Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 31.07.2015
Title: prosilka - Unior d.d.
Number: 0902-7/2015
Category: Ali je organ zavezanec?, Poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom
Status: Refused


Številka: 0902-7/2015/8

Datum: 31. 7. 2015

 

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi 3. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006 - UPB2, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - UPB2, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …. (v nadaljevanju: prosilka), z dne 20. 4. 2015, zoper odgovor Unior kovaška industrija d.d., Kovaška cesta 10, 3214 Zreče, z dne 10. 4. 2015, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

 

O D L O Č B O:

 

  1. Pritožba prosilke se zavrne.
  1. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

 

 


O b r a z l o ž i t e v :

 

 

Prosilka je 2. 4. 2015, na Unior kovaška industrija d.d., Kovaška cesta 10, 3214 Zreče (v nadaljevanju: Unior), na podlagi ZDIJZ naslovila zahtevo za vpogled v pogodbo o donatorstvu, sklenjeno v juniju 2014 z Nogometnim klubom Zreče.

 

Unior je zahtevo prosilke z dopisom z dne 10. 4. 2015 v celoti zavrnil, ker ni zavezanec po ZDIJZ, niti na dan sklenitve zahtevane pogodbe (6. 6. 2014) ni bil pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Pojasnil je, da je sicer res vpisan v registru zavezancev za dostop do informacij javnega značaja pri Agenciji RS za javnopravne evidence in storitve (v nadaljevanju: AJPES), vendar je vpis oziroma izračun napačen. Iz vpisa izhaja, da ima Republika Slovenija v lasti 50,95093 % delež v Unior, in sicer 49,66344 % v neposredni lasti, 1,28749 % pa ima v lasti Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: ZPIZ). Vendar pa iz registra nematerializiranih vrednostnih papirjev pri KDD d.d. po stanju na dan 5. 6. 2014 izhaja, da je bila Republika Slovenija na ta dan posredno imetnica 49,36 % kapitala Unior, in sicer preko:

- PDP d.d. (37,11 %),

- KAD d.d. (5,55 %),

- SDH d.d. (2,31 %),

- Banke Celje d.d. (0,87 %) in

- Zavarovalnice Triglav d.d. (3,52 %).

Deleži se do dne 10. 4. 2015 niso spreminjali. Nadalje je Unior navedel, da ZDIJZ sploh ne določa načina izračuna posrednih deležev in se mora za izračunavanje uporabljati Zakon o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 65/09-UPB3, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US in 82/13; v nadaljevanju: ZGD-1), ker prvi odstavek 3.a člena ZDIJZ določa, da ima izraz večinski delež enak pomen, kot v zakonu, ki ureja gospodarske družbe. Skliceval se je na 528. člen ZGD-1, ki ureja izračun večinskega deleža in posrednega deleža. Pojasnil je, da je bistvo te ureditve ugotovitev, iz kakšnega deleža v družbi, v kateri se večinski delež ugotavlja, lahko potencialni imetnik večinskega deleža dejansko uveljavlja upravljavske pravice. Če ima določen delež v gospodarski družbi, v kateri se večinski delež ugotavlja, od potencialnega imetnika večinskega deleža odvisna družba, to pomeni, da pravice iz deleža, ki ga ima ta odvisna družba, dejansko lahko uveljavlja ta potencialni imetnik večinskega deleža. S tem v zvezi je zelo pomemben tudi 529. člen ZGD-1, ki ureja razmerje med odvisno in obvladujočo družbo, ker določa, da je odvisna družba pravno samostojna družba, ki jo neposredno ali posredno obvladuje druga družba, pri čemer se domneva, da je družba v večinski lasti odvisna od družbe, ki ima v njej večinski delež. Unior je pojasnil, da tudi, če bi zgoraj navedenim 49,36 % prišteli še delež lastnih delnic Unior v višini 0,08208 %, delež RS ne bi presegel 50,00 %. Navedel je, da je do napake pri izračunu najverjetneje prišlo pri deležu ZPIZ v Zavarovalnici Triglav d.d., preko katere naj bi bil Unior posredno v lasti RS, ki obvladuje ZPIZ. ZPIZ in SDH sta obe odvisni družbi RS, zaradi česar je obe treba dejansko šteti kot eno entiteto, in sicer RS, ki je obvladujoča družba obeh družb, kar posledično pomeni, da RS upravlja tako s 34,47 % Zavarovalnice Triglav, katerih imetnik je ZPIZ, kot tudi z 28,07 %, katerih imetnik je SDH. Skupaj torej RS upravlja več kot 60 % Zavarovalnice Triglav in je zato obvladujoča družba Zavarovalnice Triglav preko ZPIZ in SDH. To pomeni, da je treba RS prišteti 3,523094 % delež v Unior, ki ga ima neposredno Zavarovalnica Triglav. Po mnenju Unior je treba izračun deležev RS izvesti na naslednji način:

- najprej je treba ugotoviti neposredne deleže RS v Unior, pri čemer ugotovimo, da RS ni neposredni imetnik deležev Unior;

- potem je treba ugotoviti posredne deleže, torej deleže, ki pripadajo družbam, ki so neposredno odvisne od RS. V konkretnem primeru so to PDP d.d. (37,11291 %), KAD (5,55141 %), SDH (2,313299 %) in Banka Celje d.d. (0,876194 %) - skupaj 45,8538 % delež v Unior. Ta delež je treba torej v skladu z ZGD-1 pripisati RS, ker lahko preko obvladovanja neposrednih delničarjev Unior (PDP, KAD, SDH in Banke Celje) dejansko uveljavlja pravice iz njihovih deležev (t. j. delnic);

- naslednja stopnja so družbe, ki sicer niso neposredno odvisne od RS, ampak so odvisne od družb, ki so odvisne od RS. V konkretnem primeru je to zgolj Zavarovalnica Triglav. Imetnika večinskega deleža sta ZPIZ in SDH, ki pa sta obe odvisni družbi od RS, zaradi česar je treba RS prišteti delež Zavarovalnice Triglav v Unior v celoti in ne zgolj sorazmernega deleža glede na delež imetništva ZPIZ in SDH v Zavarovalnici Triglav. Vzpostavljena je namreč domneva, da družba, ki ima večinski delež v drugi družbi, to družbo obvladuje, kar v tem primeru konkretno pomeni, da ima RS v Unior celoten delež, ki ga ima Zavarovalnica Triglav v Unior – t. j. 3, 523094 %. S tem se seštevanje deležev zaključi, kakršnokoli dodatno prištevanje deležev ZPIZ ali SDH preko Zavarovalnice Triglav bi bilo korporacijsko-pravno nekorektno, ker je delež upoštevan preko posrednega obvladovanja Zavarovalnice Triglav s strani RS.

Po mnenju Unior je ob izračunu prišlo do kršitve načela korporacijskega prava prepovedi večkratne glasovalne pravice »ena delnica, en glas«, očitno pa je bilo pomešano računanje deležev po drugem in tretjem odstavku 528. člena ZGD-1 in četrtem odstavku tega člena. Unior je navedel še, da njegov statut ne vsebuje nobenih posebnih pravil o tem, kdo imenuje člana nadzornega sveta družbe, zato je za njihovo imenovanje pristojna skupščina delničarjev, preko katere pa RS ali katerakoli druga oseba javnega prava nimajo možnosti vplivati na to, kdo bo ali ne bo član nadzornega sveta.

 

Prosilka je odgovor Unior s pritožbo izpodbijala iz vseh pritožbenih razlogov in IP predlagala, da odloči, da je Unior kot zavezanec po ZDIJZ dolžan ugoditi njeni zahtevi za dostop do donatorske pogodbe. Navedla je le, da objava na spletni strani AJPES vzpostavlja domnevo, da je Unior pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, t. j. Republike Slovenije, in je zato zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja.

 

IP je od KDD pridobil zbirno poročilo o vrednostnem papirju z oznako UKIG izdajatelja Unior (v nadaljevanju: zbirno poročilo KDD) in delniško knjigo izdajatelja Unior po stanju na dan 6. 6. 2014 (v nadaljevanju: delniška knjiga Unior). Od AJPES je pridobil pojasnilo, kako je izvedel izračun, na podlagi katerega je Unior po uradni dolžnosti vpisal v register zavezancev za informacije javnega značaja (v nadaljevanju: eRZIJZ), in vzorec izračuna na primeru Unior za dan 12. 2. 2015. AJPES je pojasnil, da je Unior v eRZIJZ vpisal samodejno na podlagi podatkov iz uradnih evidenc, ki jih dnevno prevzema iz sodnega registra, poslovnega registra (v nadaljevanju: PRS) in registra nematerializiranih vrednostnih papirjev pri KDD. Podatek o deležih oseb javnega prava v osnovnem kapitalu poslovnega subjekta je natančneje opredeljen v tretjem odstavku 4. člena Pravilnika o vzpostavitvi in vodenju Registra zavezancev za informacije javnega značaja (Ur. l. RS, št. 47/14; v nadaljevanju: Pravilnik) kot skupni posredni in neposredni delež vseh oseb javnega prava v osnovnem kapitalu zavezanca in skupni posredni in neposredni delež vsake posamezne osebe javnega prava v osnovnem kapitalu zavezanca. AJPES podatkov o imetništvu delnic, ki jih pridobi od KDD na posamezen dan samodejnega vpisa, ne hrani, ker se podatki dnevno samodejno vpisujejo v eRZIJZ na podlagi sprotnih dnevnih izračunov in ker ne ZDIJZ ne Pravilnik ne določata hrambe teh podatkov. Za posamezne dneve v preteklosti torej AJPES zagotavlja le skupne posredne in neposredne deleže vseh oseb javnega prava ter vsake posamezne osebe javnega prava v osnovnem kapitalu zavezanca; ti podatki so prosto dostopni na spletu. AJPES pa načeloma ne razpolaga s podatki o konkretnih deležih RS in drugih oseb javnega prava (v konkretnem primeru ZPIZ), ki so bili upoštevani na dan prvega vpisa in na posamezne konkretne nadaljnje dni. AJPES je pojasnil, da v zvezi z Unior razpolaga s podatki KDD o posameznih lastniških deležih na dan 12. 2. 2015, ki jih je pridobil na podlagi zahteve Unior, da pojasni način izračuna, ki je bil podlaga za vpis Unior v eRZIJZ. AJPES je te podatke in vzorčni izračun na podlagi teh podatkov posredoval IP in obrazložil izračun. Pojasnil je, da kot osebe javnega prava upošteva tiste pravne osebe, ki so vpisane v register proračunskih uporabnikov, ki ga vodi organ, pristojen za javna plačila, in imajo v poslovnem registru vpisan podatek o šifri proračunskega uporabnika. Izračune AJPES kontrolira tako, da preverja, ali so seštevki vseh lastniških deležev enaki 100 odstotkov oziroma se tej številki dovolj približajo. Skupni posredni in neposredni deleži se za vpis v eRZIJZ izračunavajo iterativno (kot ponavljanje dela programa), pri čemer vsaka iteracija prinaša nov nivo posrednega lastništva. To pomeni, da se upoštevajo vsa posredna lastništva RS in drugih oseb javnega prava na vseh nivojih, dokler ne pridemo do končnih lastnikov (domače ali tuje fizične osebe ali tujega poslovnega subjekta, domače družbe, ki niso d.o.o. ali d.d. iz PRS in domače družbe, ki so v celoti v posredni lasti drugih domačih družb (a je v lasti b, ki je v lasti c, ki je v lasti a). Na prvem nivoju se preveri udeležba RS (enako tudi vseh drugih oseb javnega prava) v lastništvu neposrednih lastnikov družbe, na drugem nivoju se preveri udeležba RS v lastništvu družb, ki so neposredni lastniki lastnikov iz prvega nivoja itd. V končnem izračunu je tako upoštevan vsak delež RS in ZPIZ, ne glede na katerem nadaljnjem nivoju se je ponovno pojavil z udeležbo v lastništvu posrednega lastnika, in sicer sorazmerno z višino deleža v kapitalu. Lastne deleže družb se pri izračunu razdeli med ostale lastnike v višini njihovih deležev. V zvezi s prilogo (konkretni podatki za dan 12. 2. 2015) je AJPES pojasnil, da so v stolpcu G določeni nivoji izračunavanja. Vrstice (ROVVNUM) 1-125 prikazujejo razdelitev lastništev delniških družb na podlagi podatkov KDD d.d. (ki jih prikazuje stolpec B). Nivo 0 prikazuje neposredne lastnike Unior (ki je d.d.). Nivo 1 prikazuje razdelitev lastništva neposrednih lastnikov iz nivoja 0, nivo 2 pa razdelitev lastništva posrednih lastnikov iz nivoja 1. Torej delniške družbe v vrstici F so lastniki (delničarji) družb v vrstici I. Višina neposrednega ali posrednega deleža družbe iz stolpca F v Unior d.d. je navedena v stolpcu D, pri čemer priloga ne izkazuje deležev posameznih lastnikov (F) v drugih družbah (I), ampak izkazuje le izračunan delež v lastništvu Unior. RS ni neposredna lastnica družbe UNIOR d.d. (ni je med vrsticami 1 do 22 z nivojem 0), pač pa gre za posredno lastništvo, prek drugih lastnikov družbe: KAD (zaradi lastništva RS v KDD ima RS v Unior 5,55141005 % delež), SDH (2,31329891 % delež v Unior d.d.) ter Banke Celje d.d. (0,87619354 %) - vsi ti so navedeni v nivoju 1. Neposredni lastnik je tudi Zavarovalnica Triglav (3,52309424 % delež), katere lastnik je v določenem deležu tudi ZPIZ, zaradi česar ima v tej fazi izračunavanja ZPIZ 1,21438307 % delež v Unior.d.d. Tudi lastništvo ostalih posrednih lastnikov se razdela na enak način. Vrstice 126 do 143 so zopet označene z nivojem 0, ker predstavljajo seštevek deležev oseb javnega prava v delniških družbah (po podatkih KDD) - v navedenem primeru RS 46,84350132% in ZPIZ 1,21438307%. Tem podatkom nato v vrsticah sledijo še neposredni deleži lastnikov Unior, ki so družbe z omejeno odgovornostjo, lastništva le-teh pa so v nivojih nadalje razdelana po istem principu. Npr. delež neposrednega lastnika Unior, Štore Steel podjetje za proizvodnjo jekel d.o.o., je v nivoju 0 (vrstica 127) samo prepisan (iz vrstice 2), saj gre za d.o.o., katerega delež se na podlagi podatkov KDD še ni mogel razdelati. Od vrstice 144 navzdol (označeno v stolpcu B - SKUPAJ) je tako po istem principu razdelano lastništvo družb na podlagi podatkov o deležih iz PRS (enako po nivojih). AJPES poleg navedenega v skupnem deležu upošteva tudi lastništvo RS in ZPIZ preko družb, v katerih ima delež Unior sam (v stolpcu I je naveden Unior). Višina deleža RS v družbi Unior glede na neposredno in posredno lastništvo znaša 46,84350132 %. K temu deležu se zato prišteje še delež RS, ki ga ima v družbi Unior zaradi njegovega lastništva v katerikoli drugi družbi, ki se pojavi v verigi lastništev. Tako je sama družba (v konkretnem primeru Unior) tudi udeležena v verigah lastništev. Npr. družba Štore steel d.o.o. ima v Unior 12,19631808 % neposredni delež, Unior pa ima delež (na dan 22. 7. 2015 približno 29,25 %) v družbi Štore steel d.o.o., zato je Unior preko Štore steel d.o.o. v določenem deležu lastnik samega sebe (npr. 29,25 % od 12,19 % je lastni delež). Kot delež RS v družbi UNIOR d.d. se tako prišteje tudi sorazmerni delež RS, ki ga pridobi preko lastništva v družbi Štore steel d.o.o. Ker ima RS približno 46 % skupni delež v Uniorju, je v lastništvu potrebno upoštevati tudi 46 % od tega navzkrižnega lastnega deleža (npr. 46 % od 3,9705 %). Na enak način se izračunajo tudi vsa druga lastništva družbe Unior (z lastnim deležem in udeležbo RS preko njega) v njegovih posrednih lastnikih, ki skupaj znašajo dodatnih 2,8 % (vrstica 146). Tako pridobi delež 0,07310645 % tudi ZPIZ. Navedeni deleži, kot jih je izračunal AJPES, so prav tako razvidni iz tabele v prilogi, ki jo je AJPES posredoval IP.

 

Pritožba ni utemeljena.

 

Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP odločitev preizkusil v delih, v katerih jo prosilka izpodbija in v mejah njenih pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

 

Primarno je sporno, ali je Unior zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja na podlagi ZDIJZ. Ni sporno dejstvo, da je Unior vpisan v eRZIJZ kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava, ker imata RS in ZPIZ v njegovem kapitalu skupaj več kot 50,00 % delež. Je pa sporno, ali je pravilen izračun, na podlagi katerega je bil izveden ta vpis, oziroma, ali so imele osebe javnega prava na dan, ko je nastala zahtevana informacija (t. j. 6. 6. 2014) res prevladujoč vpliv v Unior na podlagi večinskega deleža vpisanega kapitala.

 

ZDIJZ ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo gospodarske družbe in druge pravne osebe zasebnega prava pod neposrednim ali posrednim prevladujočim vplivom, posamično ali skupaj, Republike Slovenije, samoupravnih lokalnih skupnosti in drugih oseb javnega prava (1. odst. 1.a člena ZDIJZ). Po izrecni določbi 1. alineje drugega odstavka 1.a člena je prevladujoč vpliv zagotovljen, kadar Republika Slovenija (v nadaljevanju: RS), samoupravne lokalne skupnosti ali druge osebe javnega prava, posamično ali skupaj v gospodarski družbi, neposredno ali posredno prek druge gospodarske družbe ali druge pravne osebe zasebnega prava, lahko izvajajo prevladujoč vpliv na podlagi:

- večinskega deleža vpisanega kapitala ali

- imajo pravico nadzora večine ali

- lahko imenujejo več kot polovico članov poslovodnega ali nadzornega organa.

 

Pristojna organizacija za javnopravne evidence in storitve, ustanovljena v skladu z zakonom, ki ureja plačilni promet (AJPES), je v skladu s prvim odstavkom 3.b člena ZDIJZ in 23. člena ZDIJZ-C dne 17. 10. 2014 vzpostavila, in od takrat naprej vodi, javni register zavezancev (eRZIJZ), v katerega se vpišejo tisti zavezanci iz 1. alineje drugega odstavka 1.a ZDIJZ, pri katerih se prevladujoč vpliv izvaja neposredno ali posredno preko druge gospodarske družbe na podlagi večinskega deleža vpisanega kapitala. Na podlagi četrtega odstavka 3.b člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 3.c člena tega zakona so zavezanci v register vpisani in iz njega izbrisani samodejno neposredno na podlagi podatkov iz:

- sodnega in poslovnega registra Slovenije;

- centralnega registra nematerializiranih vrednostnih papirjev;

- drugih uradnih evidenc.

 

V skladu s petim odstavkom 3.b člena ZDIJZ se domneva, da je pravna oseba zavezanec po tem zakonu, če je vpisan v eRZIJZ, vendar lahko pravna oseba v postopku z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja dostop zavrne, če izkaže:

- da ne izpolnjuje pogojev za zavezanca po tem zakonu, ali

- da so zahtevane informacije nastale v času, ko ni bil pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava.

 

Unior je v register zavezancev vpisan kot poslovni subjekt pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava in kot izvajalec javne službe na več pravnih podlagah za področje Občine Zreče. IP ugotavlja, da je Unior izkazal, da v času nastanka zahtevane informacije (dne 6. 6. 2014) ni bil pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Podatki o višini deležev vpisanega kapitala RS in ZPIZ, kot jih je izračunal AJPES in na podlagi katerega je bil izveden samodejen vpis v eRZIJZ, so namreč napačni.

 

Pravilnik, na katerega se sklicuje AJPES, določa vsebino in način prijave zavezancev v eRZIJZ, način in roke prevzemanja podatkov od upravljavcev uradnih evidenc za namen vzpostavitve in vodenja registra ter način dostopa do podatkov iz registra (1. člen Pravilnika). V tretjem odstavku 4. člena Pravilnika (na katerega se neposredno sklicuje AJPES, kot na določbo, ki natančneje opredeljuje podatek o deležih oseb javnega prava v osnovnem kapitalu poslovnega subjekta) je določeno le, kateri podatki o poslovnem subjektu se obdelujejo v eRZIJZ, ne določa pa pogojev za vpis vanj niti ne določa pogojev za izračun posrednih deležev pravnih oseb javnega prava v poslovnem subjektu. Pravilnik torej ne določa načina izračuna oziroma upoštevanja neposrednih in posrednih deležev pravnih oseb javnega prava v vpisanem kapitalu poslovnih subjektov. Povedano drugače Pravilnik ne določa formule za izračun teh deležev. Tudi ZDIJZ ne določa formule oziroma načina za izračun neposrednih in posrednih deležev pravnih oseb javnega prava v poslovnem subjektu.

 

Držijo navedbe Unior, da je treba za izračun večinskega deleža in torej za ugotavljanje višine neposrednih in posrednih deležev pravnih oseb javnega prava v poslovnem subjektu uporabiti določbe ZGD-1. ZDIJZ namreč v prvem odstavku 3.a člena izrecno določa, da ima izraz večinski delež enak pomen, kot v zakonu, ki ureja gospodarske družbe. Sicer ni jasno, na kakšni pravni podlagi je AJPES za izračun posrednega deleža pravnih oseb javnega prava uporabil formulo, ki jo je obrazložil v svojem pojasnilu IP, je pa IP ugotovil, da je tak izračun oziroma formula, ki jo je uporabil AJPES, očitno napačna.

 

Družba v večinski lasti in družba z večinskim deležem po 1. alineji 527. člena ZGD-1 štejeta za povezani družbi. V 527. členu so določene tudi druge vrste povezanih družb, vendar je v konkretnem primeru relevantno le razmerje med družbo v večinski lasti in družbo z večinskim deležem, ker se ZDIJZ sklicuje na ZGD-1 le glede te oblike odvisnega razmerja med gospodarskimi družbami. ZGD-1 v prvem odstavku 528. člena večinski delež definira kot situacijo, v kateri večina deležev pravno samostojne družbe (družba v večinski lasti) pripada drugi družbi (družba z večinskim deležem) ali, v kateri drugi družbi pripada večina glasovalnih pravic. V skladu z drugim odstavkom 528. člena ZGD-1 se deleži družbe, ki pripadajo drugi družbi, določajo po razmerju med seštevkom nominalnih zneskov njenih delnic z nominalnim zneskom ali zneskov njenih osnovnih vložkov in zneskom osnovnega kapitala. Pri družbi s kosovnimi delnicami se ti deleži določajo po razmerju med številom kosovnih delnic in številom vseh izdanih kosovnih delnic. Lastni deleži se od osnovnega kapitala odštejejo. Deleži, ki pripadajo drugemu za račun družbe, so izenačeni z lastnimi deleži družbe. Tretji odstavek 528. člena ZGD-1 določa, da se glasovalne pravice, ki pripadajo družbi, ugotovijo iz razmerja med številom glasovalnih pravic, ki jih družba lahko uresničuje iz svojih deležev, in skupnim številom vseh glasovalnih pravic. Od skupnega števila vseh glasovalnih pravic se odštejejo glasovalne pravice iz lastnih deležev družbe in deležev, ki pripadajo drugemu za račun družbe. Po izrecni določbi četrtega odstavka 528. člena ZGD-1 za deleže družbe z večinskim deležem veljajo tudi tisti deleži, ki pripadajo od nje odvisni družbi, drugemu za račun te družbe ali za račun od nje odvisne družbe, če je imetnik družbe podjetnik, in deleži, ki pomenijo imetnikovo premoženje. Na primer, ko ima družba A 30 % deležev v družbi B, v kateri ima tudi še drugih 30 % družba C, ki je družba hčera družbe A, se šteje, da je družba A družba z večinskim (60 %) deležem v družbi B, ker se deleži, ki jih ima družba A in od nje odvisna družba C, seštevajo.[1] Smisel takšne ureditve je onemogočiti, da družba z vključitvijo udeležbe drugih oseb oziroma z udeležbo z njo povezanih družb ne bi veljala za družbo z večinskim deležem ter bi se tako izognila posledicam večinske udeležbe.[2]

 

Glede na to, da iz zbirnega poročila KDD izhaja, da so delnice, katerih izdajatelj je Unior, kosovne delnice, je treba večinski delež določiti po razmerju med seštevkom števila kosovnih delnic, ki pripadajo osebam javnega prava, in številom vseh kosovnih delnic. Kot izhaja iz zbirnega poročila KDD, je bilo na dan 6. 6. 2014 vseh izdanih kosovnih delnic 2.834.448. Unior neposredno sicer nima lastnih deležev, je pa v letnem poročilu za leto 2014 navedel, da ima 3.330 lastnih delnic, preko družb Unior Deutschland, Remseck, (2.330 kosovnih delnic) in Spitt d.o.o (1.000 kosovnih delnic). Glede na navedbe Unior iz konsolidiranega letnega poročila za leto 2014, na strani 13, da so odvisne družbe še Unior Tepid, Romunija, (5.000 kosovnih delnic), Unior Teos Beograd, Srbija, (2.353 kosovnih delnic) in Unior Teos Alati doo Beograd, Srbija, (1.500 kosovnih delnic), je IP pri izračunu od števila vseh kosovnih delnic najprej moral odšteti seštevek vseh teh kosovnih delnic, torej je odštel 12.183 kosovnih delnic. Za 100 % je torej štel 2.822.265 kosovnih delnic.

Brez zgoraj navedenih odvisnih družb je imelo na dan 6. 6. 2014 94 pravnih oseb kosovne delnice Unior v skupnem številu 2.155.715 kosovnih delnic. RS in samoupravne lokalne skupnosti niso imele v neposredni lasti nobene kosovne delnice Unior. Nadalje je zato treba preveriti, katere od teh 94 pravnih oseb so pravne osebe javnega prava in katere od teh 94 pravnih oseb so v neposredni ali posredni lasti RS, samoupravnih lokalnih skupnosti ali drugih oseb javnega prava. Glede na to, da nobena od teh 94 pravnih oseb niti ni vpisana v eRZIJZ, je še toliko manj jasno, na kakšni pravni podlagi je AJPES v eRZIJZ vpisal Unior. 

IP se je z vpogledom v delniško knjigo prepričal, da je treba v konkretnem primeru pri izračunu skupnega večinskega deleža RS, samoupravnih lokalnih skupnosti in drugih oseb javnega prava v Unior na dan 6. 6. 2014 upoštevati kosovne delnice Unior, kot izhaja iz naslednje tabele:

Imetnik

št. kosovnih delnic

odstotek v vseh  upoštevanih kosovnih delnicah (t.j. brez lastnih delnic)

razlog za upoštevanje

PDP d.d.

1.053.418

37,3252688886 %

100 % lastništvo s strani RS

KAD d.d.

157.572

5,58317521565 %

100 % lastništvo s strani RS in pravna oseba javnega prava po ZDIJZ

Zavarovalnica Triglav d.d.

100.000

3,54325337982 %

Več kot 50 % lastništvo skupaj RS, ZPIZ in Mestne občine Ljubljana (MOL)

SOD d.d. (kasneje preimenovan v SDH d.d.)

65.661

2,32653560172 %

100 % lastništvo s strani RS in pravna oseba javnega prava po ZDIJZ

Banka Celje d.d.

25.000

0,88581334495 %

Več kot 50 % lastništvo skupaj RS in ZPIZ

Triglav vzajemni skladi – Delniški Triglav steber Global

4.324

0,15321027614 %

Upravljavec sklada je Triglav skladi d.o.o., katerega več kot 50 % vpisanega kapitala ima Zavarovalnica Triglav d.d., v kateri imajo skupaj RS, ZPIZ in MOL več kot 50 % vpisanega kapitala

Stanovanjsko podjetje Konjice d.o.o.

200

0,00708650675 %

100 % lastništvo s strani Občine Slovenske Konjice

SKUPAJ

1.406.175

49,8243432136 %

 

V drugih pravnih osebah, ki so imetnice kosovnih delnic Unior, RS, samoupravne lokalne skupnosti ali druge osebe javnega prava ne morejo izvajati prevladujočega vpliva, kot ga določa drugi odstavek 1.a člena ZDIJZ, ne posamično ne skupaj, niti neposredno niti posredno.

Na primeru družbe Štore Steel d.o.o., ki jo je AJPES upošteval pri vpisu Unior v eRZIJZ in ji je po delniški knjigi pripisanih 346.182 kosovnih delnic Unior, IP pojasnjuje, zakaj teh delnic ni mogoče prišteti k skupnemu številu kosovnih delnic, ki so v posredni lasti RS, samoupravnih lokalnih skupnosti in drugih oseb javnega prava. Družba Štore Steel d.o.o. namreč ni pod prevladujočim vplivom po drugem odstavku 1.a člena ZDIJZ niti ni bila kot taka vpisana v eRZIJZ. Družb Štore Steel d.o.o. in Unior tudi ni mogoče šteti kot vzajemno kapitalsko udeleženih družb, ker nista povezani tako, da bi vsaki družbi pripadala več kot četrtina deležev druge družbe (prvi odstavek 531. člena ZGD-1). Družba Štore Steel d.o.o. ima namreč v Unior le 12,21 % delež. Teh 12,21 % oziroma 346.182 kosovnih delnic pa tudi ni mogoče prišteti zgornjim 1.406.175 kosovnim delnicam, ki so v posredni lasti RS, ZPIZ, MOL in Občine Slovenske Konjice. V družbi Štore Steel d.o.o. je po podatkih PRS udeleženih 24 družbenikov, od česar je večina fizičnih oseb. Pravnih oseb je 5, kot sledi iz tabele:

Družbenik

Osnovni vložek v EUR

Štore Steel d.o.o.

1.025.265,23

Unior d.d.

3.013.179,95

Železar Štore D.P. d.d.

2.072.192,11

Dinos d.d.

1.556.268,53

Kovintrade d.d. Celje

1.556.268,53

Osnovni kapital družbe Štore Steel d.o.o. znaša 10.300.363,64 evrov. Od osnovnega kapitala je treba v skladu z drugim odstavkom 528. člena ZGD-1 najprej odšteti lastni delež družbe Štore Steel d.o.o. v višini 1.025.265,23 evrov. Kot 100 % je torej treba šteti 9.275.098,41 evrov osnovnega kapitala družbe Štore Steel d.o.o. Ker ima Unior v Štore Steel d.o.o. 3.013.179,95 evrov osnovnega kapitala ali 32,4867706713 % delež, torej ne obvladuje Štore Steel d.o.o., posledično pa tudi deleža Štore Steel d.o.o. v Unior ne moremo šteti za lastni delež Unior, niti deleža, ki ga ima Unior v Štore Steel d.o.o., ne moremo šteti za lastni delež Štore Steel. Družba Dinos d.d. je, kot izhaja iz letnega poročila za leto 2013 in spletne strani družbe, odvisna družba nemškega holdinga Scholz Holding GmbH. Družba Kovintrade d.d. Celje je, kot izhaja iz letnega poročila za leto 2013, v vsaj 75 % lasti fizičnih oseb. Delež v lasti Železar Štore D.P d.d. v višini 22,34 % stanja ne more spremeniti tudi v primeru, da bi bila ta družba pod prevladujočim vplivom v smislu drugega odstavka 1.a člena ZDIJZ, zato ugotavljanje, ali je, na tej točki niti ni potrebno.

Glede na ugotovljeno, tudi kosovnih delnic Unior, pripisanih družbi Dinos d.d. (24.885 kosovnih delnic) in družbi Kovintrade d.d. Celje (19.650 kosovnih delnic), ni mogoče prišteti skupnemu številu kosovnih delnic Unior, ki so v posredni lasti RS, samoupravnih lokalnih skupnosti in drugih oseb javnega prava.

Nadalje je IP po enakem principu ugotovil, da nobena od preostalih 91 pravnih oseb, ki so bile na dan 6. 6. 2014 imetnice kosovnih delnic Unior, ni bila pod prevladujočim vplivom RS, samoupravnih lokalnih skupnosti ali drugih oseb javnega prava, zato je na dan 6. 6. 2014 skupni posredni delež RS, samoupravnih lokalnih skupnosti in drugih oseb javnega prava v Unior znašal 49,8243432136 %.

Ker je k eni delnici pripisan en glas, osebe javnega prava tudi nimajo pravice nadzora večine po 1. alineji drugega odstavka 1.a člena ZDIJZ. Prav tako držijo vse navedbe Unior glede imenovanja članov poslovodnega in nadzornega organa, v kar se je IP prepričal z vpogledom v Statut Unior (vir: AJPES). Statut v 4.2 členu določa, da upravo imenuje nadzorni svet, pri čemer v skladu s 5.3 členom Statuta nadzorni svet imenuje skupščina delničarjev z večino oddanih glasov (razen dveh članov, ki jih v skladu z Zakonom o sodelovanju delavcev pri upravljanju (Ur. l. RS, št. 42/07) izberejo pristojni organi soupravljanja zaposlenih). Imenovanje članov poslovodnega in nadzornega odbora je torej vezano na kapitalski delež oziroma glasovalne pravice delničarjev, glede katerih pa je IP ugotovil, da osebe javnega prava nad Unior ne morejo izvajati prevladujočega vpliva, kot ga predvideva 1. alineja drugega odstavka 1.a člena ZDIJZ. Zato Unior ni zavezanec po tem zakonu kot gospodarska družba pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Unior je torej na podlagi 2. alineje petega odstavka 3.b člena ZDIJZ utemeljeno zavrnil prosilkino zahtevo za dostop do donatorske pogodbe z dne 6. 6. 2014, ker je izkazal, da na ta dan ni bil pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Zakonsko domnevo iz tega člena je torej uspešno izpodbil.

 

V skladu s 4. členom ZDIJZ je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Unior sicer je zavezanec za dostop do informacij javnega značaja, v delu, ki se nanaša na izvajanje posamezne javne službe na področju Občine Zreče, vendar je očitno, da zahtevana pogodba o donatorstvu ne more soditi na področje izvajanja javne službe, ki jo zagotavlja Unior.

 

Na podlagi vsega navedenega in dokumentacije, ki jo hrani v spisu, IP ugotavlja, da informacije, ki jih je zahtevala prosilka, očitno niso informacije, glede katerih je Unior zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja po 1. členu ZDIJZ, hkrati pa Unior tudi ni pod prevladujočim vplivom pravnih oseb javnega prava in torej ni zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja po 1.a členu ZDIJZ, zato je pritožba prosilke neutemeljena in jo je IP, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil v celoti, kot to izhaja iz 1. tč izreka te odločbe.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

Ta sklep je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010-UPB5; ZUT) oproščena plačila upravne takse.

 

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper ta sklep ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve tega sklepa na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi ta sklep v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila            :                                                                                

Tina Kraigher Mišič, univ. dipl. prav.,                                                    

svetovalka pooblaščenca                                                                                

 

 

Informacijski pooblaščenec:       

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

pooblaščenka

 

 

 

 


[1] Komentar k 461. členu v: Zakon o gospodarskih družbah s komentarjem, 2. knjiga; GV Založba, Ljubljana 2002; str. 519-520. Komentirani 461. člen je vsebinsko enak 528. členu ZGD-1.

[2] Ibidem.