Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 09.05.2016
Title: Rečnik Gorazd, novinar Vala 202 - Nuklearna elektrarna Krško
Number: 0902-8/2016
Category: Ali je organ zavezanec?, Mediji, Poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom
Status: Refused


POVZETEK:

V obravnavani zadevi je prosilec Nuklearno elektrarno Krško prosil za podatek o tem, koliko bi stale vse varnostne nadgradnje, ki so bile predvidene v nacionalnem akcijskem načrtu po nesreči v Fukušimi, koliko denarja je bilo za nadgradnje že porabljeno, koliko bo še potrebno vložiti, kdaj bodo predvideno realizirane? Nuklearna elektrarna Krško je odgovorila, vendar se je prosilec zoper njihov odgovor pritožil, saj  po navedbah prosilca, Nuklearna elektrarna Krško ni odgovorila na vprašanje o predvidenih in realiziranih zneskih za nadgradnjo. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da Nuklearna elektrarna Krško ni vpisana v register zavezancev. V okviru ugotavljanja zavezanosti je IP ugotovil, da ne sodi med zavezance po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ, saj ne sodi med osebe javnega prava, glede na registrirano dejavnost družbe pa tudi ne izvaja javne službe in ni nosilec javnega pooblastila. Prav tako ni zavezanec po ZDIJZ oziroma po ZMed kot gospodarska družba pod prevladujočim vplivom, zato je IP pritožbo zavrnil. 

 

ODLOČBA:

 

 

Številka: 0902-8/2016/2

Datum: 9. 5. 2016

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi  10. odstavka 45. člena Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 – UPB1 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZMed), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ), 1. odst. 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi novinarja RTV SLO, Radio Slovenija, Val 202, Tavčarjeva 17, 1550 Ljubljana z dne 22.4.2016 (dalje prosilec), zoper odgovor z dne 22.4.2016 Nuklearne elektrarne Krško d.o.o., Vrbina 12, 8270 Krško (dalje Nuklearna elektrarna Krško), v zadevi dostopa do informacij za medije naslednjo

 

 

 

O D L O Č B O:

 

 

1.     Pritožba prosilca se zavrne.

 

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

OBRAZLOŽITEV:

 

 

Prosilec je dne 21. 4. 2016 na Nuklearno elektrarno Krško naslovil elektronsko sporočilo, v katerem je navedel, da na Valu 202 pripravlja oddajo, v kateri bodo govorili o jedrski varnosti v Sloveniji. Obrnil se je na GEN energijo, kjer so ga napotili na Nuklearno elektrarno Krško. Prosilec je prosil za podatek o tem, koliko bi stale vse varnostne nadgradnje, ki so bile predvidene v nacionalnem akcijskem načrtu po nesreči v Fukušimi, koliko denarja je bilo za nadgradnje že porabljeno, koliko bo še potrebno vložiti, kdaj bodo predvideno realizirane?

 

Nuklearna elektrarna Krško je dne 22. 4. 2016 odgovorila, da Program nadgradnje varnosti, ki Nuklearni elektrarni Krško omogoča še višjo stopnjo robustnosti in odpornosti na ekstremne zunanje in notranje dogodke, ki presegajo originalne projektne osnove in je upravna zahteva Uprave Republike Slovenije za jedrsko varnost, poteka fazno. Prva faza je bila končana pred in med remontom 2013 (mobilna oprema, vgradnja sistema za filtrirano razbremenjevanje zadrževalnega hrama, pasivne avtokatalitske peči za uravnavanje vodika v zadrževalnem hramu), medtem ko bo večina ostalih modifikacij potekala med naslednjimi remonti in bodo zaključene leta 2021. Lastna oz. stroškovna cena električne energije iz Nuklearne elektrarne Krško je povprečno 30 EUR/MWh in vanjo so vključeni tudi stroški projektov Programa nadgradnje varnosti, kot tudi vse ostale naložbe. Prosilec je dne 22. 4. 2016 navedel, da je prejel le del odgovora na njegova vprašanja. Ponovno je prosil za odgovore na vprašanje, koliko bodo stale vse varnostne nadgradnje, ki so bile predvidene v nacionalnem akcijskem načrtu, koliko denarja je bilo za nadgradnje že porabljeno, koliko bo še potrebno vložiti? Nuklearna elektrarna Krško je dne 22. 4. 2016 ponovno odgovorila, da kot rečeno: lastna oz. stroškovna cena električne energije iz Nuklearne elektrarne Krško je povprečno 30 EUR/MWh in vanjo so vključeni tudi stroški projektov Programa nadgradnje varnosti kot tudi vse ostale naložbe.

 

Prosilec je dne 22. 4. 2016 pri IP vložil pritožbo, v kateri je navedel, da odgovor, ki so ga poslali iz NEK, ne odgovarja na vprašanje o predvidenih in realiziranih zneskih za nadgradnjo, iz česar je mogoče izpeljati, kolikšen delež nadgradenj so dejansko realizirali (tehnični podatki javnosti ne povedo veliko). Še posebej je to vprašanje smiselno v kontekstu tega, da gre tudi za problem pri zagotavljanju sredstev za nadgradnje. Meni, da gre pri vseh informacijah o varnostni NEK za interes javnosti. Prosilec je navedel, da je ponovno poklical na Nuklearno elektrarno Krško, kjer so mu odgovorili, da mu drugega odgovora, kot so mu ga že poslali, ne nameravajo poslati.

Pritožba ni utemeljena.

 

Posredovanje informacij za medije lahko mediji zahtevajo od vseh organov, ki jih kot zavezance določa zakon, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. To pomeni, da so vsi subjekti, ki so zavezanci po ZDIJZ, hkrati tudi zavezanci po ZMed. Po ZDIJZ so zavezanci opredeljeni v prvem odstavku 1. člena in v prvem odstavku 1.a člena ZDIJZ. Glede na navedeno je IP primarno ugotavljal, ali Nuklearna elektrarna Krško sodi med zavezance, ki so dolžni posredovati informacije za medije.

 

ZDIJZ ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (1. odst. člena ZDIJZ), in tudi postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo gospodarske družbe in druge pravne osebe zasebnega prava pod neposrednim ali posrednim prevladujočim vplivom, posamično ali skupaj, Republike Slovenije, samoupravnih lokalnih skupnosti in drugih oseb javnega prava (1. odst. 1.a člena ZDIJZ). Po izrecni določbi 1. al. 2. odst. 1.a člena je prevladujoč vpliv zagotovljen, kadar Republika Slovenija (v nadaljevanju: RS), samoupravne lokalne skupnosti ali druge osebe javnega prava, posamično ali skupaj v gospodarski družbi, neposredno ali posredno prek druge gospodarske družbe ali druge pravne osebe zasebnega prava, lahko izvajajo prevladujoč vpliv na podlagi: - večinskega deleža vpisanega kapitala ali - imajo pravico nadzora večine ali - lahko imenujejo več kot polovico članov poslovodnega ali nadzornega organa. Pristojna organizacija za javnopravne evidence in storitve, ustanovljena v skladu z zakonom, ki ureja plačilni promet (v nadaljnjem besedilu: AJPES), je v skladu s 1. odst. 3.b člena ZDIJZ in 23. člena ZDIJZ-C, dne 17. 10. 2014 vzpostavila, in od takrat naprej vodi, javni register zavezancev (v nadaljnjem besedilu: register zavezancev), v katerega se vpišejo tako zavezanci iz prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, kakor tudi tisti zavezanci iz 1. al. 2. odst. 1.a ZDIJZ, pri katerih se prevladujoč vpliv izvaja neposredno ali posredno preko druge gospodarske družbe na podlagi večinskega deleža vpisanega kapitala. Na podlagi 4. odst. 3.b člena ZDIJZ v povezavi s 1. odst. 3.c člena tega zakona so zavezanci v register vpisani in iz njega izbrisani neposredno na podlagi podatkov iz: - sodnega in poslovnega registra Slovenije; - centralnega registra nematerializiranih vrednostnih papirjev; - drugih uradnih evidenc.

 

IP ugotavlja, da Nuklearna elektrarna Krško ni vpisana v register zavezancev. Če je pravna oseba vpisana v register, velja domneva, da je zavezanec. Če v register ni vpisana, to sicer še ne pomeni, da subjekt ne sodi med zavezance po ZDIJZ. Ugotavljanje zavezanosti je namreč sestavni del postopka z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja.

 

IP ugotavlja, da je bila Nuklearna elektrarna Krško z Uredbo o preoblikovanju Nuklearne elektrarne Krško, p.o., v javno podjetje Nuklearna elektrarna Krško, d.o.o. (Uradni list RS, št. 54/98 z dne 31. 7. 1998 s spremembami in dopolnitvami), preoblikovana v javno podjetje, ki proizvodnjo elektrike v TE in JE, izvaja kot gospodarsko javno službo. Dne 7.3.2003 pa je začel veljati Zakon o ratifikaciji pogodbe med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v Nuklearno elektrarno Krško, njenim izkoriščanjem in razgradnjo in skupne izjave ob podpisu pogodbe med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v Nuklearno elektrarno krško, njenim izkoriščanjem in razgradnjo (BHRNEK). Navedena pogodba[1] v 2. členu določa, da: »pogodbenici soglašata, da se obstoječe Javno podjetje Nuklearna elektrarna Krško, družba z omejeno odgovornostjo (JP NEK d. o. o.), preoblikovano z Uredbo Vlade Republike Slovenije z dne 30. julija 1998 iz Nuklearne elektrarne Krško p. o. preoblikuje v Nuklearno elektrarno Krško, družbo z omejeno odgovornostjo (v nadaljnjem besedilu: družba ali NEK d. o. o.), v skladu s to pogodbo in ustrezno družbeno pogodbo, ki jo bosta na podlagi te pogodbe sklenila ELES GEN d. o. o. Ljubljana in Hrvatska elektroprivreda d. d. Zagreb (v nadaljnjem besedilu: ustanovitelja oziroma družbenika)«. V družbeni pogodbi, ki je priloga 1 k zgoraj navedeni pogodbi med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške, je v drugem členu določeno, da pogodbeni stranki ugotavljata, da se na podlagi 2. člena Meddržavne pogodbe obstoječe javno podjetje NE Krško d. o. o. preoblikuje v NE Krško d. o. o. (v nadaljnjem besedilu: družba), skladno z določbami Meddržavne pogodbe in določbami Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93, 29/94, 82/94, 20/98, 6/99, 45/01 – v nadaljnjem besedilu: ZGD). Na podlagi te pogodbe pogodbeni stranki kot pravni naslednici prvotnih vlagateljev v skupno NE Krško v smislu 2. člena Meddržavne pogodbe postaneta ustanoviteljici oziroma družbenici, ki ugotavljata, da je na novo organizirana družba pravna naslednica vseh pravic in obveznosti skupne NE Krško v obstoječi statusno-pravni obliki. Ta družbena pogodba temelji na določbah Meddržavne pogodbe in določbah ZGD. IP nadalje ugotavlja, da so v 7. členu družbene pogodbe opredeljene dejavnosti družbe, in sicer: družba opravlja gospodarsko dejavnost v okviru dejavnosti, za katero je registrirana. Dejavnosti družbe v skladu s standardno klasifikacijo dejavnosti so:

· E/40.102 Proizvodnja električne energije v TE in JE

· K/74.204 Drugo projektiranje in tehnično svetovanje

· K/74.30 Tehnično preizkušanje in analize

· K/73.102 Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju tehnologije.

Družba lahko brez vpisa v register opravlja druge dejavnosti, ki so namenjene za izvajanje dejavnosti, vpisanih v sodni register, za katere je običajno, da se opravljajo skupaj s temi dejavnostmi v manjšem obsegu ali občasno, ali prispevajo k popolnejšemu izkoriščanju zmogljivosti, ki se uporabljajo za izvajanje opisanih dejavnosti.

 

IP ugotavlja, da je navedeni zakon o ratifikaciji pogodbe spremenil statusno ureditev Nuklearne elektrarna Krško, prav tako je drugače opredelil tudi njeno dejavnost, zaradi česar Nuklearna elektrarna Krško, d.o.o. ne sodi med zavezance po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ, saj ne sodi med osebe javnega prava, glede na registrirano dejavnost družbe pa tudi ne izvaja javne službe in ni nosilec javnega pooblastila.

 

IP je nadalje ugotavljal, ali Nuklearna elektrarna Krško, d.o.o. sodi med poslovne subjekte pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava in ali je torej zavezanec za posredovanje informacij po 1.a členu ZDIJZ. V skladu s prvo alinejo drugega odstavka 1.a člena ZDIJZ je prevladujoč vpliv zagotovljen, kadar Republika Slovenija, samoupravne lokalne skupnosti ali druge osebe javnega prava, posamično ali skupaj:

- v gospodarski družbi, neposredno ali posredno prek druge gospodarske družbe ali druge pravne osebe zasebnega prava, lahko izvajajo prevladujoč vpliv na podlagi večinskega deleža vpisanega kapitala ali imajo pravico nadzora večine ali lahko imenujejo več kot polovico članov poslovodnega ali nadzornega organa, ali

- v drugi pravni osebi zasebnega prava, ki ni gospodarska družba, neposredno ali posredno prek druge gospodarske družbe ali druge pravne osebe zasebnega prava, nastopajo kot ustanovitelji.

 

V 2. členu zgoraj navedene pogodbe med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške je določeno, da je osnovni kapital Nuklearne elektrarne Krško, d.o.o. razdeljen na dva enaka poslovna deleža v lasti ELES GEN d. o. o. Ljubljana in Hrvatske elektroprivrede d. d. Zagreb. Organi družbe so skupščina, nadzorni svet in uprava, ki so sestavljeni paritetno, razen če ta pogodba ne določa drugače. Predsednika uprave ima pravico predlagati slovenski družbenik, namestnika predsednika pa hrvaški družbenik. Kadar se znotraj paritetno sestavljene uprave ne doseže soglasje, se šteje, da je sprejeta odločitev, za katero glasuje predsednik uprave (v nadaljnjem besedilu: odločujoči glas). Odločujoči glas predsednika uprave se uporabi izjemoma, in sicer v primerih, ko bi nesoglasje v upravi lahko ogrozilo varnost obratovanja, bistveno ogrozilo doseganje ciljev, določenih s sprejetim letnim gospodarskim načrtom, ali povzročilo družbi večjo škodo. Nadzorni svet družbe šteje 6 (šest) članov. Pri delu in odločanju nadzornega sveta imajo pravico sodelovati tudi predstavniki zaposlenih NEK d. o. o. (širša sestava), vendar samo, kadar se razpravlja in odloča neposredno o delovnopravnih vprašanjih, ki se nanašajo na zaposlene v NEK d. o. o. V teh primerih je nadzorni svet sestavljen tripartitno iz devetih (9) članov, iz enakega števila predstavnikov slovenskega družbenika, hrvaškega družbenika in zaposlenih v NEK d. o. o. ne glede na načelo paritete (36. člen družbene pogodbe). Pogodbenici soglašata, da se vprašanja, o katerih ne morejo odločiti organi družbe zaradi paritetne sestave, rešijo s poslovnotehnično arbitražo, katere odločitev bo dokončna in zavezujoča za družbo. Določbe o sestavi, pristojnosti in delovanju te arbitraže vsebuje družbena pogodba (3. člen pogodbe).

 

IP ugotavlja, da je osnova navedene pogodbe paritetno načelo, ki pomeni »usklajenost, sorazmerje[2]« pogodbenih strank, zato v danem primeru ni mogoče zaključiti, da je Nuklearna elektrarna Krško, d.o.o. pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. IP je nedvomno ugotovil, da Republika Slovenija nima v lasti več kot 50% poslovnega deleža Nuklearne elektrarne Krško, d.o.o., saj je izrecno dogovorjeno, da ima ELES GEN d. o. o. Ljubljana točno 50% poslovni delež, torej polovico, zato že po jezikovni razlagi slednje ne predstavlja »večinskega deleža«. Prav tako nima pravice nadzora večine, niti ne imenuje več kot polovico članov poslovodnega ali nadzornega organa, saj kot je bilo ugotovljeno, so organi družbe sestavljeni paritetno, torej natančno na polovico po pogodbenih strankah, kar pomeni, da Republika Slovenija preko ELES GEN d. o. o. Ljubljana, ne more izvajati prevladujočega vpliva, kot ga predvideva 1. al. 2. odst. 1.a člena ZDIJZ. Nuklearna elektrarna Krško zato ni zavezanec po ZDIJZ oziroma po ZMed kot gospodarska družba pod prevladujočim vplivom. Ker Nuklearna elektrarna Krško, d.o.o. ni zavezanec za dostop do informacij za medije, se IP ni spuščal v presojo, ali odgovori na zastavljena vprašanja izhajajo iz dokumenta, niti se ni opredeljeval do obstoja javnega interesa, ki ga je zatrjeval prosilec, saj za tovrstno presojo IP nima pravne podlage.

 

IP posledično ugotavlja, da je prosilec zahteval informacije za medije od subjekta, ki ni zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja po 1. členu ZDIJZ, niti ni zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja po 1.a členu ZDIJZ, zato je pritožba prosilca neutemeljena in jo je IP, na podlagi 1. odst. 248. člena ZUP, zavrnil kot to izhaja iz 1. tč izreka te odločbe. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:.

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

svetovalka informacijske pooblaščenke           

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

 


[1] Več na:  http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?sop=2003-02-0012

[2] Slovar slovenskega knjižnega jezika: paritéta  -e ž (ẹ̑) knjiž. usklajenost, sorazmerje: pariteta cen posameznih proizvodov; pogoji gospodarjenja in paritete v industriji / pariteta med ljudmi enakost.