Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 19.09.2019
Title: prosilka - Vlada RS
Number: 090-314/2017/29
Category: Tajni podatki
Status: Refused


POVZETEK:

V obravnavani zadevi  je IP izdal drugo delno odločbo v pritožbenem postopku glede dostopa do dokumentov, povezanih z orožjem, pridobljenim od leta 1990 do 1994. Predmet presoje v navedeni delni odločbi so bili dokumenti, ki nosijo oznako: »tajno«, »službeno tajno« in »strogo poverljivo«. Dokumenti so nastali v drugih državah, kar pomeni, da gre za tajne podatke tuje države. Glede na to, da je IP ugotovil, da so dokumenti označeni s stopnjo tajnosti in da originatorji dokumentom niso spremenili stopnje tajnosti, oziroma jim stopnje tajnosti niso preklicali, je IP, skladno s prvim odstavkom 20. člena ZTP, ki določa, da tajni podatki tuje države ali mednarodne organizacije praviloma ohranijo oznake, ki so v rabi v tuji državi ali mednarodni organizaciji, ali pa se označijo na način, določen s tem zakonom, pri čemer morajo biti stopnje tajnosti primerljive in morajo zagotavljati enakovredno varovanje, zahtevane dokumente obravnaval kot tajne, kar pomeni, da je podana izjema po prvi točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

ODLOČBA:


Številka: 090-314/2017/29
Datum: 20. 9. 2019

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ) in 1. odst. 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi z dne 18. 12. 2017, (dalje prosilka), zoper odločbo z dne 16. 11. 2017, št. 09001-22/2011/67, Vlade Republike Slovenije, Gregorčičeva 20-25, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

D E L N O  O D L O Č B O:

1.    Pritožba prosilke se zavrne glede dostopa do naslednjih dokumentov:
•    5. izvješče o primljenim sredstvima (Zapovjedništvo obrane grada Split), brez št., z dne 26. 11. 1991,
•    7. nabava pribora za upravljanje vatrom PUV M56 I M80 (BiH), št. 06/20-148, z dne 28. 4. 1995,
•    11. pretraživanje deviznih sredstava od poduzeča Orbis Velenje (Republika Hrvaška, Občina Zadar,   Sekretarijat obrane), brez št., z dne 5. 1. 1992,
•    12. pismo atašeja, polkovnika v zvezi s skladiščenjem vojaške opreme v Sloveniji (ataše Vrosch), brez št. in datuma.

2.    Posebni stroški v tem postopku niso nastali.


OBRAZLOŽITEV:

Prosilka je dne 6. 5. 2011 na Ministrstvo za obrambo podala pisno zahtevo za dostop do informacij javnega značaja za vpogled v dokumentacijo, povezano z orožjem, pridobljenim od leta 1990 do 1994, in sicer v »vse dokumente, zadeve, dosjeje, registre, evidence ali drugo dokumentarno gradivo, nastalo na MORS (ali katerem koli njegovem oddelku, odseku in podobnem, na primer Teritorialni obrambi, Slovenski vojski, Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje, v 1. specialni brigadi MORS oziroma 30. razvojni skupini, Obveščevalno varnostni službi oziroma VOMO ali kateremkoli organu, ki je predhodnik naštetih organov ali je pred nastankom naštetih organov opravljal njegove naloge), v sodelovanju z drugim organom ali ki jih je MORS pridobilo od drugih oseb in se nanašajo na:
- odprodajo, brezplačno prepustitev ali izposojo orožja ali druge vojaške opreme (v nadaljnjem besedilu: orožje), ki ga je v Republiki Sloveniji zapustila Jugoslovanska ljudska armada po svojem odhodu oktobra 1991, kakor tudi glede tistega, ki so ga slovenski varnostni organi od JLA na kakršen koli način pridobili že med osamosvojitveno vojno, in sicer kupcem oziroma prejemnikom z ozemlja katerekoli nekdanje jugoslovanske republike ali avtonomne pokrajine,
- transporte orožja čez ozemlje Republike Slovenije med letoma 1990 in 1994 (na primer dovoljenja za tranzit, uvoz, izvoz in drugo),
- nakupe orožja in druge vojaške opreme v tujini,
- prodajo v tujini kupljenega orožja katerikoli nekdanji jugoslovanski republiki ali avtonomni pokrajini med majem 1990 in marcem 1994,
- dokumente, nastale v preiskavah v okviru MORS, kot tudi v sodelovanju z drugimi organi,
- druge dokumente, ki so nastali glede orožja, pridobljenega od JLA, nakupov, prodaje oziroma prometa z orožjem med majem 1990 in marcem 1994,
- zapisnik o primopredaji poslov med Jelkom Kacinom in Janezom Janšo (marec 1994), in sicer z vsemi prilogami (pomeni vse listine z opr. št., kot so navedene v zapisniku o primopredaji),
- listino Zapisnik o primopredaji orožja, z dne 29. 3.1994 (19 strani) in temu priložene tri listine Zbirnik kompenzacije I, Zbirnik kompenzacije II, Zbirnik kompenzacije II BiH (skupno štiri strani)«. Zahtevala je dostop do dokumentov v obliki fotokopije.

O zahtevi prosilke je organ odločil z več delnimi odločbami, in sicer je dne 2. 2. 2012 izdal prvo delno odločbo, 22. 5. 2014 drugo, 29. 7. 2015 tretjo, 18. 11. 2015 četrto ter 26. 5. 2016 peto delno odločbo. Izpodbijana odločba pomeni dokončanje postopka glede odločanja o dostopu do zahtevane dokumentacije. V prvi točki izreka izpodbijane odločbe je organ navedel dokumente, glede katerih je zahtevi ugodil v celoti. V drugi točki je organ omogočil delni dostop do navedenih dokumentov, s prekritimi varovanimi osebnimi podatki. V tretji točki izreka izpodbijane odločbe je organ navedel dokumente, glede katerih je dostop v celoti zavrnil, zaradi izjeme tajnih podatkov, in sicer (IP je dokumente oštevilčil zaradi lažje obravnave v nadaljevanju):
1.    trgovanje z orožjem - poročilo (Vlada Republike Slovenije), brez št., iz leta 1999,
2.    celoten pregled finančno-materialnega stanja na dan 10. 5.1992 (Ministrstvo za notranje zadeve), št. 1275-1992, z dne 18. 5.1992,
3.    tovorna ladja Herman C BOY - Prevoz kontejnerjev z orožjem – ugotovitve (Ministrstvo za notranje zadeve), št. 0221-7-Z21-151/95, z dne 10. 5. 1995,
4.    primopredaja dokumentov SOVE (SOVA), brez št., brez datuma, iz leta 1999,
5.    izvješče o primljenim sredstvima (Zapovjedništvo obrane grada Split), brez št., z dne 26.11. 1991,
6.    sklep Vlade RS (Vlada RS), št. 801/94-23, z dne 17.11.1994
7.    nabava pribora za upravljanje vatrom PUV M56 I M80 (BiH), št. 06/20-148, z dne 28. 4. 1995,
8.    pregled in ocena aktivnosti nekaterih oseb v trgovini z orožjem (SOVA?), brez št., z dne 20. 9. 1994,
9.    zaprosilo za izročitev izvoda poročila o prodanem orožju Ministrstvu za obrambo Republike Slovenije (Ministrstvo za notranje zadeve), št. 0221-21-Z21-152/95, z dne 9. 5. 1995,
10.    firma Orbis, podatki o trgovini z orožjem (SOVA), brez št. in datuma,
11.    pretraživanje deviznih sredstava od poduzeča Orbis Velenje (Republika Hrvaška, Občina Zadar, Sekretarijat obrane), brez št., z dne 5.1.1992,
12.    pismo atašeja, polkovnika v zvezi s skladiščenjem vojaške opreme v Sloveniji (ataše Vrosch), brez št. in datuma,
13.    predlog poročila in analiza dokumentacije o trgovini z orožjem (Državni zbor RS), ST/213-05/90-1/47, z dne 24. 2. 2005
14.    umik zaupnosti z dokumentov, ki jih je preiskovalni komisiji poslalo Ministrstvo za obrambo RS (Državni zbor Republike Slovenije), št. 213-05/90-1/47, z dne 7. 12. 1999,
15.    dokumentacija o orožju iz Ložnice (Državni zbor Republike Slovenije), št. 213-05/90-1/47, z dne 3. 12. 1999,
16.    oprema in orožje v skladišču Ložnica (Državni zbor Republike Slovenije), št. 213-05/90-1/47, z dne 18. 5. 1999,
17.    dokument (Ministrstvo za obrambo), št. UVA-083, z dne 18. 7. 1996,
18.    predlog za uvedbo operativne kontrole (Ministrstvo za notranje zadeve), dvakrat, št. 22-Z-, z dne 8. 5.1992.

Glede na to, da je prosilka vložila pritožbo zaradi zavrnitve dostopa do informacij, navedenih v tretji točki izreka izpodbijane odločbe, je IP v nadaljevanju povzel obrazložitev organa, ki se nanaša na tretjo točko izreka odločbe. Za zgoraj navedene dokumente v 3. točki izreka izpodbijane odločbe je organ ugotovil, da ne gre za informacije javnega značaja, saj so dokumenti označeni s stopnjo tajnosti, kar po mnenju originatorja predstavlja razlog za njihov izvzem od vpogleda javnosti vanje. Organ je v postopku ugotovil, da se zahteva nanaša na podatke, ki so na podlagi ZTP določeni za tajne, s stopnjo tajnosti »zaupno«, »tajno« in »strogo tajno«. V skladu z ZTP se stopnja tajnosti »zaupno« določi za tajne podatke, katerih razkritje nepoklicani osebi bi lahko škodovalo varnosti ali interesom Republike Slovenije, stopnja tajnosti »tajno« se določi za tajne podatke, katerih razkritje nepoklicani osebi bi lahko hudo škodovalo varnosti ali interesom Republike Slovenije, stopnja tajnosti »strogo tajno« pa se določi za tajne podatke, katerih razkritje nepoklicani osebi bi ogrozilo vitalne interese Republike Slovenije ali jim nepopravljivo škodovalo. Na podlagi navedenega je organ zaključil, da je glede na to, da so vsi dokumenti, navedeni pod 3. točko, označeni s stopnjo tajnosti, kar po mnenju originatorjev predstavlja razlog za njihov izvzem od vpogleda javnosti vanje, je odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka izpodbijane odločbe. V predmetnem postopku je bilo ugotovljeno, da posebni stroški postopka niso nastali.

Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka je prosilka vložila pritožbo dne 18. 12. 2017, v kateri je navedla, da dokumenti, glede katerih je organ zavrnil dostop, ali formalno ali vsebinsko ne izpolnjujejo pogojev zaupnosti, ali pa je glede na tematiko njihova vsebina takšna, da bi morali biti javni. Pri tem je prosilka izpostavila naslednje primere:
-    bistveni deli osnutka poročila, navedenega v 13 alineji 3. točke izreka, so objavljeni v knjigi Kaj nam pa morete!2 Orožarski tajkuni, Matjaž Frangež, 2008, na straneh 650-658, torej je vsebina poročila že javna,
-    bistveno za razjasnitev »orožarske afere« je v šesti alineji 3. točke izreka naveden sklep Vlade RS; kakšni so argumenti, da ostaja javen? Skrivanje imen odločevalcev? Zakaj?
-    v osmi alineji 3. točke izreka je najverjetneje navedeno zbirno poročilo, ki je bilo pripravljeno z namenom dviganja megle; res, da na njem piše, da je državna skrivnost; vendar, je to res tako, lahko dokument, za katerega Vlada RS ne ve niti, v katerem državne organu je nastal...?
-    zakaj ostajajo tajni popisi iz skladišča Ložnica? Bi bile količine za javnost previsoke?

Organ je pritožbo prosilke kot neutemeljeno, vendar dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom z dne 21. 12. 2017, št. 09001-22/2011/71, s prilogami, poslal v odločanje IP.

Pritožba glede dostopa do v izreku navedenih dokumentov ni utemeljena.

IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo pritožnica oziroma prosilka izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

IP pojasnjuje, da je tekom pritožbenega postopka ugotovil, da so posamezni deli zahteve prosilke primerni za odločitev, zato je v predmetni zadevi že izdal eno delno odločbo, in sicer št. 090-314/2017/12 z dne 13. 6. 2018, v kateri je bilo odločeno o dostopu do dokumentov, ki jih je IP zgoraj označil pod zaporedno št.: 2, 3, 9, 14, 15 in 16.

S to delno odločbo pa IP odloča o dostopu do dokumentov, ki jih je IP označil pod zaporedno št.: 5, 7, 11 in 12, in sicer:
5. izvješče o primljenim sredstvima (Zapovjedništvo obrane grada Split), brez št., z dne 26.11. 1991,
7. nabava pribora za upravljanje vatrom PUV M56 I M80 (BiH), št. 06/20-148, z dne 28. 4. 1995,
11. pretraživanje deviznih sredstava od poduzeča Orbis Velenje (Republika Hrvaška, Občina Zadar,   Sekretarijat obrane), brez št., z dne 5.1.1992,
12. pismo atašeja, polkovnika v zvezi s skladiščenjem vojaške opreme v Sloveniji (ataše Vrosch), brez št. in datuma.

Organ je dostop do navedenih informacij zavrnil zaradi izjeme tajnih podatkov po prvi točki prvega dostavka 6. člena ZDIJZ, zato se je IP v nadaljevanju opredelil do zatrjevane izjeme.

IP poudarja, da je izjema tajnih podatkov odraz potrebe po varstvu temeljnih interesov države oziroma družbe kot celote in obenem predstavlja najbolj občutljivo izjemo od javnosti dela oblastnih organov. Določitev podatkov za tajne pomeni, da so podrejeni posebnemu režimu varovanja, s katerim se odtegnejo nepooblaščenim osebam in seveda javnosti v celoti. Pomembno je, da ZDIJZ kot izjemo dovoljuje samo tiste informacije, ki so ustrezno opredeljene oziroma klasificirane kot tajne na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke. Zakon, ki v pravnem redu Republike Slovenije ureja tajne podatke, je Zakon o tajnih podatkih (Ur. l. RS, št. 50/2006-uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZTP). Po ZTP je tajen le tisti podatek, ki kumulativno izpolnjuje tako materialni kot formalni kriterij. Materialni kriterij se nanaša na samo vsebino podatka in določa, da se podatek lahko določi za tajnega le takrat, če je tako pomemben, da bi z njegovim razkritjem nepoklicani osebi nastali, ali bi očitno lahko nastale, škodljive posledice za varnost države ali za njene politične in gospodarske koristi ter se obenem nanaša izključno na naslednja področja: javna varnost, obramba, zunanje zadeve, obveščevalna in varnostna dejavnost državnih organov RS oziroma se nanaša na sisteme, naprave, projekte in načrte ali znanstvene, raziskovalne, tehnološke, gospodarske in finančne zadeve, ki so pomembni za omenjene cilje (prim. 5. čl. ZTP). Materialni kriterij torej vključuje dva vidika. Prvi je v tem, da bi z razkritjem podatka nastala oziroma očitno lahko nastala določena škoda, drugi pa je v povezavi škode s taksativno naštetimi interesnimi področji države. Oba materialna elementa pa se zrcalita v formalnem kriteriju tajnega podatka. Podatek je upravičeno lahko označen kot tajen le, če so izpolnjeni trije elementi. Prvi element je, da lahko podatek za tajnega določi le za to pooblaščena oseba. Načeloma je to v skladu z ZTP predstojnik organa oziroma osebe na najvišjih delovnih mestih oziroma položajih (prim. 10. čl. ZTP). S tem je zagotovljeno, da odločitve o tajnosti podatkov sprejemajo osebe, ki imajo dovolj informacij in znanja, da lahko ocenijo pomen morebitnih škodljivih posledic ob razkritju tega podatka. Z ZTP je predpisan tudi način in postopek določanja tajnosti, katerega bistvo je v izdelavi vnaprejšnje pisne ocene možnih škodljivih posledic, ki bi nastale z razkritjem podatka (prim. 11. čl. ZTP). Ta pisna ocena predstavlja drugi formalni kriterij. Takšna ocena mora vsebovati določitev objekta varstva. Objekt varstva je interes, ki bi bil z razkritjem ogrožen. Poleg opisanega, mora pisna ocena vsebovati tudi oceno teže in intenzivnosti možnih škodljivih posledic. Pisna ocena se hrani kot priloga dokumenta pri organu, ki je podatku določil stopnjo tajnosti. Prav ta ocena možnih škodljivih posledic omogoča z vidika ZDIJZ naknadno preverjanje oziroma ugotavljanje razlogov in okoliščin, ki so narekovali odločitev, da se podatek določi za tajnega. Tretji formalni kriterij pa temelji na pravilni oznaki, saj je lahko tajen samo tisti podatek, ki je ustrezno označen kot tajen (prim. 17. čl. ZTP).

Glede navedenih dokumentov je IP dne 25. 4. 2018, z namenom razjasnitve dejanskega stanja, pri organu opravil ogled in camera, na podlagi 11. člena ZInfP in z vpogledom v dokumente ugotovil, da dokumenti nosijo oznako: »tajno«, »službeno tajno« in »strogo poverljivo«. Ocene škodljivih posledic niso priložene. IP je ugotovil, da so v dokumentih tudi osebni podatki.

Glede na določbo v drugi točki 2. člena ZTP, v kateri je določeno, da je tajni podatek tuje države podatek, ki ga je Republiki Sloveniji oziroma njenim organom posredovala tuja država oziroma njen organ ali mednarodna organizacija oziroma njen organ v pričakovanju, da bo ostal tajen, ter podatek, ki je rezultat sodelovanja Republike Slovenije oziroma njenih organov s tujo državo ali mednarodno organizacijo oziroma njihovimi organi, in za katerega se dogovori, da mora ostati tajen, IP ugotavlja, da gre za dokumente, ki so nastali v drugih državah, kar pomeni, da gre za tajne podatke tuje države.

Nadalje je v 9. členu ZTP določeno, da se varovanje in dostop do tajnih podatkov tuje države ali mednarodne organizacije izvaja v skladu s tem zakonom ali predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, oziroma v skladu z mednarodno pogodbo, ki jo je s tujo državo ali mednarodno organizacijo sklenila Republika Slovenija.

Skladno z navedeno določbo je MORS Urad Vlade RS za varovanje tajnih podatkov zaprosil za mnenje, ali gre pri zgoraj navedenih dokumentih še vedno za tajne podatke, slednji pa je zaprosilo posredoval originatorjem dokumentov. MORS oz. OVS do 22. 5. 2018 ni prejel konkretnega odgovora.

IP je z dopisom št. 090-314/2017/16 z dne 18. 6. 2018 pozval Urad Vlade RS za varovanje tajnih podatkov, da sporoči, ali gre v navedenih primerih še vedno za tajne podatke. Urad Vlade RS za varovanje tajnih podatkov je odgovoril z dopisom št. 0222-3/2018/20 z dne 21. 6. 2018, da so originatorjem dokumentov, torej nacionalnim varnostnim organom Republike Hrvaške, Republike Bosne in Hercegovine in Ameriški ambasadi v Ljubljani, posredovali dopise, v katerih so jih zaprosili, da sporočijo morebitne spremembe stopnje tajnosti dokumentov. Odgovorov do navedenega datuma še niso prejeli. IP je z dopisom št. 090-314/2017/26 z dne 22. 5. 2019 Urad Vlade RS za varovanje tajnih podatkov ponovno pozval, da sporoči, ali so prejeli odgovore. Odgovorili so z dopisom št. 0222-3/2018/40 z dne 27. 5. 2019, da so prejeli le odgovor Republike Bosne in Hercegovine, s katerim so jih obvestili, da so dokumentu, za katerega so zaprosili, prevedli oznake stopnje tajnosti in skladno z veljavnimi predpisi nosi oznako stopnje tajnosti TAJNO. Odgovorov ostalih dveh naslovnikov do datuma tega dopisa niso prejeli, zato lahko smatrajo, da se stopnje tajnosti dokumentom niso spremenile.

Glede na to, da je IP ugotovil, da so dokumenti označeni s stopnjo tajnosti in da originatorji dokumentom niso spremenili stopnje tajnosti, oziroma jim stopnje tajnosti niso preklicali, je IP, skladno s prvim odstavkom 20. člena ZTP, ki določa, da tajni podatki tuje države ali mednarodne organizacije praviloma ohranijo oznake, ki so v rabi v tuji državi ali mednarodni organizaciji, ali pa se označijo na način, določen s tem zakonom, pri čemer morajo biti stopnje tajnosti primerljive in morajo zagotavljati enakovredno varovanje, zahtevane dokumente obravnaval kot tajne, kar pomeni, da je podana izjema po prvi točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Glede preostalih dokumentov (ki so zgoraj navedeni pod zaporedno št.: 1, 4, 6, 8, 10, 13, 17 in 18), zadeva še ni zrela za odločitev, zato bo IP o teh dokumentih odločil z novo delno odločbo, v skladu z 219. členom ZUP. IP kljub naknadnim pojasnilom, ki jih je prejel, ocenjuje, da še vedno ni popolnoma ugotovljeno relevantno dejansko stanje, ali dokumenti izpolnjujejo pogoje po ZTP, da gre za tajne podatke in bo izvedel še dodatni ugotovitveni postopek.

Glede na ugotovljen obstoj izjeme tajnih podatkov je IP pritožbo prosilke v delu, ki se nanaša na v izreku navedene dokumente, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 42/2007-UPB3, s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.


Pouk o pravnem sredstvu:.
Zoper to delno odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve delne odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to delno odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

Postopek vodila:
Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.
samostojna svetovalka Pooblaščenca

 

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka