Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 06.11.2015
Title: Prosiles - Inšpektorat RS za okolje in prostor
Number: 090-270/2015
Category: Kršitev postopka
Status: Annuled


POVZETEK:

IP je ugotovil, da iz zahteve pritožnikov (glede dokumentacije iz določenih inšpekcijskih postopkov) dejansko ne izhaja, da je ta vložena na podlagi ZDIJZ, pritožnika pa tej zakonski podlagi za obravnavo njune zahteve v pritožbi celo izrecno nasprotujeta in navajata, da v zadevi ne gre za vprašanje informacije javnega značaja in da organ samo zahtevo zmotno obravnava ter da pritožnika uveljavljata status stranskega udeleženca (v zadevnih inšpekcijskih postopkih, kjer sta pritožnika tudi prijavitelja). Tako ni dvoma, da pritožnika nista podala zahteve po ZDIJZ, v vodenje tega postopka pa tudi nista izrecno ali molče privolila, zato organ ni imel podlage za izdajo izpodbijane odločbe po ZDIJZ. IP je zato po uradni dolžnosti izpodbijano odločbo izrekel za nično (4. točka prvega odstavka 279. člena ZUP).

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-270/2015/2

Datum:   6. 11. 2015

 

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in                    51/07 – ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – ZDIJZ-UPB2, 117/06 – ZDavP, 23/14, 50/14 in 19/15 – odl. US; v nadaljevanju ZDIJZ) ter 249. člena, 4. točke prvega odstavka 279. člena in 280. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – ZUP-UPB2, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … in ... (v nadaljevanju pritožnika), z dne 8. 10. 2015, zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, Vožarski pot 12, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-80/2015-2 z dne 4. 9. 2015, izdaja naslednjo

 

O D L O Č B O:

 

1.   Odločba Inšpektorata RS za okolje in prostor, št. 090-80/2015-2 z dne 4. 9. 2015, se izreče za nično.

 

2.   Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

 

O b r a z l o ž i t e v:

 

Pritožnika sta pri organu vložila vlogo z dne 5. 8. 2015, naslovljeno kot »zahteva za posredovanje informacij prijav v postopku in zahteva za vpoglede v spis prijav navedenih v zadevi« (v nadaljevanju zahteva), v kateri navajata, da sta kot pobudnika in predlagatelja inšpekcijskih postopkov vložila v nadaljevanju navedene prijave, za katere so znane klasifikacijske oznake zadeve, in prijave, za katere jima niso znane klasifikacijske številke zadeve. Navajata, da pravni interes izkazujeta že z ugotovljenim pravnim interesom v drugih postopkih, pri čemer se sklicujeta na priloženi sklep Okrožnega sodišča v Novem mestu in sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije. Zahtevata, da se jima posredujejo v zahtevi navedene prijave oziroma zadeve (tj. dve točno navedeni prijavi in ena točno navedena oziroma s klasifikacijsko številko označena zadeva, vezana na točno določen dokument, tudi označen s klasifikacijsko številko). Kot stranki naprošata še, da se, glede na to, da se vodijo kazenski postopki kot tudi upravni postopki in upravni spori, zahtevi ugodi in posreduje zahtevana informacija in dokumentacija.

 

Organ je na podlagi prvega odstavka 21. člena in drugega odstavka 22. člena ZDIJZ izdal odločbo,  št. 090-80/2015-2 z dne 4. 9. 2015 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je zahtevi delno ugodil in pritožnikoma posredoval kopije dveh dokumentov iz predmetne zadeve, z zakritimi osebnimi podatki (1. točka izreka), v zvezi z zahtevanima prijavama pa je zahtevo zavrnil (2. in 3. točka izreka) ter odločil, da v tem postopku niso nastali posebni stroški (4. točka izreka). V obrazložitvi k 1. točki izreka navaja, da se pritožnikoma skladno z zahtevo posredujejo tisti dokumenti, ki se navezujejo na točno zahtevani dokument, sicer pa so v predmetni zadevi dokumentirane vloge različnih subjektov glede različnih pravnih in upravnih zadev ter odgovori organa le-tem; pri posredovanju se zakrijejo osebni podatki v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov. Glede 2. in 3. točke izreka, tj. zavrnitve zahteve glede posredovanja prijav, pa se organ sklicuje na drugi odstavek 5a. člena ZDIJZ, po katerem organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, glede katerega zakon določa varovanje tajnosti vira – tak zakon je Zakon o inšpekcijskem nadzoru, ki v 16. členu določa, da je inšpektor dolžan varovati tajnost vira prijave in drugih informacij, na podlagi katerih opravlja inšpekcijski nadzor, kar po mnenju organa pomeni, da se varuje tako prijavitelj kot vsebina prijave. Organ se pri tem sklicuje tudi na sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije, št. U 313/2004 z dne 1. 3. 2006, in sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, št. X Ips 775/2006 z dne 21. 5. 2008.

 

Pritožnika sta vložila pritožbo z dne 8. 10. 2015, naslovljeno kot »Pritožba zoper sklep št.               090-80/2015-2 z dne 4. 9. 2015 in pritožba zoper molk organa« (v nadaljevanju pritožba), v kateri navajata, da organ samo zahtevo zmotno obravnava, saj v zadevi ne gre za vprašanje informacije javnega značaja. Navajata, da je organ pri tem spregledal dejstvo, da sta pritožbeni stranki vlagatelja navedenih prijav, kar pomeni, da v zadevah uveljavljata svojo pravno korist – status stranskega udeleženca. Poleg tega vlagata tudi pritožbo zoper molk organa v zvezi z več vloženimi prijavami.

 

Organ je na podlagi 27. člena ZDIJZ pritožbo odstopil v reševanje IP, in sicer v delu, ki se nanaša na pritožbo zoper izpodbijano odločbo (v ostalem delu bo po navedbah organa pritožbo obravnavala gradbena inšpekcija), pri čemer je ugotovil, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena po upravičenih osebah.

 

Izpodbijano odločbo je bilo treba izreči za nično iz naslednjih razlogov:

 

IP je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti izpodbijano odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. IP prvostopenjsko odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon. Prav tako mora paziti po uradni dolžnosti tudi na ničnostne razloge (249. člen ZUP).

 

IP ugotavlja, da iz zahteve pritožnikov dejansko ne izhaja, da je ta vložena na podlagi ZDIJZ, saj se pritožnika ne sklicujeta na ta zakon oziroma sploh ne omenjata informacij javnega značaja, ampak izrecno navajata, da sta kot pobudnika in predlagatelja inšpekcijskih postopkov vložila predmetne prijave, in utemeljujeta svoj pravni interes ter prosita za informacije in dokumentacijo kot stranki. Poleg tega v pritožbi izrecno navajata, da v zadevi ne gre za vprašanje informacije javnega značaja in da organ samo zahtevo zmotno obravnava ter da pritožnika uveljavljata status stranskega udeleženca (tj. v zadevah, inšpekcijskih postopkih, kjer sta pritožnika tudi prijavitelja, op. IP). 

 

Na podlagi navedenega ni dvoma, da pritožnika nista podala zahteve po ZDIJZ oziroma tej zakonski podlagi za obravnavo njune zahteve celo izrecno nasprotujeta. Zato ni mogoče uporabiti niti tretjega odstavka 17. člena ZDIJZ, po katerem prosilcu ni treba pravno utemeljiti zahteve, ali izrecno označiti, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, ampak organ obravnava zahtevo po tem zakonu, če iz narave zahteve izhaja, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja po tem zakonu.

 

Po 4. točki prvega odstavka 279. člena ZUP se izreče za nično odločba, ki jo je izdal organ brez zahteve stranke (128. člen ZUP), pa stranka pozneje ni izrecno ali molče v to privolila. V skladu z 128. člena ZUP sme pristojni organ v stvareh, v katerih je po zakonu ali po naravi stvari za začetek upravnega postopka in za sam postopek potrebna zahteva stranke, začeti in voditi postopek samo, če je taka zahteva podana.

 

Iz določb ZDIJZ nesporno izhaja, da se postopek dostopa do informacij javnega značaja vodi le na zahtevo prosilca. Že v drugem odstavku 5. člena ZDIJZ določa, da ima vsak prosilec na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja, celotno IV. poglavje ZDIJZ (12. do 30. člen) pa ima celo naslov »Postopek z zahtevo za dostop ali za ponovno uporabo«. ZDIJZ tako v več določbah jasno opredeljuje, da postopka za dostop do informacij javnega značaja ni mogoče voditi brez zahteve prosilca. Prosilec namreč zahteva dostop do informacije javnega značaja s pisno zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, lahko pa tudi z neformalno zahtevo (12. člen ZDIJZ), vloži jo pri organu, za katerega meni, da razpolaga z informacijo (prvi odstavek 16. člena ZDIJZ), v zahtevi mora opredeliti informacijo, s katero se želi seznaniti, in na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (drugi odstavek 17. člena ZDIJZ), organ pa zahtevo, če ta tudi po pozivu organa ni ustrezno dopolnjena, zavrže (19. člen ZDIJZ). V 15. členu ZDIJZ določa, da o pisni zahtevi za dostop do informacije javnega značaja odločajo organi v postopku, ki ga določa ta zakon, za vprašanja postopka s pisno zahtevo, ki niso urejena s tem zakonom, pa se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek. Če organ zahtevi za dostop ugodi, ne izda posebne odločbe, temveč o tem napravi uradni zaznamek (prvi odstavek 22. člena ZDIJZ), če pa zahtevo za dostop delno ali v celoti zavrne, o tem izda pisno odločbo (drugi odstavek 22. člena ZDIJZ).

 

Ker je za vodenje postopka po ZDIJZ potrebna zahteva prosilca, ki v obravnavani zadevi ni bila podana, pritožnika pa v vodenje tega postopka tudi nista izrecno ali molče privolila, organ ni imel podlage za vodenje konkretnega postopka po ZDIJZ oziroma za izdajo izpodbijane odločbe po ZDIJZ. Zato je IP na podlagi 249. člena v zvezi s 4. točko prvega odstavka 279. člena in v skladu z 280. členom ZUP po uradni dolžnosti izpodbijano odločbo izrekel za nično, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

V tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št.           106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

Postopek vodila:

Jelka Kovačič, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka