Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 11.09.2006
Title: Prosilec zoper Študentska organizacija UP v Ljubljani
Number: 0900-221/2006/5
Category: Ali dokument obstaja?
Status: Refused


Datum: 12.09.06
Šifra: 0900-221/2006/5


Informacijski pooblaščenec po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), na podlagi III. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja  (Uradni list RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZDIJZ) in 2. čl. Zakona o informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/2005 v nadaljevanju ZInfP), o pritožbi ………….. (v nadaljevanju prosilec), prejeti dne 31.5.2006, zoper molk Študentske organizacije Univerze na Primorskem v Ljubljani, Pristaniška 3, Koper (v nadaljevanju organ), na podlagi IV. odst. 27. čl. ZDIJZ ter III. odst. 255. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06- uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZUP), izdaja naslednjo

O D L O Č B O :

Pritožba zaradi molka in zahteva prosilca se kot neutemeljeni zavrneta.

O B R A Z L O Ž I T E V :

Pooblaščenec je dne 31.5.2006 prejel pritožbo prosilca zoper molk organa. Prosilec je v pritožbi navedel, da je pri organu dne 6.12.2005 in 9.12.2005 vložil zahtevi za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je od organa želel pridobiti fotokopijo seznama študentskih poslancev v mandatu 2003 – 2005 ter vpogled v volilni imenik. Nadalje je navedel, da je volilni imenik javna evidenca tako na podlagi pravilnika ŠOUP o volitvah v študentski zbor, kot tudi na podlagi 17. čl. Zakona o evidenci volilne pravice (Ur. l. RS, št. 52/2002, v nadaljevanju ZEVP-1). Prav tako je informacija javnega značaja seznam poslancev v letih 2003 – 2005. Organ ni odgovoril na zahtevi.

Pooblaščenec je v skladu s I. odst. 255. čl. ZUP dne 1.6.2006 pozval organ, da sporoči, zakaj pravočasno ni izdal odločbe.

Organ je dne 7.6.2006 podal odgovor na poziv Pooblaščenca, v katerem je pojasnil, da odločbe ni izdal, ker meni, da ni zavezanec po ZDIJZ. Organ je bil ustanovljen kot skupnost študentov Univerze na Primorskem v skladu z Zakonom o skupnosti študentov (Ur. l. RS, št. 38/1994, v nadaljevanju ZSkuS) ter na podlagi določil Študentske ustave (Ur. l. RS, št. 65/1997 ter spremembe in dopolnitve, v nadaljevanju ŠU) kot organizacijska oblika Študentske organizacije Slovenije (v nadaljevanju ŠOS). Že sam nastanek organa kaže na zasebnopravno naravo organizacije. Skladno z 71. čl. ŠU je namreč študentska organizacija univerze ustanovljena, ko se na pisno pobudo najmanj trideset odstotkov študentov izvedejo volitve v najvišje predstavniško telo teh študentov in ko to telo sprejme najvišji akt študentske organizacije z dvotretjinsko večino. Tako je bil marca 2003 ustanovljen Študentski zbor kot predstavniško telo študentov in nato še drugi organi. Dne 6.1.2004 se je organ vpisal v Register organizacijskih oblik ŠOS; vpis je deklaratorne narave. Temeljni razlikovalni element med pravnimi osebami javnega prava in pravnimi osebami zasebnega prava je prav v naravi ustanovitvenega akta, ki je pri pravni osebi javnega prava zakon ali upravni akt, kar pa ni primer pri ustanovitvi organa, ki je bil ustanovljen na podlagi zakona, s konstituiranjem najvišjega predstavniškega telesa in s sprejetjem najvišjega akta. Ali bo sploh ustanovljen, je bila svobodna odločitev študentov Univerze na Primorskem. Značilnost zasebnih subjektov je, da zanje velja svobodna odločitev glede njihovega nastanka.  

Naloge organa niso oblastvene naloge, saj s svojo dejavnostjo ne deluje na prisilen način. Organ je organizacija, ki deluje v interesu študentov ter na samoupraven način omogoča organiziranje študentov za zadovoljevanje lastnih potreb, pri tem pa njegova dejavnost služi predvsem uresničevanju zasebnih interesov in ne izvrševanju javnih funkcij oz. ne delovanju v širšem javnem interesu. Javna oblast ne posega v upravljanje organa. Organizacijo, način delovanja, imenovanje organov ureja statut organa kot splošni akt organa, ki ga je avtonomno sprejel Študentski zbor organa. Kakor predvideva tudi ZSŠ, lahko država na organ prenese opravljanje nekaterih nalog z javnim pooblastilom. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je organu podelilo javno pooblastilo za dejavnost prodaje bonov subvencionirane študentske prehrane in le v tem delu organ opravlja javno funkcijo. Glede ostalih dejavnosti pa organ svobodno vstopa v pravna razmerja, jih oblikuje po svoji volji, se svobodno združuje, ima pravico samoodločanja (sprejema svoje akte) ter je v razmerju enakopravnosti in prirejenosti naproti drugim subjektom na trgu, kot je to značilno za zasebnopravne subjekte. Javnopravni subjekti namreč v razmerjih delujejo kot nadrejeni partner. Za razmerja navzven in navznoter zato za organ veljajo splošni civilnopravni predpisi ter lastna regulativa.
Delovna razmerja v organu se urejajo skladno z Zakonom o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 42/2002; ZDR), in ne z Zakonom o javnih uslužbencih (Ur. l. RS, št. 56/2002 ter spremembe in dopolnitve; ZJU) ter Zakonom o sistemu plač v javnem sektorju (Ur. l. RS, št. 56/2002 ter spremembe in dopolnitve; ZSPJS), ki zavezujeta pravne osebe javnega prava. Za presojo zakonitosti aktov in materialnih dejanj organa je pristojno redno in ne upravno sodišče. Organ se financira iz javnih razpisov in sredstev ŠOS, ki jih ta letno razdeli po določenem ključu vsem organizacijskim oblikam, zato je ŠOS posledično tudi pristojen za nadzor nad razpolaganjem s temi sredstvi. Ker se organ ne financira iz lokalnega ali državnega proračuna, ne zapade pod režim javnih financ. Nadzor nad njegovim materialnim in finančnim poslovanjem ne opravlja Računsko sodišče in ni zavezan uporabljati predpise o javnih naročilih. Prav tako ni za finančno kontrolo pristojno računsko sodišče, ker organ ni prejemnik proračunskih sredstev. Organ vodi računovodstvo po standardih za zasebnopravne subjekte. Organ tudi ne izdaja odločb po ZUP. Upoštevaje vse navedeno je ugotoviti, da organ ni podvržen javnopravni regulativi, ampak je pravna oseba zasebnega prava.

Nedvomno je nosilec javnega pooblastila zavezanec po ZDIJZ le v delu, ki se nanaša na javno pooblastilo. Posledično je organ kot nosilec javnega pooblastila za prodajo študentskih bonov zavezanec v tistem delu, ki se nanaša na delovanje, aktivnosti in izdane akte v zvezi s prodajo študentskih bonov, torej v tistem delu, ki se nanaša na izvrševanje javne funkcije in predstavlja izvrševanje javnega pooblastila. Organu je bila z javnim pooblastilom podeljena samo ena funkcija, to je prodaja študentskih bonov subvencionirane študentske prehrane. A contrario v preostalem delovanju, ki ga organizira v sklopu zasebnopravne sfere, organ ni zavezanec po ZDIJZ. To delovanje se zlasti nanaša na organizacijo športnih in kulturnih prireditev (tako je organ npr. ustanovil Univerzitetno športno zvezo Primorske), nadalje se organ ukvarja z organiziranjem prireditev, koncertov, s pomočjo študentom v stiski, itd. Podobni logiki pri umeščanju subjekta v javno ali zasebno sfero ter pri ločevanju dejavnosti, podeljenih z javnim pooblastilom ter ostalih dejavnosti, sledi pooblaščenka v odločbi št. 021-56/2005 z dne 18.11.2005 (Dušan Hrobat v. Lekarniška zbornica Slovenije). Organ opozarja tudi na sklep Vrhovnega sodišča RS št. U 71/2005-9 z dne 9.1.2006, s katerim je Vrhovno sodišče RS potrdilo sklep Upravnega sodišča v Novi Gorici ter tako potrdilo odločitev, da se zavrže pritožba tožnika (v tem primeru je taista oseba prosilec za informacije javnega značaja, ki je preko sodišča med drugim zahteval tudi vpogled v volilni imenik). Vrhovno sodišče je v delu obrazložitve navedenega sklepa ugotovilo, da tožena stranka (organ) o zahtevi tožnikov za dovolitev vpogleda v volilni imenik in o zahtevi za izdelavo kopije poimenskega seznama Študentskega zbora tožene stranke v mandatnem obdobju 2003-2005 ni odločala kot nosilec javnih pooblastil, zato tudi upravni spor zaradi neizdaje v tožbi zahtevanih listin (izročitev overjenih kopij volilnega imenika in poimenskega seznama Študentskega zbora tožene stranke), ni dopusten. V sklepu Vrhovno sodišče tudi navaja, da z Volilnim pravilnikom za volitve študentskih poslancev v Študentski zbor ŠOUP (v nadaljevanju Pravilnik), organ ne odloča o pravicah, obveznostih oz. pravnih koristih s področja zadev, ki so mu dane z javnim pooblastilom. Kot je razvidno iz omenjenega sklepa, tudi Vrhovno sodišče ločuje dve sferi v delovanju organa, javno in zasebno, pri tem pa razume pravico organa, da konstituira lastne organe, kot delovanje, ki ni povezano z javnim pooblastilom, kar samo potrjuje prepričanje, da v tem delu organ ni zavezanec po ZDIJZ.
Ne glede na zgoraj navedeno, pa je potrebno ugotoviti, da je prosilec že decembra 2005 dobil odgovore na vsa v zahtevi postavljena vprašanja, in sicer mu je bil posredovan seznam poslancev Študentskega zbora (ki so mu bili v času njegove prošnje tudi osebno znani in objavljeni na spletni strani organa, kakor je sedaj objavljen seznam poslancev aktualnega študentskega zbora (http://www.soup.si/soup-org/). Informacije o imenih članov študentskega zbora je prosilec prejel od tedanjega predsednika Študentskega zbora, ki o navedenem lahko tudi priča oziroma poda izjavo. Organ za posredovanje takšnih informacij ne izdaja nikakršnih odločb, večinoma so take informacije dane ustno, oziroma so zainteresiranim študentom dane na vpogled različne dokumentacije. Ne glede na zakonska določila, je organ že po naravi stvari odprta organizacija, ki ažurno komunicira z naslovniki preko spleta in info točke. Predvsem na spletni strani www.soup.si je moč v vsakem trenutku poiskati vse bistvene informacije, ki se tičejo delovanja organa.

Kar zadeva vpogled v volilni imenik, pa organ poudarja, da ne gre potegovati paralel med študentskimi volitvami ter volitvami na državni in lokalni ravni, kjer so vnaprej zagotovljena sredstva za izvedbo volitev ter so s strani ustreznih organov volilnim odborom tudi poslani volilni imeniki. Takšnega avtomatizma pri študentskih volitvah ni. V skladu s 13. čl. Volilnega pravilnika za volitve študentskih poslancev v Študentski zbor ŠOUP, sprejetim na podlagi Statuta organa, se evidence volilne pravice pridobijo od ustreznih organov Univerze na Primorskem. Dejansko to pomeni, da bi morala vsaka članica Univerze na Primorskem posredovati seznam na njeni fakulteti vpisanih študentov in ta seznam predstavlja volilni imenik. Vsi vpisani študentje imajo volilno pravico. Ker pa teh seznamov in evidenc Komisija za volitve iz različnih razlogov ni dobila, Pravilnik v 58. členu predvideva možnost, da se, v kolikor se ne uspe pravočasno pridobiti vse sezname vpisnih študentov, evidenca volivcev opravi na naslednji način: za vsako volilno enoto se pripravi posamezen zvezek, kamor se po abecednem redu zapisujejo ime in priimek volivca, ki se ob prihodu na volišče dokaže z veljavnim potrdilom o vpisu oziroma veljavno študentsko izkaznico ter osebnim dokumentom. Tako so bili o udeležbi na volitvah izdelani posamezni zvezki, iz katerih je moč razbrati, kdo se je volitve udeležil. Ne gre pa za klasične volilne imenike v smislu, kot jih razumemo pri volitvah na lokalni in državni ravni. Zvezki s poimensko navedenimi študenti, ki so se udeležili volitev, niso informacija javnega značaja in jih organ ni dolžan posredovati že iz razloga, ker ni zavezanec po ZDIJZ, pa tudi zato, ker se posledično lahko zgodi, da se na podlagi tako pridobljenih podatkov preverja posameznik, kar izrecno prepoveduje 12. čl. Pravilnika, ki pravi, da nihče ne sme biti klican na odgovornost zaradi glasovanja, niti se od njega ne sme zahtevati, da pove, ali je glasoval, kako je glasoval oziroma zakaj je glasoval. Organ meni, da je volilni imenik, v katerega vpogled zahteva prosilec, moč dobiti pri vsaki posamezni članici Univerze na Primorskem, ki lahko posreduje seznam vpisanih študentov - s takimi seznami namreč organ niti ne razpolaga (1. čl. ZDIJZ govori o pravici do dostopa za informacije, ki jih ima organ na razpolago). De facto ti seznami predstavljajo volilne imenike. Vsi v njem vpisani študentje so imeli volilno pravico. Zgolj informativno se je organ pri dveh upravnih enotah pozanimal, kakšno usodo imajo »uporabljeni« volilni imeniki z volitev, v katerih so za potrebe štetja označeni udeleženci na posameznih voliščih. V obeh primerih je bilo organu rečeno, da volilna komisija te volilne imenike zavrže oziroma uniči, tako da nihče ne more pregledovati, kdo se je na posameznem volišču volitev dejansko udeležil, seveda pa je moč dobiti (neoznačene) volilne imenike kot sezname vpisanih volivcev. Seveda tudi organ s temi zvezki ne razpolaga več, vso bistveno gradivo z volitev kot npr. zapisniki, zapečatene glasovnice, je bilo predloženo na Študentsko organizacijo Slovenije, ki je na podlagi poslanega volitve potrdila.

Na podlagi vsega navedenega je organ Pooblaščencu predlagal, da zahtevo prosilca zavrne iz razloga, ker organ ni zavezanec za posredovanje zahtevanih informacij kot informacij javnega značaja.

Pritožba ni utemeljena.

1. Ali je organ zavezanec po ZDIJZ
Ker organ zanika status zavezanca za dostop do informacij javnega značaja, je bilo najprej potrebno ugotoviti, ali je organ zavezanec za dostop do informacij javnega značaja.  

Krog zavezanih organov za dostop do informacij javnega značaja je razviden iz 1. čl. ZDIJZ, ki določa, da ta zakon ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb.

Organ je študentska organizacija univerze in kot tak ena izmed organizacijskih oblik ŠOS. VI. odst. 3. čl. ZSkuS določa, da je študentska organizacija univerze oziroma samostojnega visokošolskega zavoda pravna oseba. Enako je določeno tudi v 69. čl. ŠU ter v 3. čl. Statuta organa. Ker iz navedenih določb izhaja zgolj, da je organ pravna oseba, ne pa tudi, za kakšno vrsto pravne osebe gre, je Pooblaščenec moral ugotoviti, ali gre za pravno osebo javnega ali zasebnega prava, saj je od tega odvisno, ali je organ zavezanec po ZDIJZ.

Definicije pravne osebe javnega prava v zakonodaji ni, zato je bilo status organa potrebno presojati na podlagi kriterijev, ki so v teoriji odločilni za posamezno vrsto pravne osebe. Gre za kriterije, ki jih je razvila pravna doktrina upravnega prava in ki se uporabljajo za presojo, ali gre za pravno osebo javnega ali zasebnega prava, kadar tega ne opredeli že sam zakon. Kot temeljni opredelilni element pravne osebe se najpogosteje navaja ustanovitveni akt, ki je pri pravni osebi javnega prava zakon ali drug oblastni akt (npr. uredba, odlok). Poleg tega kriterija, se kot opredelilni kriteriji navajajo še: izvajanje javnih pooblastil, izvajanje javnih nalog, uporaba prisilnih sredstev, obvezno članstvo (če gre za člansko obliko), obvezni obstoj, vpliv države na upravljanje ipd… Ker teorija med kriteriji navaja tudi izvajanje javnih pooblastil, velja poudariti, da samo izvajanje javnih pooblastil ne more biti odločilni kriterij za umestitev določene pravne osebe med pravne osebe javnega prava, saj lahko javno pooblastilo dobijo tudi pravne osebe zasebnega prava in fizične osebe. Vse kriterije je potrebno obravnavati kot celoto, saj samo en kriterij ne da popolnega odgovora.

Ob tem pa velja poudariti, da načelo numerus clausus statusnih oblik pravnih oseb, ki za pravne osebe zasebnega prava velja dosledno, v javnem pravu dopušča izjeme. Razlog je v tem, da lahko država z oblastnim aktom (npr. z zakonom) vedno ustanovi posebno pravno osebo javnega prava in ji določi status sui generis. Obstajajo pa tudi oblike, ki imajo status z elementi pravnih oseb javnega in zasebnega prava in pri teh je določitev statusa in s tem povezanih pravnih predpisov še posebej problematična (več o tem knjiga Pravne osebe, prof. dr. Verice Trstenjak, GV založba, Ljubljana, 2003, str. 100 - 106).

Pooblaščenec ugotavlja, da kljub temu, da organ ni bil ustanovljen neposredno z zakonom, ta nedvomno je pravna oseba javnega prava in je kot tak zavezanec za dostop do informacij javnega značaja. Skladno z 71. čl. ŠU je namreč študentska organizacija univerze ustanovljena, ko se na pisno pobudo najmanj trideset odstotkov študentov te univerze v skladu s ŠU in akti, sprejetimi na osnovi ŠU, izvedejo volitve v najvišje predstavniško telo teh študentov in ko to telo sprejme najvišji akt študentske organizacije z dvotretjinsko večino. Iz 70. čl. ŠU pa izhaja, da ko je študentska organizacija univerze ustanovljena, se vanjo združujejo vsi študenti posamezne univerze. Študentje posamezne univerze se lahko združujejo samo v eno študentsko organizacijo univerze (II. odst. 70. čl. ŠU). Iz navedenih določb je razvidno, da je članstvo v organu obvezno, oziroma neodvisno od volje članov, kar je eden izmed kriterijev za opredelitev pravne osebe javnega prava. Študent posamezne univerze namreč potem, ko je študentska organizacija te univerze ustanovljena, nima možnosti izbire (možnosti ne-vstopa v študentsko organizacijo), pač pa avtomatično postane član študentske organizacije.

Kot je že bilo pojasnjeno, velja za pravne osebe zasebnega prava, za razliko od pravnih oseb javnega prava, dosledno načelo numerus clausus. To pomeni, da lahko ustanovitelji ustanovijo le katero od pravnih oseb, ki jo pravni red izrecno ureja. Po strukturi lahko pravne osebe zasebnega prava v Sloveniji razvrstimo v korporacije (društvo, delniška družba, družba z omejeno odgovornostjo, komanditna delniška družba, zadruga, družba za vzajemno zavarovanje in gospodarsko interesno združenje), pravne osebe societetnega tipa (družba z neomejeno odgovornostjo in komanditna družba) in ustanove (gre za pravne osebe tipa universitas bonorum z namenskim premoženjem, ki nimajo ne članov, ne drugih upravičencev s članskimi upravičenji). V Sloveniji pa bi lahko v to skupino uvrstili še zasebne zavode, ki jih zakonodaja delno in nesistemsko ureja (več o tem knjiga prof. dr. Verice Trstenjak: Pravne osebe GV založba, Ljubljana, 2003, str. 442 - 474). Organ ne predstavlja nobene izmed navedenih oblik, kar a contrario pomeni, da gre lahko le za pravno osebo javnega prava. Tudi v javnem pravu obstajata dve osnovni obliki pravnih oseb, in sicer korporacija, ki temelji na združenju oseb ter sklad oziroma ustanova, ki temelji na skupnosti premoženja. Posebni pravni osebi javnega prava sta še zavod in agencija, poleg teh pa, kot rečeno, obstajajo tudi pravne osebe javnega prava sui generis. Glede na to, da organ predstavlja organizirano skupnost študentov, gre v konkretnem primeru za korporacijo, in sicer za t.i. osebno korporacijo. Osebne korporacije temeljijo na združenju oseb, ki jih povezujejo enaki poklici ali druge sorodne lastnosti ali cilji (gospodarski, kulturni ipd.). Kot primer osebnih korporacij teorija najpogosteje navaja različne zbornice (npr. zdravniško, lekarniško, notarsko, odvetniško), med drugim pa tudi javnopravno organizirana študentska združenja (prim. knjiga Pravne osebe, prof. dr. Verice Trstenjak, GV založba, Ljubljana, 2003, str. 108).

Organ je tudi nosilec javnega pooblastila, in sicer mu je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve podelilo javno pooblastilo za dejavnost prodaje bonov subvencionirane študentske prehrane. Izvajanje javnih pooblastil je naslednji kriterij, ki govori v prid temu, da je organ pravna oseba javnega prava, nekateri pa ta kriterij vidijo celo kot odločujoč pri umestitvi določene pravne osebe med pravne osebe javnega prava. Kljub temu, da gre za močan opredelilni element, Pooblaščenec vendarle ponovno opozarja na zgoraj zapisano, to je, da izvajanje javnega pooblastila predstavlja zgolj enega izmed kriterijev, ki šele skupaj z ostalimi kriteriji lahko opredeli pravno osebo kot pravno osebo javnega prava.

Da gre pri organu za izrazito javnopravno sfero delovanja in nikakor ne za pravno osebo zasebnega prava, izhaja tudi iz določb, ki opredeljujejo cilje in dejavnosti študentskih organizacij. V 15. čl. ŠU je tako določeno, da so cilji ŠOS in njenih organizacijskih oblik učinkovito zastopati interese študentov in se zavzemati za njihovo uresničevanje z namenom izboljševati študijske in socialne razmere ter razvijati druge interesne dejavnosti študentov in mlade populacije, 16. čl. ŠU pa določa, da ŠOS in njene organizacijske oblike v skladu z zakonom in določili ŠU opravljajo naslednje dejavnosti:
1. sprejemajo, organizirajo in izvajajo programe interesnih oziroma obštudijskih dejavnosti študentov na področju kulture, izobraževanja, športa, tehnične kulture, turizma, mednarodnega sodelovanja, javnih občil in drugih področjih interesnega oziroma obštudijskega delovanja študentov, na področjih interesnega in obštudijskega delovanja študentov, določenih z nacionalnim programom visokega šolstva in drugimi nacionalnimi programi, ki se financirajo iz državnega proračuna ter drugih virov, razen če ni z zakonom ali s tem aktom drugače določeno,
2. sprejemajo, organizirajo in izvajajo programe, ki vplivajo na socialno-ekonomski položaj študentov,
3. se zavzemajo za kakovostno in javno dostopno visoko šolstvo v Republiki Sloveniji,
4. zagotavljajo pogoje za delovanje in razvoj interesnih oziroma obštudijskih oblik združevanja študentov,
5. zagotavljajo sodelovanje študentov pri upravljanju lokalnih zadev, ki jih občina, mestna občina ali širša samoupravna lokalna skupnost ureja samostojno na področjih, ki vplivajo na življenje in delo študentov,
6. zagotavljajo vpliv študentov pri upravljanju javnih zadev in pri delu državnih in drugih organov,
7. zagotavljajo vpliv študentov pri sprejemanju zakonskih in drugih predpisov, ki urejajo življenje in delo študentov,
8. imenujejo predstavnike študentov v organe in delovna telesa mednarodnih organizacij in skupnosti, katerih članica je Republika Slovenija in v katerih sodelujejo predstavniki študentov,
9. zagotavljajo sodelovanje študentskih predstavnikov v organih odločanja in upravljanja visokošolskih zavodov in državnih organih, ki so dolžni zagotoviti sodelovanje študentskih predstavnikov v skladu z zakonom,
10. opravljajo gospodarske in druge dejavnosti v skladu s predpisi, ki urejajo opravljanje teh dejavnosti,
11. zavzemajo študentska stališča do družbenih vprašanj,
12. opravljajo druge naloge in dosegajo druge cilje, določene s študentsko ustavo in drugimi akti, sprejetimi na podlagi študentske ustave.
Skoraj identično so cilji in dejavnosti organa opredeljeni tudi v 12. čl. Statuta organa. Iz navedenih določb je jasno razvidno, da pri organu ne gre za uresničevanje zasebnih interesov, pač pa za delovanje v širšem javnem interesu. Gre za širše javno delovanje, ki ni strogo vezano zgolj na delovanje v okviru univerze, pač pa ima organ vpliv na vse organizacije, institucije in skupnosti, ki imajo kakršenkoli vpliv na položaj študentov.

Na javnopravni status organa kaže tudi njegov način financiranja. 9. čl. ZSkuS tako določa, da ŠOS pridobiva sredstva za delovanje iz:
- republiškega proračuna in proračunov lokalnih samoupravnih skupnosti,
- proračunov organizacijskih oblik Študentske organizacije Slovenije,
- prispevkov študentov,
- prihodkov od dejavnosti, ki jih opravlja za uresničevanje nalog in ciljev,
- prihodkov od lastnega premoženja,
- dotacij, daril ter drugih virov.
Študentska organizacija univerze pridobiva sredstva za delovanje iz virov iz prejšnjega odstavka in iz koncesijskih dajatev v višini 10% od prejemkov, izplačanih za občasna in začasna dela študentov, ki jo zaračunavajo organizacije za posredovanja začasnih in občasnih del študentov v skladu s predpisi na področju zaposlovanja. Način obračunavanja koncesijske dajatve se določi s pogodbo o koncesiji (II. odst. 9. čl. ZSkuS). V. odst. 9. čl. ZSkuS pa določa, da ŠOS ter njene organizacijske oblike s premoženjem razpolagajo v skladu z namenom, za katerega je bilo pridobljeno. V III. odst. 87. čl. ŠU je določeno, da ŠOS pridobiva sredstva za svoje delovanje in za delovanje svojih organizacijskih oblik iz naslova koncesijskih dajatev v višini 10% od prejemkov, izplačanih za začasna in občasna dela, ki jih zaračunavajo agencije za posredovanje občasnih in začasnih del v skladu s predpisi na področju zaposlovanja ter drugih virov, določenih v 9. členu Zakona o skupnosti študentov, v skladu s pogodbo iz tretjega odstavka 9. člena Zakona o skupnosti študentov. Delitev tako zbranih sredstev pa je natančno urejena v 88. čl. ŠU, po katerem se sredstva, zbrana na podlagi tretjega odstavka prejšnjega člena, delijo med ŠOS in njene organizacijske oblike na naslednji način:
- 3,1% se nameni za delovanje Študentske organizacije Slovenije,
- 63,9 se nameni delovanju študentskih organizacij univerz, in sicer: 38,6% za delovanje Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, 20,3% za delovanje Študentske organizacije Univerze v Mariboru in 5% za delovanje Študentske organizacije Univerze na Primorskem,
- 33% se nameni za delovanje študentskih klubov.
Iz navedenega je razvidno, da se organ preko ŠOS financira v prvi vrsti s sredstvi iz državnega proračuna ter proračunov lokalnih samoupravnih skupnosti, pri čemer je vnaprej določeno, kakšen delež sredstev, ki jih zbere ŠOS, pripada organu. Ne drži torej trditev organa, da se ne financira iz lokalnega ali državnega proračuna, zaradi česar naj ne bi zapadel pod režim javnih financ. Organ pa je z zakonom tudi omejen pri razpolaganju s svojim premoženjem, in sicer je pri razpolaganju omejen z namenom, za katerega je bilo premoženje pridobljeno.

Da organ je zavezanec za dajanje informacij javnega značaja, pa nenazadnje izhaja tudi iz informativnega kataloga organov, ki ga po določilu III. odst. 1. čl. ZDIJZ na svetovnem spletu objavi in redno osvežuje Ministrstvo za javno upravo na podlagi podatkov iz Poslovnega registra Republike Slovenije. V katalogu so kot zavezanci naveden tudi organu sorodne organizacije, in sicer Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (pod tč. 47-957), Študentska organizacija Univerze v Mariboru (pod tč. 47-958) ter ŠOS (pod tč. 47-959). Ker je katalog zgolj informativnega značaja, nima narave pravnega akta, kar pomeni, da je lahko tudi organizacija ali druga oseba, ki sicer ni uvrščena v katalog, prav tako zavezanec po ZDIJZ, če sodi v eno od opisanih kategorij (več Komentar zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s  soavtorji, Inštitut za javno upravo, Ljubljana 2005, str. 66).    

Glede na vse navedeno Pooblaščenec zaključuje, da je organ pravna oseba javnega prava in kot tak zavezanec za dostop do informacij javnega značaja. Podanih je namreč več elementov, ki organ opredeljujejo kot pravno osebo javnega prava: organ ni organiziran v nobeni od statusnopravnih oblik, v katerih lahko obstajajo osebe zasebnega prava, članstvo v organu je za študente Univerze na Primorskem obvezno oziroma neodvisno od njihove volje, organ je nosilec javnega pooblastila, cilji in dejavnosti organa so izrazito javnopravne narave, organ pa posredno pridobiva sredstva tudi iz republiškega proračuna in proračunov lokalnih samoupravnih skupnosti. Vsi navedeni elementi kot celota opredeljujejo organ kot pravno osebo javnega prava, ob tem pa organ tudi ni bil ustanovljen v nobeni izmed oblik, ki jih za pravne osebe zasebnega prava izrecno predvideva pravni red RS.

2. Pojem informacije javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, zato v I. odst. 1. čl. vsakomur omogoča prost dostop do informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delovanju.

Informacija javnega značaja je po določilu I. odst. 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1.) informacija mora  izvirati iz delovnega področja organa,
2.) organ mora z njo razpolagati,
3.) nahajati se mora v neki materializirani obliki.

Ker je organ v dopisu z dne 7.6.2006 med drugim navedel, da z delom informacij, ki jih zahteva prosilec, ne razpolaga, je Pooblaščenec z namenom, da ugotovi, ali zahtevani dokumenti sploh obstajajo in ali organ z njimi razpolaga, dne 28.8.2006 opravil ogled v prostorih organa, brez prisotnosti javnosti in strank (t.i. ogled in camera na podlagi 11. čl. ZInfP). Na ogledu sta predstavnika organa Pooblaščencu pojasnila, da je bil seznam študentskih poslancev v mandatu 2003 – 2005 prosilcu že posredovan, in sicer mu ga je po vložitvi zahteve za dostop do informacij javnega značaja posredoval takratni predsednik študentskega zbora Manuel Kalman. Organ pa je omenjeni seznam prosilcu pripravljen tudi ponovno posredovati. V zvezi z volilnimi imeniki pa je bilo Pooblaščencu ponovno pojasnjeno, da organ teh imenikov fizično ne poseduje, saj jih, kljub temu, da je pred volitvami univerzo pozval, da mu jih pošlje, s strani univerze ni prejel. Volilni zvezki, ki so nastali tekom volitev, pa so bili v prostorih organa uničeni, saj je iz njih razvidno, kdo je volil.

Dne 7.9.2006 je Pooblaščenec v vednost prejel dopis organa, datiranega z dne 5.9.2006, iz katerega je razvidno, da je organ dne 5.9.2006 prosilcu posredoval seznam študentskih poslancev v mandatu 2003 – 2005.

Upoštevajoč navedeno organ ugotavlja, da je v delu, v katerem se zahteva prosilca nanaša na posredovanje seznama študentskih poslancev v mandatu 2003 – 2005, molk organa odpravljen, saj je organ dne 5.9.2006 prosilcu posredoval navedeni seznam.

Glede dela zahteve, ki se nanaša na vpogled v volilni imenik, pa Pooblaščenec ugotavlja, da informacija javnega značaja ne obstaja, saj organ z zahtevanim dokumentom ne razpolaga. Kot je organ pojasnil že v dopisu z dne 7.6.2006 in nato še na ogledu, volilnih imenikov v smislu 13. čl. Volilnega pravilnika za volitve študentskih poslancev v Študentski zbor ŠOUP nima, saj jih s strani univerze dejansko nikoli ni prejel. Volilni zvezki, ki so nastali tekom volitev, pa so bili v prostorih organa po volitvah uničeni. Pooblaščenec v te navedbe organa ne dvomi, saj omenjeni pravilnik v III. odst. 57. čl. določa, da se v primeru, če volilnega imenika ni, evidenca volivcev opravi na naslednji način: za vsako volilno enoto se pripravi posamezen zvezek, kamor se glede na priimek volivca po abecednem redu zapisujejo priimek, ime in vpisna številka volivca. Ker informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil (t.i. načelo materializiranosti), so organi, ki so zavezani po ZDIJZ, dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Zahteva prosilca je torej v delu, ki se nanaša na vpogled v volilni imenik, neutemeljena, ker informacija javnega značaja v smislu I. odst. 4. čl. ZDIJZ ne obstaja.   

Pooblaščenec zaključuje, da je organ s tem, ko je dne 5.9.2006 prosilcu posredoval seznam študentskih poslancev v mandatu 2003 – 2005, v tem delu zahtevi prosilca ugodil, s tem pa je molk organa odpravljen. V delu zahteve, ki se nanaša na vpogled v volilni imenik, pa zahtevani dokument ne obstaja, kar pomeni, da ne obstaja niti informacija javnega značaja v smislu I. odst. 4. čl. ZDIJZ. Ker je Pooblaščenec podal v tem delu razloge za zavrnitev zahteve, je bilo potrebno kot neutemeljeno zavrniti tudi pritožbo zaradi molka.


Pouk o pravnem sredstvu: Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Tržaška 68/a, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.


Informacijska pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,
pooblaščenka