Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 18.12.2014
Title: Prosilka - Inšpektorat RS za promet, energetiko in prostor
Number: 090-275/2014
Category: Kršitev postopka, Razno
Status: Annuled


POVZETEK:

Pooblaščenec je ugotovil, da je organ vodil postopek po ZDIJZ brez zahteve prosilca in da prosilec v vodenje tega postopka izrecno ali molče ni privolil kot to določa 128. člen ZUP. Skladno z 280. členom ZUP je Pooblaščenec zato odločbo organa izrekel za nično.

 

ODLOČBA:

Številka: 090-275/2014/2
Datum: 18. 12. 2014

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju Pooblaščenec), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006- uradno prečiščeno besedilo, 117/2006 – ZDavP2, 23/14 in 50/14; v nadaljevanju ZDIJZ), 280. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, 8/2010-ZUP-G ter 82/13 – ZUP-H, v nadaljevanju ZUP) o pritožbi ……………(v nadaljevanju prosilka), zoper odločbo Inšpektorata RS za promet, energetiko in prostor, Vožarski pot 12, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 090-73/2014-2 z dne 21. 11. 2014, izdaja naslednjo


O D L O Č B O:


1.    Odločba Inšpektorata RS za promet, energetiko in prostor, št. 090-73/2014-2 z dne 21. 11. 2014 je nična.

2.     Posebni stroški v tem postopku niso nastali.


OBRAZLOŽITEV:

Prosilka je na organ dne 12. 11. 2014 kot vlagateljica vložila predlog za posredovanje odločbe iz konkretne inšpekcijske zadeve. Navaja, da je izključna lastnica parcele……………... Vlagateljičina nepremičnina meji na nepremičnino, katere izključna lastnica je inšpekcijska zavezanka. Inšpekcijska zavezanka je na svoji parceli spremenila tok vodotoka, ki teče čez njeno parcelo na škodo sosednje parcele, ki je v lasti vlagateljice. Zaradi nedovoljenega posega v prostor je vlagateljica na pristojni organ podala prijavo. Gradbeni inšpektor je vlagateljico dne 12. 10. 2010 seznanil, da zoper investitorko objekta vodi inšpekcijski postopek po uradni dolžnosti. V predmetnem postopku je bila zaradi nelegalne gradnje izdana odločba, v skladu s 152. členom Zakona o graditvi objektov. Glede na navedeno vlagateljica (prosilka) predlaga, da ji gradbeni inšpektor posreduje predmetno izdano odločbo.

O zahtevi prosilke je organ dne 21. 11. 2014, na podlagi ZDIJZ, izdal odločbo št. 090-73/2014-2 (dalje izpodbijana odločba). Zahtevi za posredovanje inšpekcijske odločbe št. 06122-3363/2009-5218/6 z dne 25. 2. 2010, je organ delno ugodil, tako, da je prosilki posredoval predmetno odločbo s prekritimi osebnimi podatki. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ pojasnil, da prosilka v predmetnem inšpekcijskem postopku nima statusa stranke ali stranske udeleženke, zato se ji dokument posreduje kot informacija javnega značaja. Ker varovani osebni podatki predstavljajo izjemo od prosto dostopnih informacij javnega značaja, je organ te podatke na posredovani odločbi prekril in prosilki omogočil delni dostop, v skladu s 7. členom ZDIJZ.

Prosilka je dne 10. 12. 2014 vložila pritožbo zoper odločbo organa št. 090-73/2014-2. Navaja, da izpodbija odločbo v zavrnilnem delu. Med drugim pojasnjuje, da bi inšpektorat iz opisanega dejanskega stanja, preden je izdal izpodbijano odločbo, moral ugotoviti, da ima prosilka pravni interes za vročitev inšpekcijske odločbe št. 06122-3363/2009-5218/6 z dne 25. 2. 2010, brez prekritih osebnih podatkov. 43. člen ZUP namreč določa, da se ima pravico udeleževati postopka tudi oseba, ki izkaže pravni interes. Po njenem mnenju ima prosilka nedvomno pravni interes, da se ustavi gradnja ribnika, katerega površina se razliva na njene nepremičnine, zato, da zavaruje svoje pravne koristi. Taki osebi daje ZUP status stranskega udeleženca in ima identične pravice kakor stranka v postopku. Zaradi povedanega prosilka meni, da bi ji organ moral priznati status stranke in ji vročiti odločbo brez prekritih osebnih podatkov zavezanca za inšpekcijski nadzor.

Pritožbo prosilke je organ dne 16. 12. 2014, kot dovoljeno in pravočasno ter vloženo po upravičeni osebi, odstopil v obravnavo Pooblaščencu.

Pooblaščenec je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
Primarno gre ugotoviti, da iz zahteve prosilke z dne 11. 11. 2014 ne izhaja, da je ta vložena na podlagi ZDIJZ. Ravno nasprotno, prosilka v zahtevi izrecno navaja, zakaj ima pravni interes, da se seznani z zahtevano odločbo. Upoštevaje navedeno Pooblaščenec meni, da bi organ moral zahtevo prosilke procesno obravnavati po 82. členu ZUP. Ta v drugem odstavku določa, da ima pravico pregledovati dokumente zadeve in jih na svoje stroške prepisati ali preslikati tudi vsakdo drug, ki verjetno izkaže, da ima od tega pravno korist. To pravno korist prosilka zatrjuje, in navaja dejstva, ki jo izkazujejo, tako v zahtevi, kot v pritožbi. Če je organ zavzel stališče, da prosilka pravne koristi za posredovanje zahtevanega dokumenta ni izkazala, bi o tem moral odločiti s sklepom, zoper katerega je, v skladu z osmim odstavkom 82. člena ZUP, dovoljena posebna pritožba. Pritožbeni organ pa v tem primeru ni Pooblaščenec, ampak resorno ministrstvo, ki kot drugostopenjski organ odloča o pritožbah zoper odločitve organa v inšpekcijskih postopkih.

Upoštevaje navedeno Pooblaščenec zaključuje, da je organ v konkretni zadevi postopek vodil brez zahteve stranke za posredovanje informacij javnega značaja. ZUP v 128. členu določa, da sme organ, v zadevah, v katerih je po zakonu ali po naravi stvari za začetek upravnega postopka in za sam postopek potrebna zahteva stranke, začeti in voditi postopek samo, če je taka zahteva podana. Odločba, ki jo je izdal organ brez zahteve stranke (128. člen ZUP), pa stranka pozneje ni izrecno ali molče v to privolila, se na podlagi 4. tč. prvega odstavka 279. člena ZUP izreče za nično.

Iz določb ZDIJZ nedvomno izhaja, da se postopek dostopa do informacij javnega značaja vodi le na zahtevo prosilca. Že v drugem odstavku 5. člena ZDIJZ določa, da ima vsak prosilec na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja, celotno IV. poglavje ZDIJZ (12. do 30. člen) pa ima celo naslov »Postopek z zahtevo za dostop ali za ponovno uporabo«. ZDIJZ tako na več mestih jasno opredeljuje, da postopka za dostop do informacij javnega značaja ni mogoče voditi brez zahteve prosilca. Prosilec namreč zahteva dostop do informacije javnega značaja s pisno zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, lahko pa tudi z neformalno zahtevo (12. člen ZDIJZ), vloži jo pri organu, za katerega meni, da z informacijo razpolaga (1. odst. 16. člena ZDIJZ), v zahtevi mora opredeliti informacijo, s katero se želi seznaniti in na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (2. odst. 17. člena ZDIJZ), organ pa zahtevo, če ta tudi po pozivu organa ni ustrezno dopolnjena, zavrže (19. člen ZDIJZ). V 15. členu ZDIJZ določa, da o pisni zahtevi za dostop do informacije javnega značaja odločajo organi v postopku, ki ga določa ta zakon, za vprašanja postopka, ki niso urejena s tem zakonom, pa se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek. ). Če organ zahtevi za dostop ugodi, ne izda posebne odločbe, temveč o tem napravi uradni zaznamek (1. odst. 22. člena ZDIJZ), če pa zahtevo za dostop delno ali v celoti zavrne, o tem izda pisno odločbo (2. odst. 22. člena ZDIJZ).

Ne glede na to, da po izrecni določbi 3. odst. 17. člena ZDIJZ prosilcu ni treba izrecno označiti, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, pa jo mora organ vseeno obravnavati po ZDIJZ, če iz narave zahteve izhaja, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. To pa nikakor ne velja tudi v obratno smer – organ zahteve, ki je bila vložena po drugem predpisu (82. člen ZUP), nikakor ne more obravnavati po tem zakonu. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS, v sodbi pod opr. št. I U 388/2014-32 z dne 23. 6. 2014.

Ob navedenem velja opozoriti, da prosilka, kot prava neuka stranka, ni dolžna materialnopravno »okvalificirati« zahteve oz. se izrecno sklicevati, na podlagi katerega predpisa uveljavlja določeno pravico. Iz 7. člena ZUP – načela varstva pravic stranke in varstva javnih koristi - jasno izhaja, da morajo organi pri postopanju in odločanju omogočiti strankam, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice. Kadar uradna oseba glede na podano dejansko stanje izve ali sodi, da ima stranka v postopku podlago za uveljavitev kakšne pravice, jo na to opozori, pri odločanju o pravicah, obveznostih in pravnih koristih strank pa se nasproti njim uporabljajo tisti s predpisi določeni ukrepi, ki so zanje ugodnejši, če se z njimi doseže namen predpisa. Povedano drugače, v konkretnem primeru se je vlagateljica v vlogi za dostop do zahtevanega dokumenta sklicevala na pravni interes in ga utemeljevala, na tem pa je vztrajala tudi v pritožbi z dne 10. 12. 2014. Zato bi organ njeno zahtevo moral obravnavati z vidika vprašanja izkazanega pravnega interesa in o tem odločiti s sklepom, če bi njeno zahtevo zavrnil. Pooblaščenec namreč šteje, da je organ seznanjen s tem, da se za dostop do informacij javnega značaja pravni interes ne zahteva (5. člen ZDIJZ), da pa ZDIJZ ob tem tudi ne pozna nobenih privilegiranih prosilcev (kot informacije javnega značaja je mogoče šteti le tiste informacije, ki so dostopne vsakomur oz. javnosti). Zato je bilo organu nedvomno znano dejstvo, da z obravnavo zahteve prosilke po ZDIJZ namen, ki ga je prosilka zasledovala z vloženo vlogo z dne 12. 11. 2014, ne bo dosežen. Pri presoji po ZDIJZ se morebitni pravni interes prosilca za dostop do zahtevane informacije ne upošteva, osebni podatki zavezancev v inšpekcijskem postopku pa, upoštevaje 3. tč. prvega dostavka 6. člena ZDIJZ, niso prosto dostopne informacije javnega značaja.

Izhajajoč iz zgoraj navedenega dejanskega stanja Pooblaščenec ugotavlja, da je organ vodil postopek po ZDIJZ brez zahteve prosilke in da prosilka tudi naknadno ni privolila v vodenje tega postopka (ker zahteva ni bila vložena po ZDIJZ, prosilka pa se tudi v pritožbi izrecno sklicuje na pravni interes in zahteva priznanje statusa stranskega udeleženca), zato pogoj za vodenje postopka iz 128. člena ZUP ni bil izpolnjen.

Upoštevaje navedeno je Pooblaščenec, v skladu z 280. členom ZUP in na podlagi 4. točke prvega odstavka 279. člena ZUP, izpodbijano odločbo izrekel za nično, organ pa mora o zahtevi prosilke z dne 12. 11. 2014 odločati ponovno, kot da izpodbijana odločba sploh ni bila izdana.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 - UPB5 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.


Postopek vodila:
Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,
namestnica pooblaščenke                              
                     
                                     
Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka