Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 06.06.2005
Title: Prosilec zoper molk Ministrstva za javno upravo in molk Agencije RS za okolje
Number: 092-2/2005/169
Category: Ali gre za inf. javnega značaja?
Status: Refused


Pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja po pooblaščenki Nataši Pirc Musar (v nadaljevanju Pooblaščenec), na podlagi 3. odst. 27. čl. Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur.l. RS, št. 24/2003, v nadaljevanju ZDIJZ), o pritožbah …….. (v nadaljevanju prosilec) z dne 3.6.2005, zoper molk Ministrstva za javno upravo in molk (v nadaljevanju MJU) in molk Agencije RS za okolje (v nadaljevanju Agencija), na podlagi 4. odst. 27. čl. ZDIJZ in 3. odst. 255. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 80/99 ter spremembe in dopolnitve, v nadaljevanju ZUP), izdaja naslednjo

O D L O Č B O:


1. Pritožbi zaradi molka se kot neutemeljeni zavrneta.
2. Zahtevi prosilca se zavrneta.

O b r a z l o ž i t e v:


Prosilec je dne 30.3.2005 na Ministrstvo za javno upravo naslovil pisno zahtevo, v kateri je želel odgovore na naslednja vprašanja:
• Ali za pravnomočno izterjavo na novo uvedene državne takse zadostuje zgolj položnica z navedbo številke Uradnega lista, ki takso predpisuje?
• Ali je pravno veljavna neka terjatev, za katero »dolžnik« ni prejel preverljive utemeljitve?
• Kaj lahko stori ministrstvo, da bi pričeli državljani prejemati vsaj minimalne informacije, kot so navedene v predlogu za »Državljanski priročnik«?
Kasneje, dne 25.4.2005, je prosilec spremenil zahtevo tako, da je zahteval fotokopije določil tistih predpisov, ki urejajo naslednja vprašanja in sicer:
• Katere obrazložitve mora vsebovati zahtevek za pravnomočno izterjavo na novo uvedene državne takse?
• Katera državna inštitucija je pristojna obravnavati pobudo za izdajanje državljanskega priročnika?

Ministrstvo za javno upravo (v nadaljevanju MJU) je dne 8.5.2005 z dopisom pod šifro 092-9/2005-3, ki jo je v vednost prejel tudi prosilec, Agenciji odstopilo zadevo v reševanje. MJU je  v istem dopisu pojasnilo, da se prosilčevo zaprosilo za obrazložitev nanaša na Uredbo o taksi za obremenjevanje voda. Ta uredba je prenehala veljati dne 2.12.2004 in sedaj to vprašanje ureja Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (Ur. l. RS; št. 123/2004) in da je višina okoljske dajatve določena s sklepom Vlade RS o določitvi cene za enoto obremenitve voda za leto 2005 (Ur l. RS, št. 19/2005), ki od dne 1.3.2005 znaša 6.236 SIT. O izdaji odločbe o odmeri in nadzor pa je pristojen organ. Glede pobude Vladi RS za izdelavo Državljanskega priročnika pa so prosilca obvestili, da se vsi podatki že nahajajo na spletnih straneh posameznih ministrstev. Prav tako je postopek seznanjanja s predpisi določen, saj morajo biti vsi objavljeni v Uradnem listu RS z določenim rokom pred uveljavitvijo, ki je prav tako namenjen seznanjanju naslovljencev.

Prosilec je dne 9.4.2005 na Agencijo naslovil zahtevo, da mu pošljejo fotokopije predpisov, ki vsebujejo pojasnila oziroma odgovor:
• Določbe, na osnovi katerih mu je bila zaračunana taksa za obremenjevanje voda v naslednjih količinah na osebo : 1997/35,5 m3, 1998/35,4 m3, 1999/36 m3, 2000/42 m3, 2001, 2002, 203/60 m3;
• Določbe, ki vsebujejo kriterije, katera naselja so bila v letih 1996 do 2005 oproščena plačevanja te takse;
• Kateri organ je sprejel gornje predpise, kje so bili javno objavljeni in kdaj so stopili v veljavo.

Agencija je dne 19.4.2005 z dopisom št. 09001-62/205 prosilcu odgovorila. Obrazložila je  pravno podlago za obračun takse za obremenjevanje vode oziroma okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda ter določbe, ki določajo način izračuna dajatve ter organe, ki takso obračunavajo. Obrazložilo je tudi primere, v katerih gre za oprostitev plačila takse.

Prosilec je dne 3.6.2005 pri Pooblaščencu vložil pritožbo. Navedel je, da se je dne 30.3.2005 s svojo zadevo obrnil na MJU. Ker do 25.4.2005 ni prejel odgovora, je poslal urgenco. Dne 13.5.2005 je od MJU, Direktorata za E-upravo in upravne procese, prejel dopis z dne 8.5.2005, da so njegovo zadevo odstopili v reševanje Agenciji. Ob tem pa so povsem prekvalificirali njegova vprašanja. Dne 16.5.2005 je na to telefonsko opozoril podsekretarko na MJU z opozorilom, da je prisiljen vztrajati pri odgovoru. Do danes odgovora ni prejel. V svoji urgenci z dne 25.4.2005 je zelo jasno formuliral dvoje vprašanj, na katere ni nobenega odgovora. Prvo vprašanje so prekvalificirali v pritožbo in podali neko tolmačenje, za katero sploh ne vprašuje. Tudi na drugo vprašanje niso dali odgovora, pač pa zgolj informacijo, da se želeni podatki nahajajo na spletnih straneh, kar je sicer javnosti znano, vendar večini državljanov to nič ne koristi, ker je tozadevno nepismena. Tudi Agenciji je dne 9.4.2005 poslal vprašanje, sklicujoč se na ZDIJZ, naj mu vendarle odgovorijo na vprašanje, katerega jim zastavlja že od leta 1998, vendar je tudi v odgovoru z dne 19.4.2005 zgolj sprenevedanje in podajanje informacij, za katera sploh ne sprašuje.

Pritožba ni utemeljena.

Kot izhaja iz poteka postopka pred vložitvijo pritožbe, prosilec vlaga dvoje pritožb zaradi molka in sicer zoper molk MJU in molk Agencije. Ker sta si pisni zahtevi, ki ju je vložil na MJU in organ, po vsebini podobni, je Pooblaščenec o obeh zadevah odločil z eno odločbo.

Uvodoma je potrebno opozoriti, da je Pooblaščenec v skladu s 1. odst. 28. čl. ZDIJZ  samostojen državni organ, ki je pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Pri tem je potrebno izpostaviti, da Pooblaščenec ni pristojen za samo posredovanje informacij javnega značaja oziroma za posredovanje pri organih, ki so zavezani za posredovanje informacij javnega značaja izven konkretnega pritožbenega postopka.

Pooblaščenec ugotavlja, da prosilec ne zahteva informacij javnega značaja. Pojem informacije javnega značaja je opredeljen v 4. č. ZDIJZ, ki določa, da je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali  pridobil od drugih oseb. Iz te opredelitve izhaja, da odgovori na vprašanja oziroma pojasnila, razne obrazložitve, komentarji in analize stanj ne predstavljajo informacije javnega značaja. Na pojasnila in razlage se torej načelo prostega dostopa, zapisanega v 5. čl. ZDIJZ, ne razteza in zato organi zavezanci po ZDIJZ nimajo dolžnosti, da prosilcem odgovarjajo na vprašanje ter da dajejo pojasnila v zvezi z delovnim področjem organa.

Prosilec je zahteval odgovore na zgoraj navedena vprašanja oziroma informacije o pravnih podlagah, določbah, ki so podlaga za obračun takse za obremenjevanje vode. Vsa vprašanja se nanašajo na razloge in način obračuna zdajšnje okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda. Iz narave zastavljenih vprašanj je poleg tega razvidno, da prosilec ne išče informacije, temveč da potrebuje tolmačenje in razlago v zvezi z obračunavanjem takse s strani Javnega komunalnega podjetja Komunala Ribnica d.o.o.

Ker prosilec ne zahteva informacije javnega značaja v skladu s 4. čl. ZDIJZ, temveč zahteva pojasnilo in razlage v zvezi z načinom obračuna okoljske dajatve, njegova zahteva po ZDIJZ ne more biti vsebinsko utemeljena. Z odgovori, ki jih prosilec zahteva, namreč MJU in Agencija ne razpolagata v oblikah, primeroma naštetih v 4. čl. ZDIJZ. Ključnega pomena v tej zadevi je, da ZDIJZ ne varuje pravice zahtevati obrazložitev posameznih informacij, njihovo analizo, komentarje ali mnenja k posameznim informacijam. Odgovori na vprašanja tudi niso zajeti v dokumentih oziroma pravnih predpisih, ki so bili prosilcu posredovani s strani Javnega komunalnega podjetja Komunala Ribnica d.o.o.. Oba organa zavezanca po ZDIJZ, tako MJU in Agencija, sta na prosilčevo vlogo pripravila odgovore na vprašanja; takšno ravnanje jima nalaga načelo prijazne uprave, ki je podrobneje izpeljano v Uredbi o upravnem poslovanju (Ur. l. RS; št. 20/2005). Ob tem je potrebno izrecno opozoriti, da sta tako MJU in Agencija zahteve ZDIJZ presegla s tem, ko sta prosilcu posredovala pojasnila v zvezi z njegovimi vprašanji. V pritožbenem postopku dostopa do informacij javnega značaja pa je poglavitnega pomena, da organi zavezanci po ZDIJZ niso dolžni posredovati za posamezno zahtevo posebej pripravljenih odgovorov na vprašanja, ki pred tem predvidevajo pregled podatkov in/ali izdelavo  zaključkov.

Ker se molk organa v skladu s 4. odst. 22. čl. ZDIJZ šteje kot odločba, s katero je zahteva zavrnjena, iz obrazložitve te odločbe Pooblaščenca pa so razvidni razlogi za zavrnitev obeh zahtev, to pomeni, da tudi pritožbi nista utemeljeni. Pooblaščenec je na podlagi 3. odst. 255. čl. ZUP o zahtevah prosilca odločil in podal  tudi razloge za zavrnitev obeh zahtev.

POUK O PRAVNEM SREDSTVU:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč je dopustno sprožiti upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče. Tožba se lahko pošlje po pošti, vloži pisno ali da ustno na zapisnik pri sodišču. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.


Pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja:
Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav.,
pooblaščenka