Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 03.09.2019
Title: Radio Antena d.o.o. - Agencija za komunikacijska omrežja in storitve RS
Number: 090-190/2019
Category: Osebni podatek, varstvo sodnega postopka, Upravni postopek
Status: Sustained in part


POVZETEK:

Organ je zavrnil prosilcu dostop do zahtevanih dokumentov (gradiv 25. seje Sveta za radiodifuzijo v zvezi z Javnim razpisom za dodelitev radijskih frekvenc za analogno zvokovno radiodifuzijo na območju severozahodne Slovenije) na podlagi izjeme po 7. in 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Prosilec je zoper odločbo vložil pritožbo, o kateri je odločil IP. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da izjemi varstva upravnega in sodnega postopka nista podani in da je v delu podatkov podana izjema varstva osebnih podatkov. Upoštevaje navedeno je IP pritožbi prosilca delno ugodil.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-190/2019/10

Datum: 2. 9. 2019

 

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ), tretjega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi RADIO ANTENA podjetje za informiranje, založništvo, radio in video produkcijo d.o.o., Ljubljana, Stegne 11B, 1000 Ljubljana, ki ga zastopa Odvetniška pisarna …  (v nadaljevanju: prosilec), z dne 8. 1. 2019, zoper odločbo Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije, Stegne 7, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-21/2019/7 z dne 5. 7. 2019, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

 

ODLOČBO:

 

  1. Pritožbi prosilca se delno ugodi in se odločba Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije, št. 090-21/2019/7 z dne 5. 7. 2019, delno odpravi ter se odloči:

»Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe omogočiti prosilcu vpogled in posredovati fotokopije naslednjih dokumentov:

  • spremni dopis organa, št. 38141-3/2018/48 z dne 15. 3. 2019, s Poročilom in osmimi ponudbami za sklop Bohinj, pri čemer je dolžan v posameznih ponudbah prekriti:

∙ telefonske številke in elektronske naslove fizičnih oseb pri obrazcih ponudb in obrazcih za odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc,

∙ ime in priimek idejnega projektanta,

∙ kadrovsko usposobljenost za produkcijo radijskega programa (datum sklenitve pogodbe, raven dosežene izobrazbe, vrsta pogodbe),

∙ ime in priimek fizične osebe, ki je pripravila bonitetno oceno po pravilih Basel II, ter ime, priimek, podpis in delovno mesto odgovorne osebe na teh izpisih;

  • sklep Sveta št. 0132-11/2019/2 z dne 5. 4. 2019;
  • pojasnilo organa v zvezi z radijsko frekvenco Vogel 105,9 MHz, št. 38101-43/2019/1 z dne 22. 5. 2019.«.
  1. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.
  1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

Obrazložitev:

 

Prosilec je z zahtevo z dne 12. 6. 2019 zahteval vpogled in fotokopije gradiva, obravnavanega na 25. redni seji Sveta za radiodifuzijo (v nadaljevanju: Svet), ki je bila 23. 5. 2019, zlasti vpogled in fotokopije vseh dokumentov organa, ki jih je posredoval Svetu vezano na Javni razpis za dodelitev radijskih frekvenc za analogno zvokovno radiodifuzijo na območju severozahodne Slovenije (v nadaljevanju: Javni razpis). Navedel je, da je bil obveščen o obstoju dokumentov, vezanih na predmetni javni razpis, a se v nobenem od spisov dokumenti ne nahajajo, zato z večkratnimi zahtevami za vpogled po 82. členu ZUP (kot stranka v postopku) prosilec ni uspel. Ker je prepričan, da je upravičen do seznanitve z dokumenti, je vložil predmetno zahtevo. Ob zahtevi je naslovil na organ še zahtevo za dodatna pojasnila, kot sledi:

  • Kako je mogoče, da je upravni spis (popis zadeve) z naslovom »Upravna faza J.R. za dodelitev radijskih frekvenc za analogno zvokovno radiodifuzijo na območju severozahodne Slovenije, sklop Bohinj«, klasifikacijska št. 38111-57/2019, datiran na 10. 6. 2019, v njem pa sta le dva dokumenta (Poročilo razpisne komisije z dne 15. 3. 2019 in Sklep Sveta.
  • Zakaj v predmetnem spisu, v katerega je vpogledal prosilec 11. 6. 2019, ni evidentirana njegova zahteva ter sklep organa, s katerim bi odločil o njegovi zahtevi. Zakaj je upravna zadeva datirana na 10. 6. 2019, če je bil javni razpis objavljen konec lanskega leta? V skladu z Uredbo o upravnem poslovanju bi prosilec pričakoval, da se vpogled v spis evidentira, in da so v spisu dokumenti, ki se nanašajo na zadevo.

 

Organ je z odločbo št. 090-21/2019/7 z dne 5. 7. 2019 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) zahtevo prosilca zavrnil. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je navedel, da je Svet na 25. redni seji 23. 5. 2019 obravnaval dokumente organa, vezane izključno na razpisni sklop Bohinj, ki je bil del Javnega razpisa, objavljenega v Uradnem listu RS, št. 74/18 (23. 11. 2018). V Uradnem listu pa je bil objavljen tudi sklep organa, da se del razpisa, iz razpisnega sklopa Bohinj, razveljavi (Uradni list RS, št. 43/19). Organ je tako ugotovil, da v zvezi s predmetno razveljavitvijo še teče rok za morebitno tožbo na Upravno sodišče proti odločitvi o razveljavitvi tega dela razpisa. Povedano drugače, razveljavitev še ni pravnomočna. Nadalje je pojasnil, da se pri javnih razpisih za dodelitev radijskih frekvenc za analogno zvokovno radiodifuzijo poteguje več med seboj konkurenčnih ponudnikov, in pred pripravo takega razpisa je treba pripraviti analizo stanja in določiti tehnične parametre na način, da bodo podeljene frekvence skladne z načelom učinkovite rabe radiofrekvenčnega spektra in da bo na razpisanem območju zagotovljen kakovosten sprejem. Ker bo torej organ predvidoma pripravil nov razpis in ker teče rok za morebitno pritožbo, ni jasno, ali bo nov razpis ali pa bo morebitni tožnik uspel s tožbo in bo razpis veljaven. Ugotoviti je torej mogoče, da postopek še ni pravnomočno končan, zato organ uveljavlja izjemo 7. in 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V predmetni zadevi namreč gre za podatek, ki je pridobljen ali sestavljen zaradi upravnega postopka in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi, v primeru upravnega spora pa za podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Vrhovno sodišče je v Sklepu št. I Up 160-2018 navedlo, da je že v več zadevah sprejelo stališče, da tako iz zakonske kot iz ustaljene sodne prakse izhaja, da je dostop do informacij javnega značaja pred pravnomočnostjo sodbe mogoče le izjemoma, saj po (morebiti nezakonitem) posredovanju določenih informacij javnosti, posledic tega po naravi stvari praviloma ni mogoče več odpraviti. Dodatno je pojasnil še, da bi razkritje dokumentov pred končanjem postopka poleg navedenega, zaradi že omenjenih zapletenih tehničnih izračunov ter vpletenih več konkurenčnih ponudnikov, vplivalo na izvedbo ponovnega postopka javnega razpisa ali na odločanje v upravnem sporu. Tak vpliv bi lahko zavlekel postopek priprave javnega razpisa, kar je v nasprotju z javnim interesom, saj organ stremi k temu, da je dodeljenih čim več razpisu primernih frekvenc.

 

Prosilec je zoper odločbo organa vložil pritožbo z dne 24. 7. 2019, zaradi kršitev materialnih določb ZDIJZ, bistvenih kršitev določb postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (razlogi po 1., 2. in 4. točki prvega odstavka 237. člena ZUP. Uvodoma je pojasnil, da je predmetna problematika zelo preprosta, organ pa je zahtevo zavrnil:

  • čeprav je radiofrekvenčni spekter omejena naravna dobrina s pomembno družbeno, kulturno in gospodarsko vrednostjo, zaradi česar obstaja javni interes do informacije v zvezi z njegovo ureditvijo (česar organ ne zanika);
  • čeprav je prosilec ponudnik v že zaključenem javnem razpisu, kot potencialni pritožnik v potencialnem upravnem sporu;
  • na podlagi izjeme po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, pri kateri organ ne obrazloži, kako naj bi škodovalo razkritje v upravnem postopku;
  • na podlagi izjeme po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, pri čemer o zadevi ne teče upravni spor, in tudi če bi, organ ne pojasni, kako bi razkritje zahtevanih podatkov škodovalo potencialnemu upravnemu sporu;
  • postopek javnega razpisa bi se zavlekel, vendar organ pri tem ne pojasni, zakaj bi lahko prišlo do navedene posledice;
  • organ ni preizkusil obstoja delnega dostopa do zahtevanih podatkov, kot to zahteva 7. člen ZDIJZ in sodba praksa;
  • izpodbijana odločba je pojasnjena zgolj deklaratorno, zaradi česar je ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.

Na tej podlagi je bila po mnenju prosilca izpodbijana odločba izdana v nasprotju z relevantnimi predpisi, kar je tudi podrobneje pojasnil v nadaljevanju. Prosilec je poudaril, da je predmet zahteve vpogled in fotokopiranje gradiva obravnavanega na 25. seji Sveta, konkretno dokumentov organa, ki jih je ta posredoval Svetu, vezano na predmetni javni razpis. Kot je to mogoče videti iz zapisnika 25. redne seje Sveta, se je na seji obravnavalo Poročilo komisije o pregledu in oceni ponudb, prispelih na javni razpis za dodelitev radijskih frekvenc za analogno zvokovno radiodifuzijo na območju severozahodne Slovenije (v nadaljevanju: Poročilo). Navedeno pomeni, da je potrebno ugotoviti, ali je navedeno poročilo dejansko izjema po 7. in 8. točki 6. člena ZDIJZ, saj organu ni sporno, da je prosilec zahteval informacijo javnega značaja s podlago v ZDIJZ. Nadalje je prosilec opozoril, da organ v izpodbijani odločbi ni obrazložil, kako naj bi navedeni podatek škodoval upravnemu postopku ali potencialnemu upravnemu sporu, kot to zahteva peti odstavek 22. člena ZDIJZ in sodna praksa. V zvezi z izjemo, povezano z upravnim postopkom, je opozoril, da so ponudniki že oddali ponudbe, 48. člen Zakona o elektronskih komunikacijah (v nadaljevanju: ZEKom-1)[1] pa določa, da v upravnem postopku, začetem po javnem razpisu, ni dopustno predlagati ali izvajati dokazov, ki bi morali biti sestavni del popolne in ustrezne ponudbe ali ki bi kakor koli spreminjali ponudbo, zaradi česar ponudniki dejansko ne morejo dopolniti ponudbe, ter tako razkritje zadevnih podatkov ne mora vplivati na konkurenčnost ponudnikov. Prav tako pa je potrebno ugotoviti, da kolikor bo uveden nov javni razpis, bo ta pripravljen za drugo oddajno točko, kot je razvidno iz sklepa št. 38141-3/2018/60, 38111-57/2019/3, zaradi česar se bodo ponudbe različnih ponudnikov, novih ali starih, morale prilagoditi tej novi oddajni točki, kar pomeni, da je tudi v tem pogledu argument organa, ne le neutemeljen, ampak tudi nelogičen, saj bi bilo tako Poročilo popolno drugačno od zahtevanega, pripravljeno na podlagi novega javnega razpisa. Argument organa, da bi lahko razkritje zahtevanih informacij zavleklo postopek, je popolnoma nesmiseln. Prosilec namreč ne razume, kako bi lahko vpogled in fotokopiranje zaprošene dokumentacije upočasnilo postopek javnega razpisa, organ pa niti ne utemelji oziroma ne poskuša obrazložiti te nesmiselne in pavšalne trditve. Organ v obrazložitvi izhaja iz enega primera sodne prakse, kjer bi dejansko ob razkritju zahtevanih informacij nastala težko popravljiva škoda, kar pa za zadevni primer ni mogoče trditi, oziroma organ niti ne poskuša obrazložiti, zakaj bi težko popravljiva škoda v konkretnem primeru nastala, čeprav ji ZDIJZ in ZUP obvezno obrazložitev odločbe več kot jasno nalagata. Prav tako se sodna praksa, na katero se sklicuje organ. nanaša na upravni spor, ki je že bil v teku, in ne na možnost sprožitve upravnega spora. Opozarja pa tudi, da relevantna izjema, tudi kot izhaja iz določbe 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, jasno določa za izjemo podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi upravnega spora, in ne podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi možnosti upravnega spora. Prosilec je v nadaljevanju opozoril, da bi bilo mogoče celo razumeti, da organ utemeljuje zavrnitev zahteve zaradi zapletenih tehničnih računov. V zvezi z navedenim opozarja, da ne obstaja institut, ki bi omogočal zavezancu po ZDUZ zavrniti zahtevo po dostopu do javnih informacij iz razloga zapletenih tehničnih izračunov, kar pa sicer v izpodbijani odločbi tudi ni nadalje obrazloženo. Organ je sicer konkretno navedel, da je pred pripravo javnega razpisa potrebno pripraviti analizo stanja in določiti tehnične parametre, s čimer se sicer prosilec strinja, vendar opozarja, da je to popolnoma nerelevantno, saj bi bil nov javni razpis pripravljen za popolnoma drugo oddajno točko, zaradi česar bi se, v primeru novega javnega razpisa, zapleteni tehnični izračuni popolnoma spremenili od izračunov, ki so predmet zahteve. Prosilec je izpostavil še, da organ ni upošteval določbe 7. člena ZDIJZ, saj ni preveril, ali bi del zahtevane dokumentacije predstavljal informacije, ki bi lahko bile dostopne prosilcu. Zaradi tega je tudi v tem pogledu deloval popolnoma arbitrarno in nezakonito, saj, kot je razvidno iz izpodbijane odločbe, organ niti ni poskušal upoštevati 7. člena ZDIJZ. Ugotovil pa je tudi, da se odločba ne da preizkusiti, kot to določa 7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP. Izpodbijana odločba namreč ne ustreza zahtevam iz navedenega člena, saj ne navaja razlogov, zakaj je bila zahteva zavrnjena, temveč zgolj pavšalno in deklaratorno zavrača zahtevo prosilca. Navedeno skladno s 7. točko 2. odstavka 237. člena ZUP predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil upravnega postopka.

 

Organ po prejemu pritožbe ni nadomestil izpodbijane odločbe z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-21/2019/12 z dne 9. 8. 2019, poslal v odločanje IP. Pritožbi je priložil tudi dokumente, ki so bili posredovani Svetu za 25. redno sejo v zvezi s predmetnim javnim razpisom.

 

IP je nato subjekte, katerih ponudbe so bile obravnavane na 25. redni seji Sveta, pozval k morebitni priglasitvi stranske udeležbe. V postavljenem roku je IP prejel odgovora dveh poslovnih subjektov, ki sta navedla, da zahtevana dokumentacija in njuni ponudbi ne predstavljata nobene od izjem dostopa po ZDIJZ.

 

Pritožba je delno utemeljena.

 

IP, kot organ druge stopnje, je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa, s katero mu je bil zavrnjen dostop do zahtevanih podatkov, v celoti.

 

Nadalje IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec za dostop do informacij javnega značaja in da z zahtevanimi dokumenti razpolaga v materializirani obliki. Sporno v obravnavanem primeru je, ali so zahtevani podatki javno dostopni ali ne. Ker se je organ skliceval na izjemi po 7. in 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ  člena ZDIJZ, se je IP v nadaljevanju opredelil najprej do izjeme po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

Predmet presoje IP so bili dokumenti, ki so predmet zahteve, torej dokumenti, ki jih je v zvezi z Javnim razpisom obravnaval Svet na 25. redni seji 23. 5. 2019, in sicer:

  • spremni dopis organa, št. 38141-3/2018/48 z dne 15. 3. 2019, s prilogami, torej s Poročilom in ponudbami, ki se nanašajo na sklop Bohinj;
  • sklep Sveta št. 0132-11/2019/2 z dne 5. 4. 2019 (sklep 23. redne seje Sveta);
  • dopis organa št. 38101-43/2019/1 z dne 22. 5. 2019 (pojasnilo v zvezi z radijsko frekvenco Vogel 105,9 MHz).

 

Iz posredovane dokumentacije in javno dostopnega Zapisnika 23. redne seje Sveta št. 0132-12/2019/5 z dne 18. 4. 2019 izhaja, da je bilo Poročilo, št. 38141-3/2018/47 z dne 15. 3. 2019, obravnavano že na 23. redni seji, s tem da je Svet odložil odločitev v delu, ki se nanaša na sklop Bohinj (sklep 8).[2] Nadalje tudi iz Zapisnika 25. redne seje Sveta št. 0132-15/2019/2 z dne 15. 5. 2019 izhaja, da je Svet odločal le še glede razpisnega sklopa Bohinj, oziroma je odločitev o tem preložil na eno naslednjih sej (sklep 4).[3] Upoštevaje navedeno je IP presojal dokumente, ki so navedeni predhodno (samo 8 in ne tudi drugih ponudb, ki so jih ponudniki posredovali na podlagi Javnega razpisa).

 

Izjema varstva upravnega postopka

 

Iz 7. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ izhaja, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi upravnega postopka in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. V tem primeru govorimo o izjemi varstva upravnih postopkov. Za obstoj izjeme varstva upravnega postopka morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja:

- upravni postopek, v zvezi s katerim je bila sestavljena ali pridobljena informacija, je v teku, in

- razkritje informacije bi škodovalo izvedbi upravnega postopka.

 

IP primarno ugotavlja, da v obravnavani zadevi za obstoj navedene izjeme ni izpolnjen že prvi pogoj – to je, da gre za dokumente, ki so bili sestavljeni ali pridobljeni zaradi upravnega postopka v teku.

 

Upravni postopek je vrsta pravno urejenega postopka kot celote (zaporedja) procesnih dejanj, s ciljem oblikovati neko upravno pravno razmerje, tj. razmerje na področju upravnega prava. Bistvo upravnega postopka je, da oblastveni organ v upravnih zadevah, neposredno uporabljajoč predpise, odloča o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznikov, pravnih oseb in drugih strank (prvi odstavek 1. člena ZUP). Predmetni zakon kot upravno zadevo opredeljuje odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava (prvi odstavek 2. člena ZUP). Šteje se, da gre za upravno zadevo, če je s predpisom določeno, da organ v neki zadevi vodi upravni postopek, odloča v upravnem postopku ali izda upravno odločbo oziroma, če to zaradi varstva javnega interesa izhaja iz narave zadeve (drugi odstavek 2. člena ZUP). Upravni postopek je lahko splošen, ki ga ureja ZUP, ali poseben, ki pa ga lahko določi le poseben zakon, ob pogojih, da je to potrebno za postopanje na posameznem upravnem področju in da so ta posebna pravila v skladu s temeljnimi načeli upravnega postopka. 

Upoštevaje predhodno navedeno je tako mogoče v obravnavanem primeru ugotoviti, da se zahtevani dokumenti ne nanašajo na upravni postopek oziroma da ne gre za upravno zadevo.  ZEKom-1 izrecno določa, da se v samem postopku javnega razpisa ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, razen določb o izločitvi (prvi odstavek 37. člena), ki v obravnavanem primeru niso relevantne. ZEKom-1 sicer nadalje določa, da organ nadaljuje odločanje po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek (prvi odstavek 47. člena), ko prejme poročilo komisije, vendar je v obravnavanem primeru potrebno upoštevati, da se Javni razpis nanaša na dodelitev radijskih frekvenc za analogno zvokovno radiodifuzijo. Slednje pomeni, da komisija pošlje popolne ponudbe in poročilo o njihovi oceni v skladu z razpisnimi merili Svetu ter da Svet nato pregleda prispele ponudbe in poročilo o njihovi oceni ter najpozneje v 60 dneh po prejemu ponudb in poročila predloži organu obrazložen predlog izbire (tretji odstavek 43, člena ZEKom-1). Tako je bilo tudi v obravnavanem primeru, s tem da je Svet predlagal izbiro le za dva sklopa, pri enem ni bilo ustrezne ponudbe, za en sklop, na katerega se nanašajo presojane ponudbe, pa je odločitev preložil, organ pa je nato v tem delu razpis razveljavil. Kot izhaja iz sklepa organa, ki je javno dostopen v Uradnem listu RS, št. 34/19, je bilo v postopku izvedbe Javnega razpisa ugotovljeno, da bi bila primernejša druga oddajna lokacija za frekvenco 105,9 MHz, zato se je odločil, da predmetni javni razpis v delu, ki se nanaša na radijsko frekvenco oziroma oddajno točko Vogel 105,9 MHz iz razpisnega sklopa Bohinj, razveljavi in pripravi novi javni razpis.

 

Za sklop, katerega ponudbe so predmet zahteve, bo torej izveden nov postopek, za drugo oddajno točko, zato se IP strinja s pritožbenimi navedbami prosilca, da so argumenti organa glede škode, ki bi nastala upravnemu postopku, neutemeljeni.

 

Na podlagi navedenega IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni mogoče govoriti o upravnem postopku v teku kot izjemi po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato se IP nadalje ne opredeljuje do kriterija, ali bi razkritje informacije škodovalo izvedbi upravnega postopka. Povedano drugače, izjema upravnega postopka po 7. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ po oceni IP v obravnavanem primeru ni podana.

 

Izjema varstva sodnega postopka

 

Za izjemo varstva sodnega postopka po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja:

- sodni postopek, v zvezi s katerim je bil pridobljen ali sestavljen zahtevan podatek, je v teku;

- razkritje podatka bi škodovalo izvedbi sodnega postopka.

 

V obravnavanem primeru se je organ skliceval na to izjemo zaradi potencialne možnosti, da kateri od ponudnikov vloži tožbo na Upravno sodišče zoper odločitev organa o razveljavitvi dela Javnega razpisa. Povedano drugače, iz navedb organa nedvomno izhaja, da v času izdaje izpodbijane odločbe upravni spor ni bil sprožen, zato sklicevanje na to izjemo ni mogoče. IP tako pritrjuje pritožbeni navedbi prosilca, da določba 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ jasno določa za izjemo podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi upravnega spora in ne podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi možnosti upravnega spora. Ker ni izpolnjen že prvi od pogojev za obstoj predmetne izjeme, se IP posledično ni opredeljeval do škodnega testa.

 

Druge izjeme od dostopa

 

IP je v nadaljevanju po uradni dolžnosti presodil še, če obstaja katera druga izjema od dostopa po ZDIJZ, in ugotovil, da je v delu podatkov podana izjema varstva osebnih podatkov.

 

PONUDBE

V zvezi s ponudbami je IP ugotovil, da so ponudniki predložili ponudbe na podlagi navodil in obrazcev razpisne dokumentacije, objavljene na spletnih straneh organa[4]. Tudi za neobvezne elemente ponudbe so bili objavljeni obrazci. Nadalje je bilo mogoče ugotoviti tudi, da noben od ponudnikov ni uveljavljal katere od izjem po ZDIJZ in tudi iz samih ponudb ne izhaja, da bi bile označene kot poslovna tajnost. V Razpisni dokumentaciji[5] je namreč izrecno navedeno, da mora ponudnik v ponudbi jasno in nedvoumno označiti morebitne podatke, ki zanj predstavljajo poslovno tajnost (točka 3.3.3). Ob tem pa IP dodaja še, da je posebna komisija, ki je predložila predmetno poročilu Svetu, izvedla javno odpiranje ponudb, skladu z določbami ZEKom-1.

 

Ugotoviti je mogoče tudi, da obsegajo ponudbe osebne podatke, kot so imena in priimki fizičnih oseb, telefonske številke in elektronske naslove fizičnih oseb, njihove podpise, funkcije oziroma delovna mesta, pa tudi podatke o delovnem razmerju. V skladu z določbo 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ zavrne zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, če se podatek nanaša na varovane osebne podatke. ZDIJZ pri ugotavljanju obstoja navedene izjeme tako napotuje na določbe zakona o varstvu osebnih podatkov. Ugotoviti gre, da se je 25. 5. 2018 začela uporabljati Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov[6]. Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov je torej pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje Zakon o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju: ZVOP-1)[7], kar pomeni, da se v določenih delih ZVOP-1 ne uporablja več. Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije upravljavca in obdelovalca osebnih podatkov in ne definicije osebnega podatka ter ne spreminja definicije javnega in zasebnega sektorja.

 

Obdelava osebnih podatkov je zakonita, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Ker organ spada med upravljavce in obdelovalce osebnih podatkov, ki sodijo v javni sektor, veljajo zanj naslednje pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov:

(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov (kadar ne gre za izvajanje javnih nalog);

(b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu.

V kolikor torej obstaja ena izmed zgoraj naštetih podlag za obdelavo osebnih podatkov, je obdelava osebnih podatkov v javnem sektorju skladna z zakonodajo.

 

Upoštevaje predhodno navedene določbe je IP ugotovil, da v obravnavanem primeru:

  • Niso varovani osebni podatki funkcionarjev, upoštevaje določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, v skladu s katero so absolutno javno dostopni podatki posameznikov, ki so v zvezi s porabo javnih sredstev ter opravljanjem javne funkcije in delovnega razmerja javnega uslužbenca. Prosto dostopni so torej podatki o imenu, priimku, podpisu in funkciji župana v mnenjih občinskega sveta o utemeljenosti pokrivanja območja z novim programom.
  • Prav tako niso varovani osebni podatki družbenikov, ustanoviteljev ali članov organov gospodarskih družb ter oseb, pooblaščenih za zastopanje, za katere je vpis v javni register obvezen. Podatki so javni v skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah[8], Zakona o poslovnem registru[9] in Zakona o sodnem registru[10].
  • Ni pa po mnenju IP podane pravne podlage za razkritje osebnih podatkov, za katere je IP v točki 1 izreka te odločbe določil, da niso javni dostopni.

 

POROČILO

Poročilo je sestavljeno iz štirih delov. V Poročilu so sicer navedeni podatki o imenih, priimkih in podpisih predsednika in članov Komisije za vodenje javnega razpisa, za katere pa je mogoče ugotoviti, da so javni, upoštevaje prej navedene določbe Splošne uredbe o varstvu podatkov in Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (v nadaljevanju: Uredba)[11]. Slednja v 10. členu določa, da mora organ v svetovni splet posredovati dokumentacijo o najmanj naslednjih javno dostopnih informacijah javnega značaja v zvezi s postopki javnih razpisov, ki jih vodi, in sicer:

  • javni razpis in razpisno dokumentacijo;
  • člane komisij za izvedbo postopkov javnih razpisov;
  • prejemnike in višino prejetih sredstev;
  • zaključno poročilo ali povzetek o poteku in rezultatih porabljenih sredstev.

 

Nadalje so navedeni posamezni ponudniki (vseh 26), ki so se prijavili na Javni razpis, čas in način prispetja posamezne ponudbe ter radijski program in sklop javnega razpisa. Tretji del Poročila se nanaša na Pregled posameznih ponudb in preverjanje izpolnjevanja razpisnih pogojev, četrti del pa na samo ocenjevanje ponudb pri sklopu javnega razpisa Bohinj, Bovec in Podbrdo. Iz slednjega dela izhajajo dodeljene točke posameznim ponudnikom glede na posamezna merila, ki izhajajo iz razpisne dokumentacije. Poročilo je Komisija posredovala Svetu, Svet pa je na podlagi Poročila predlagal organu izbiro ponudnikov za sklopa Bovec in Podbrdo, kot to izhaja iz Zapisnika 23. redne seje Sveta. Na podlagi Poročila namreč Svet ni predlagal nobenega ponudnika za sklop Kobarid, odločitev glede sklopa Bohinj pa je preložil na kasnejši čas. O slednjem je nato Svet odločal nato na 25. redni seji, kot to izhaja iz Zapisnika 25. redne seje Sveta.

 

DRUGI DOKUMENTI ORGANA IN SVETA

Prav tako IP ni ugotovil nobene od izjem glede prostega dostopa pri dopisu organa, št. 38141-3/2018/48 z dne 15. 3. 2019, s katerim so bile Svetu posredovane kopije 26 formalno popolnih ponudb in ne pri pojasnilu organa v zvezi z radijsko frekvenco Vogel 105,9 MHz (št. 38101-43/2019/1 z dne 22. 5. 2019), posredovanega Svetu. Sklep Sveta št. 0132-11/2019/2 z dne 5. 4. 2019 z obrazložitvijo pa je javno objavljen, kot to izhaja iz Zapisnika 23. redne seje Sveta[12]. Imena, priimki, podpisi in delovna mesta uslužbencev organa so javni, kot že ugotovljeno, prav tako tudi ime, priimek, podpis in funkcija predsednika Sveta.

 

Sklepno

 

Na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag je IP zaključil, da je organ na prvi stopnji v delu napačno uporabil materialno pravo. Izhajajoč iz navedenega je tako IP pritožbi prosilca delno ugodil ter na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa delno odpravil. Organ je dolžan prosilcu omogočiti dostop do zahtevanih podatkov, kot to izhaja iz točke 1 izreka te odločbe. IP je pri tem upošteval določbe o delnem dostopu (7. člen ZDIJZ in 19. člen Uredbe). V delu, ki se nanaša na varovane osebne podatke, je IP pritožbo prosilca zavrnil, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP, torej iz razloga varstva osebnih podatkov in ne iz razloga varstva upravnega in sodnega postopka (točka 2 izreka te odločbe).

 

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (točka 3 izreka te odločbe).

 

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah[13] oproščena plačila upravne takse.

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se vloži pri navedenem sodišču neposredno pisno ali pa se pošlje po pošti. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

 


[1] Uradni list RS, št. 109/12, 110/12, 110/13, 40/14 – ZIN-B, 54/14 – odl. US, 81/15 in 40/17.

[2] https://www.srdf.si/novice/novica/zapisnik-23-redne-seje-28-3-2019/

[3] https://www.srdf.si/novice/novica/zapisnik-25-redne-seje-23-5-2019/

[4] https://www.akos-rs.si/javni-razpis-za-dodelitev-radijskih-frekvenc-za-analogno-zvokovno-radiodifuzijo-na-obmocju-severozahodne-slovenije-

[5] https://www.akos-rs.si/files/Javna_posvetovanja/2018/23_11/AKOS-Razpisna-dokumentacija.pdf

[6] Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES.

[7] Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A.

[8] Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17 in 22/19 – ZPosS.

[9] Uradni list RS, št. 49/06,  33/07 – ZSReg-B, 19/15 in 54/17.

[10] Uradni list RS, št. 54/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 49/09, 82/13 – ZGD-1H, 17/15, 54/17 in 16/19 – ZNP-1.

[11] Uradni list RS, št. 24/16.

[12] https://www.srdf.si/novice/novica/zapisnik-23-redne-seje-28-3-2019/

[13] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16 in 30/18 – ZKZaš.