zakona.

 

IP ugotavlja, da pogodba med IPKO-m in podjetjem, ki servisira bazne postaje na Kosovu, ne izkazuje razpolaganja s stvarnim premoženjem zavezanca ali njegove izdatke, zato ne predstavlja pravnega posla, ki bi sodil v okvir 4.a člena ZDIJZ. Pogodba, ki jo prosilec zahteva, se namreč ne nanaša na Telekom Slovenije d.d., temveč na družbo IPKO, ki je samostojna pravna oseba. Poleg tega pa je družba IPKO registrirana na Kosovu, zato ne sodi med zavezance po ZDIJZ, kljub temu, da je njen lastnik zavezanec po ZDIJZ.

 

Glede na navedeno IP zaključuje, da zahtevane pogodbe ni mogoče uvrstiti pod definicijo informacije javnega značaja iz 4.a člena ZDIJZ, zato ni relevantno, ali zavezanec z dokumentom razpolaga, posledično pa IP tudi ni presojal izjeme od prostega dostopa, npr. izjeme poslovne skrivnosti, saj bi IP slednje presojal zgolj v primeru, če bi ugotovil, da dokument predstavlja informacijo javnega značaja.

 

Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da je odločitev zavezanca v tem delu pravilna in zakonita, pritožba prosilca pa neutemeljena in jo je treba zavrniti, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZDIJZ.

 

V tem postopku posebni stroški niso nastali.

 

Ta odločba in sklep sta skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:.

Zoper to odločbo in sklep ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe in sklepa na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo in sklep v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

samostojna svetovalka Pooblaščenca

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka