Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 27.07.2006
Title: Prosilec zoper molk Centra za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič Draga
Number: 0900-233/2006/7
Category: Ali dokument obstaja?
Status: Refused


Datum: 28.07.06
Šifra: 0900-233/2006/7

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po namestnici pooblaščenke Sonji Bien, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/03 ter spremembe in dopolnitve, v nadaljevanju ZDIJZ) in 3. odstavka 255. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99 ter spremembe in dopolnitve, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……………. (v nadaljevanju prosilec) zoper molk Centra za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič Draga, Draga 1, 1292 Ig (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

ODLOČBO:


Pritožba zaradi molka ni utemeljena, zahteva prosilca se zavrne.

OBRAZLOŽITEV:



Prosilec je dne 11.04.2006 na organ naslovil zahtevo, v kateri je od organa zahteval informacije v zvezi s standardi in normativi za opravljanje socialnovarstvenih storitev pri organu, in sicer:
- Katera od dosedanjih odločitev organa je veljavna: ali odločitev Sveta zavoda z dne 17.02.2006, ki je zapisana v delovnem načrtu Centra za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič Draga (v nadaljevanju CUDV Draga) za leto 2006 (31,35 varuhinj), ali tista, ki jo je napovedala direktorica organa na sestanku staršev dne 31.03.2006 (in koliko varuhinj)?
- Že več kot eno leto so na porodniški oz. daljši bolniški odsotnosti 4 varuhinje doma Škofljica. Ali te varuhinje še sodijo med zaposlene v domu Škofljica? Če sodijo – zakaj jih – skladno z dosedanjo prakso in glede na nesporne dejanske potrebe in glede na veliko obremenitev prisotnih varuhinj – organ ne nadomešča z ustreznimi nadomestnimi kadri?

Prosilec je v svoji zahtevi še navedel, da svoj pravni interes za zaprošene informacije izkazuje tudi z dejstvom, da je zakoniti zastopnik varovanca ………….. v zavodu CUDV Draga, predstavnik zakonitih zastopnikov varovancev doma Škofljica in s tem, da je potekel trimesečni rok, ki ga je Ustavno sodišče določilo Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve za odpravo ugotovljene neskladnosti Pravilnika o standardih in normativih za opravljanje socialnovarstvenih storitev z ustavo. Dodaja še, da se z vsebino zaprošenih informacij želi seznaniti v obliki elektronskega zapisa ali fizične kopije dokumentov.

Dne 04.05.2006 je organ prosilcu po elektronski pošti poslal odgovor, v katerem najprej navaja, da je bil prosilec o dosedanjih aktivnostih glede števila zaposlenih v Domu že večkrat informiran, tako na sestanku ožje skupine staršev, kot na sestanku vseh staršev Doma, nazadnje 31.03.2006, zato se je organ v nadaljevanju omejil le na prosilčevi dve vprašanji. Organ navaja, da se je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve glede na odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-192/05 z dne 15.12.2005 odločilo, da bo v celoti spremenilo Pravilnik o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev. To je Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve priporočal tudi strokovni svet. Glede na to, da se je pričakovala uskladitev standardov po odločbi Ustavnega sodišča v treh mesecih, je v načrtu CUDV Draga za leto 2006 predvideno enako število varuhinj tako za odrasle kot za otroke. Plan je potrdil tudi Svet Centra. Pri tem pa organ poudarja, da je načrt samo okvir, oz. predvidevanje, konkretna izvedba načrta pa je seveda odvisna od konkretnih predpisov. Zaradi kasnejše odločitve Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve o celotni prenovi standardov in normativov in glede na število zaposlenih varuhinj po uveljavitvi normativov v letu 2004, je imel organ skupni sestanek z direktorjem direktorata za socialne zadeve. Dogovorili so se, da do sprejema novih normativov v enoti Škofljica, zadržijo proporcionalno takšno število zaposlenih, kot je bilo načrtovano v času pričetka delovanja Doma (29 za do 78 stanovalcev). V teh letih se je število stanovalcev Doma zmanjšalo in nekaj stanovalcev obiskuje Varstveno delovni center, kar pomeni, da v domu preživijo 8 ur manj časa. Tako je dogovorjeno število zaposlenih varuhinj 25. Na porodniškem dopustu sta dve varuhinji, ki sta bili pred nastopom porodniškega dopusta zaposleni v Domu in ena varuhinja, ki je nastopila porodniški dopust v mesecu aprilu. Te delavke (kakor tudi vsi ostali delavci Centra) so zaposlene v CUDV Draga. Ker imajo vse odsotne delavke ustrezno nadomestilo, v skladu z obstoječo zakonodajo, se organ s trditvijo prosilca, da jih nihče na nadomešča, ne more strinjati.

Prosilec je organu dne 08.05.2006 po elektronski pošti poslal dopis, ki ga ja naslovil »Zahteva po informacijah javnega značaja«. V njem prosilec navaja, »da se želi opredeliti do vsebine pojasnil, ki jih je prejel od organa v zvezi s svojimi vprašanji in  vprašati, kar je še vedno nejasnega oz. je ostalo še naprej neodgovorjenega«. Prosilec se v odgovoru opredeljuje do navedb organa iz dopisa z dne 04.05.2006, pri čemer še posebej poudarja, da je načrt dela CUDV Draga za leto 2006, ki ga je dne 17.02.2006 potrdil Svet zavoda, dokument, ki ga je zavod dolžan sprejeti kot obvezno usmeritev za svoje delo v prihodnjem letu in mora kot tak temeljiti na veljavnih predpisih. Pravni temelj kakršnegakoli dogovora za odmero števila varuhinj je po njegovem mnenju lahko le na podlagi odločbe Ustavnega sodišča sprejeti Pravilnik, ne pa zgolj dogovor s skupnega sestanka javnih funkcionarjev. Po njegovem mnenju je organ med vsemi letnimi podatki za izračun začasnih socialnovarstvenih standardov izbral tiste, ki dajo kot rezultat izračuna najmanjše število varuhinj.

Prosilec sprašuje, kakšen način uveljavitve odločbe Ustavnega sodišča je organ, ki najbolj pozna konkretne razmere in tako lahko tudi najbolj ustrezno presodi posledice takšne ali drugačne odločitve, predlagal Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Prosilec organ poziva, naj ga seznani z uradnimi tovrstnimi predlogi. V nadaljevanju prosilec pojasnjuje še svoje stališče glede nadomeščanja štirih varuhinj, ki so na porodniškem oz. dolgotrajnejšem bolniškem dopustu. Po njegovem mnenju organ ni odgovoril na njegovo vprašanje, ali se te varuhinje še prišteva k zaposlenim v domu Škofljica. Navaja, da je seznanjen s tem, da so vsi (tudi te varuhinje) zaposleni v CUDV Draga. Ni pa mu organ odgovoril na vprašanje, ali te varuhinje še sodijo v delovni kontigent doma Škofljica. Dejstvo je, da ne prihajajo na delo, kar logično pomeni, da se je število razpoložljivih oz. dejansko zaposlenih varuhinj v domu ustrezno zmanjšalo. Po mnenju prosilca ni ekonomskega opravičila za to, da se izostale varuhinje ne nadomestijo. Prosilec organ sprašuje, zakaj je bilo takšno nadomeščanje možno v času letnih dopustov in velikokrat v preteklosti (zdaj pa naj ne bi bilo več), zakaj vse preteklo leto odsotne varuhinje niso bile nadomeščene in zakaj organ ni počakal s premeščanjem varuhinj do datuma, ko bi zaradi predpisa to moral storiti. Prosilec organ poziva, naj mu pojasni to očitno protislovje.

Dne 26.06.2006 je Pooblaščenec prejel pritožbo prosilca zoper molk organa.

V njej prosilec navaja, da se pritožuje zoper molk organa v zvezi z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, ki jo je 08.05.2006 naslovil na organ in sicer, ker mu organ ni posredoval dokumentov organa o kadrovskih normativih socialnovarstvenih storitev (sklep, zapisnik seje organa zavoda ali izjava oz. dopis odgovorne osebe zavoda Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve oz. strokovnemu organu ministrstva ali drug dokument), iz katerega je razvidno stališče o problematiki kadrovskih normativov, oziroma stališče ali predlog glede tega, kako in kdaj izpolniti odločbo Ustavnega sodišča z dne 15.12.2006 (Odločba Ustavnega sodišča o odpravi neupravičene diskriminacije pri varstvu odraslih oseb z motnjo v razvoju v razmerju do skupine otrok in mladostnikov). Gre za zahtevo, ki jo je prosilec navedel pod 3. točko v  dopisu z dne 08.05.2006.

Pooblaščenec je z dopisom št. 0900-233/2006/2 z dne 30.06.2006 organ pozval, naj mu v roku 3 dni sporoči, zakaj o zahtevi prosilca ni odločil z odločbo, niti mu ni posredoval zahtevanih informacij.

Organ je Pooblaščencu odgovoril z dopisom št. IP/300-AI/SSZ/06 z dne 06.07.2006. Po njegovem mnenju je pritožba prosilca brezpredmetna oz. neutemeljena. To organ utemeljuje z dejstvom, da  prosilec z dopisom z dne 08.05.2006 ni zahteval informacij javnega značaja, temveč je samo izrazil svoje nestrinjanje in nezadovoljstvo z odgovorom organa z dne 04.05.2006. Po mnenju organa odgovori na vprašanja ne pomenijo informacij javnega značaja, obenem pa iz vsebine prosilčevega elektronskega sporočila z dne 08.05.2006 ni bilo mogoče razbrati, da gre za zahtevo za informacijo javnega značaja, zato organ prosilca ni pozval na dopolnitev zahteve v skladu s 3. odstavkom 17. člena ZDIJZ. V 3. točki prosilčevega dopisa z dne 08.05.2006 ni navedeno, da prosilec zahteva sklepe, dopise ali kaj podobnega (kot to navaja prosilec v pritožbi), hkrati pa tudi ni navedeno, v kakšni obliki in na kateri naslov jih želi prejeti. Izhajajoč iz dejstva, da prosilec ni navedel, v kakšni obliki želi biti seznanjen, je bil s tem seznanjen ustno na sestanku staršev, dne 24.05.2006. Na tem sestanku je pod točko »aktualne informacije« direktorica organa pojasnila, da so bili normativi sprejeti tik pred iztekom mandata prejšnje vlade in nanje organ ni imel vpliva. To pa pomeni, da organ z listinami, ki jih želi prosilec, ne razpolaga. Sprejem Pravilnika o normativih in standardih socialnovarstvenih storitev je v pristojnosti Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Ker mora organ delo organizirati v skladu z veljavnimi normativi, je bil na direktoratu za socialne zadeve Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve organiziran delovni sestanek, o katerem je organ prosilca obvestil ustno in pisno (kar je razvidno tudi iz dopisa z dne 08.05.2006). Z zaključki sestanka je prosilca seznanilo tudi Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Organ opozarja, da kadrovski normativi socialno varstvenih storitev organa ne obstajajo. Konkretna kadrovska zasedba je določena v letnem delovnem načrtu CUDV Draga za leto 2006, ki ga ima tudi prosilec (med drugim se nanj sklicuje tudi v dopisu z dne 08.05.2006). Realizacija kadrovske zasedbe za preteklo leto je razvidna iz  Poročila CUDV Draga za leto 2005, s katerim prosilec prav tako razpolaga.

Organ še dodaja, da je prosilec sicer dopis naslovil kot zahtevo po informacijah javnega značaja, vendar je v skladu s 3. odstavkom 17. člena ZDIJZ zahtevo potrebno presojati po vsebini oziroma naravi stvari, še posebej, ker je pod tem naslovom poslal prvotno elektronsko pismo, na katero je organ že odgovoril in prosilcu posredoval zahtevane informacije. Ker niti iz dopisa, niti iz konkludentnih dejanj prosilca (na sestanku staršev dne 24.05.2006 ni omenil nobenih sklepov, dopisov, zapisnikov, v kasnejših elektronskih sporočilih pa tudi ni nakazal, da od organa še karkoli zahteva oziroma pričakuje), ni izhajalo, da gre za zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, je organ prepričan, da je ravnal pravilno. Še posebej, ker ZDIJZ v 3. odstavku 17. člena izrecno določa, da obravnava organ zahtevo za dostop do informacije javnega značaja samo v primeru, če to izhaja iz narave same zahteve.

Organ zanika navedbe prosilca, da bi sodeloval z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve pri odločanju o tem, kako in kdaj uveljaviti odločbo Ustavnega sodišča. Po mnenju organa so navedbe prosilca, da je direktorica organa soglašala s stališčem, da v domu Škofljica zadošča nižji kadrovski normativ za varuhinje od tistega, ki ga trenutno terjajo veljavni predpisi in na Svetu Centra sprejeti načrt dela Centra za leto 2006, ne samo brezpredmetne, ampak tudi neresnične. Očitek, da je direktorica soglašala s stališčem, da v domu Škofljica zadošča nižji kadrovski normativ za varuhinje od tistega, ki ga trenutno terjajo veljavni predpisi, pa ima po mnenju organa, tudi vse znake kaznivega dejanja žaljive obdolžitve po 171. členu Kazenskega zakonika Republike Slovenije. Organ poudarja, da kljub temu, da nima v postopku sprejemanja oz. usklajevanja normativov in standardov socialno varstvenih storitev nobenih pristojnosti, se je z informacijami, s katerimi je organ razpolagal (v nedokumentirani obliki) prosilca in druge starše ter skrbnike stanovalcev redno seznanjalo, tako v lanskem, kot tudi v letošnjem letu. Po datumu 29.03.2006 (ko se je iztekel rok za uskladitev določb Pravilnika o normativih in standardih socialnovarstvenih storitev z določbo Ustavnega sodišča) so bile v zvezi z informiranjem izpeljane naslednje aktivnosti:
• Sestanek staršev Doma Škofljica dne 31.03.2006,
• Sestanek sveta staršev Centra dne 12.04.2006,
• Odgovor direktorice Centra prosilcu dne 04.05.2006,
• Sestanek sveta staršev Centra dne 24.05.2006,
• Sestanek na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve dne 15.06.2006, v navzočnosti predsednice strokovnega sveta dr. Mare Ovsenak, direktorja direktorata za socialne zadeve g. Štefana Kocipra, predstavnice Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve v svetu Centra ge. Silve Košnjak, v.d. direktorice CUVD Draga ge. Valerije Bužan in prosilca.

Organ še dodaja, da v zvezi z dopisom prosilca sploh ni bilo možno izdati odločbe, saj so razlogi za zavrnitev taksativno našteti v 6. členu ZDIJZ. Prav tako ni bilo možno ravnati po 20. členu ZDIJZ, saj s temi informacijami ne razpolaga noben drug organ. Hkrati pa to pomeni, da organ tudi v primeru, če bi lahko iz dopisa razbral, da gre za zahtevo po 3. odstavku 17. člena ZDIJZ in bi prosilec vlogo dopolnil, zaradi taksativnih razlogov ZDIJZ ne bi bilo mogoče izdati odločbe o zavrnitvi oz. sklepa o zavrženju zahteve. Organ meni, da je zato ravnal povsem korektno, ko je prosilca o tem samo seznanil. Kot dokaz je organ k dopisu priložil naslednje dokumente:
• Zapisnik sestanka staršev Doma Škofljica z dne 31.03.2006,
• Zapisnik sestanka staršev Centra z dne 12.04.2006,
• Odgovor direktorice organa z dne 04.05.2006,
• Dopis prosilca z dne 08.05.2006,
• Zapisnik sestanka sveta staršev Centra dne 24.05.2006.

Pooblaščenec je organ z dopisom dne 12.07.2006 pozval, naj mu, na podlagi 2. odstavka 245. člena ZUP, pošlje vse dokumente, iz katerih izhajajo vse dejavnosti organa v zvezi s prenovo standardov in normativov za opravljanje socialnovarstvenih storitev.

Pooblaščenec je prejel odgovor organa dne 18.07.2006. V njem organ pojasnjuje, da je organ javni zavod, ki izvaja socialnovarstvene storitve po 4. in 5. točki 11. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 36/04). Kadrovska zasedba se v skladu z normativi in standardi določi z letnim delovnim načrtom, realizacija kadrov pa se pregleda in potrdi s poročilom CUDV Draga, ki ga v skladu s 85. členom Statuta CUDV Draga in 5a. členom Sklepa o preoblikovanju CUDV Draga v javni socialnovarstveni zavod, sprejme Svet Centra. Navedene akte je organ Pooblaščencu posredoval v prilogi. Organ navaja, da ga je prosilec v dopisu z dne 04.01.2006 pozval, naj v stikih z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve, deluje v smeri čim hitrejše uveljavitve in ob pripravljanju sprememb podpre enako obravnavanje vseh delov populacije. Organ zatrjuje, da v zvezi z navedenim dopisom prosilca z dne 04.01.2006, na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve niso bili poslani nobeni dopisi, sprejeti sklepi ali karkoli drugega. Po mnenju organa bi bilo ministru nesmiselno predlagati to, kar mu je naložilo že Ustavno sodiš0če RS (enako obravnavanje vseh delov populacije). V postopku pripravljanja sprememb in dopolnitev normativov oz. usklajevanja, organ ni sodeloval. Iz vsega navedenega sledi, da tovrstnih uradnih predlogov pri organu ni in jih zato tudi ne more izročiti. Organ je dopisu priložil:
• Letni delovni načrt CUDV Draga za leto 2006,
• Poročilo CUDV Draga za leto 2005,
• Statut Centra,
• Sklep o preoblikovanju CUDV Draga v javni socialnovarstveni zavod,
• Dopis prosilca z dne 04.01.2006.

Pritožba ni utemeljena.

1. Procesni vidiki
Pooblaščenec ugotavlja, da niso utemeljene navedbe organa, da iz dopisa prosilca z dne 08.05.2006 ne izhaja, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. Prosilec je zahtevo namreč jasno označil kot: «Zahtevo po informacijah javnega značaja«. Ne glede na to, da se prosilec v zahtevi predvsem opredeljuje do navedb organa iz dopisa z dne 04.05.2006, pa pod 3. točko tudi poziva organ, naj ga seznani z uradnimi predlogi o tem, kakšen način uveljavitve odločbe Ustavnega sodišča je organ predlagal Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve.

Organ se sklicuje na dejstvo, da prosilec ni natančno navedel, da se želi seznaniti s sklepi, dopisi ali čim podobnim, hkrati pa tudi ni navedel, v kakšni obliki in na kateri naslov jih želi prejeti. Izhajajoč iz dejstva, da prosilec ni navedel, v kakšni obliki želi biti seznanjen, ga je organ z informacijami seznanil ustno, na sestanku staršev, dne 24.05.2006.

Pooblaščenec ugotavlja, da mora organ pozvati prosilca, naj zahtevo v določenem roku dopolni, če je zahteva nepopolna in je organ zaradi tega ne more obravnavati. Navedeno jasno izhaja iz 18. člena ZDIJZ, ki obenem določa, da  je organ prosilcu pri tem dolžan nuditi ustrezno pomoč. Pooblaščenec pri tem pojasnjuje, da prosilcu ni treba do potankosti opredeliti zahtevanih informacij, mora pa jih opisati s tolikšno natančnostjo, da organ zahtevek lahko obravnava. To pomeni, da organ od prosilcev ne sme zahtevati podrobnosti, ki za identifikacijo iskanega dokumenta niso neizogibno potrebne, če ima na razpolago dovolj drugih podatkov, po katerih lahko dokument oziroma dokumente najde. Upoštevati moramo tudi dejstvo, da prosilci pogosto ne vedo, koliko tovrstnih dokumentov organ poseduje. V tem primeru mu mora organ posredovati vse dokumente, ki se nanašajo na določeno vprašanje (podrobneje glej doktorsko disertacijo Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana 2004, str. 347).

Organ bi prosilca moral pozvati, naj zahtevo dopolni in se opredeli, na kakšen način želi prejeti zahtevano informacijo. Vsak prosilec ima na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja tako, da jo pridobi na vpogled, ali da pridobi njen prepis, fotokopijo, ali njen elektronski zapis. Kot izhaja iz 2. odstavka 5. člena in 2. točke 2. odstavka 17. člena ZDIJZ, je način seznanitve z vsebino zahtevane informacije odvisen od želje prosilca. Navedeno izrecno določa tudi 16. člen Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 76/05), ki pravi, da lahko prosilec sam izbere obliko, v kateri želi dobiti informacijo, če se informacija nahaja tako v elektronski kot v fizični obliki. V primeru, da se informacija nahaja samo v eni od teh oblik, in organ razpolaga s tehnološkimi zmogljivostmi za potrebno pretvorbo, lahko prosilec sam izbere obliko, pri čemer mu organ zaračuna materialne stroške pretvorbe iz elektronske v fizično obliko ali pretvorbe fizične oblike v elektronsko obliko skladno z zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi. Ni torej upravičeno sklicevanje organa na dejstvo, da je prosilca z zahtevano informacijo seznanil ustno, ker prosilec ni opredelil oblike, v kateri želi informacijo prejeti.

Prav tako ni mogoče slediti razlagi organa, da 3. odstavek 17. člena ZDIJZ določa, da obravnava organ zahtevo za dostop do informacije javnega značaja samo v primeru, če to izhaja iz narave same zahteve, zato zahteve prosilca ni obravnaval, ker niti iz dopisa, niti iz konkludentnih dejanj prosilca ni izhajalo, da prosilec od organa še karkoli pričakuje.

Po določbi 3. odstavka 17. člena ZDIJZ prosilcu ni treba pravno utemeljiti zahteve ali izrecno označiti, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. Če iz narave zahteve izhaja, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja po tem zakonu, organ obravnava zahtevo po tem zakonu. Namen navedene določbe je omogočiti prosilcem čim širši dostop do informacij javnega značaja, ne pa ga omejevati. Odločanje po ZDIJZ predstavlja odločanje o pravicah oz. pravnih koristih strank na področju upravnega prava, pri čemer 15. člen ZDIJZ določa, da se pri odločanju o zahtevi za dostop do informacij javnega značaja subsidiarno uporablja ZUP. Eno izmed temeljnih načel upravnega postopka je tudi načelo varstva pravic strank in varstva javnih koristi, določeno v 7. členu ZUP. Upoštevaje navedeno načelo mora organ pri odločanju o pravicah, obveznostih in pravnih koristih strank uporabljati tiste s predpisi določene ukrepe, ki so zanje ugodnejši, če se z njimi doseže namen predpisa. Prav tako mora organ skrbeti, da nevednost in neukost stranke in drugih udeležencev v postopku nista v škodo pravic, ki jim gredo po zakonu. Stranke pogosto ne razumejo niti pomena svojih dejanj v postopku niti pomena izjav, ki jih dajejo, ali pa se vzdržijo izjav, ki bi jih morale dati, ali opustijo določeno ravnaje. Takšnim strankam mora organ, ki vodi postopek, pomagati (več Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, urednika dr. Tone Jerovšek in prof.dr. Gorazd Trpin, Inštitut za javno upravo, 2005, komentar 7. člena).

Organ navaja, da so razlogi za zavrnitev zahteve za dostop do informacij javnega značaja taksativno našteti v 6. členu ZDIJZ in da prosilcu ni bilo možno izdati odločbe, ker zahtevana informacija ne obstaja, kar pa ne predstavlja ene izmed izjem po navedenem členu.

Pooblaščenec pojasnjuje, da mora organ, tudi v primeru neobstoja informacije javnega značaja, o zahtevi prosilca odločiti in v tem primeru zaradi zavrnitve zahteve izdati odločbo. 2. odstavek 22. člena ZDIJZ določa, da organ izda pisno odločbo, če zahtevo za dostop delno ali v celoti zavrne (iz razloga, ker ne gre za informacijo javnega značaja ali pa, ker je podan eden izmed razlogov, taksativno naštetih v 6. členu ZDIJZ, iz katerih se dostop do informacije zavrne). Odločanje o obstoju informacije javnega značaja namreč predstavlja meritorno določanje, saj organ zahtevo prosilca vzame v obravnavo in o njej vsebinsko odloči, saj lahko ugotovi, da informacija ne obstaja. Pisna odločba mora, poleg ostalih sestavin, vsebovati tudi obrazložitev razlogov, zaradi katerih je bila zahteva zavrnjena, ter pouk o pravnem sredstvu.

2. Pojem in obstoj informacije javnega značaja
ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, opredeljene v 2. odstavku 39. člena Ustave RS (Uradni list RS, št. 33/91-I s spremembami) in ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. Posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, ne samo v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja, ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. V 1. in 2. odstavku 5. člena ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop do informacij, ne glede na pravni interes. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur. Organ torej nosi dokazno breme za dokazovanje, da so določene informacije izvzete iz prostega dostopa, in sicer zato, ker sploh ne gre za informacijo javnega značaja, ali pa sicer so izpolnjeni kriteriji za informacijo javnega značaja, vendar se lahko zavrne dostop do nje zaradi ene od zakonsko opredeljenih izjem po 1. odstavku 6. člena ZDIJZ.

Organ je javni socialno varstveni zavod, kot tak ustanovljen s sklepom Vlade RS št. 022-03/93-14/1-8 z dne 27.05.1993, na podlagi 3. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, s spremembami in dopolnitvami) in 131. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 54/92, s spremembami in dopolnitvami). 3. člena statuta organa določa, da organ kot osnovno dejavnost izvaja dejavnosti za otroke, mladostnike in odrasle osebe z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju z dodatnimi motnjami, ki so z zakonom določene kot javna služba. Ustanovitelj organa je Republika Slovenija, ustanoviteljske pravice in obveznosti pa izvršuje Vlada RS. Iz navedenega sledi, da je organ pravna oseba javnega prava, ki sodi znotraj kroga organov, ki so zavezanci po zgoraj citiranem 1. odstavku 1. člena ZDIJZ.

Informacija javnega značaja je po določilu 1. odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb.

Iz citiranega 1. odstavka 4. člena ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji:
• da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le- ta pridobil v okviru svojih pristojnosti),
• da organ z njo razpolaga,
• da se informacija nahaja v materializirani obliki.

Organ mora informacijo javnega značaja izdelati pri svojem delu in v postopkih, za katere je pristojen v skladu s splošnimi predpisi. Informacija mora torej biti povezana z delovnim področjem organa. Pri tem ni nujno, da je organ informacijo izdelal sam. Lahko jo je pridobil od drugih oseb, celo od zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. člena ZDIJZ. Pomembno je le, da je organ informacijo pridobil v okviru svojih pristojnosti (podrobneje glej doktorsko disertacijo Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana 2004, str. 148).

Na poziv Pooblaščenca, naj mu predloži vse dokumente, iz katerih izhajajo vse dejavnosti v zvezi s prenovo standardov in normativov za opravljanje socialnovarstvenih storitev, je organ pojasnil, da z dokumenti ne razpolaga. Organ navaja, da v postopku pripravljanja sprememb in dopolnitev normativov, ki poteka na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, ne sodeluje. Organ ni Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, v zvezi s problematiko kadrovskih normativov oz. stališčem ali predlogom glede tega, kako in kdaj izpolniti odločbo Ustavnega sodišča z dne 15.12.2006, poslal nobenih dopisov, sprejetih sklepov ali karkoli drugega v zvezi s tem. Organ je Pooblaščencu posredoval letni delovni načrt organa, poročilo o delu za leto 2005, statut organa, sklep o ustanovitvi organa kot javnega socialnovarstvenega zavoda in dopis prosilca z dne 04.01.2006. Pooblaščenec ugotavlja, da predloženi dokumenti ne vsebujejo informacije, ki jo zahteva prosilec (to je stališča organa do vprašanja kadrovskih normativov za socialnovarstvene storitve).

Pooblaščenec ne vidi razumnega razloga, da ne bi verjel navedbi organa, da ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti. Sprejem Pravilnika o standardih in normativih socialno varstvenih storitev, je na podlagi drugega odstavka 11. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 54/95, s spremembami in dopolnitvami), v pristojnosti ministra, pristojnega za socialna varstvo. Organ v postopku sprejema navedenega pravilnika nima nobenih formalnih  pristojnosti. Iz tega razloga Pooblaščenec ob reševanju te pritožbe tudi ni mogel posumiti, da organ prve stopnje z zahtevanimi informacijami razpolaga, vendar mu jih v celoti ali delno ne posreduje (prim. 2. odst. 10. čl. ZInfP). Pri tem velja ponovno opozoriti na strogo načelo materializirane oblike, ki pomeni, da gre za informacijo javnega značaja le v primeru, če se informacija nahaja v nekem fizičnem mediju, ki se da ponovno priklicati (3. kriterij).

Informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Iz navedenega izhaja, da je z vidika 1. odstavka 4. člena ZDIJZ popolnoma nepomembno, ali organ dejansko ima kakšno stališče do prenove standardov in normativov za opravljanje socialnovarstvenih storitev. Če stališče ni zapisano na nobenem fizičnem mediju v organu, ne gre za informacijo javnega značaja v smislu 1. odstavka 4. člena ZDIJZ. Tudi odgovori na vprašanja oziroma pojasnila, razne obrazložitve, komentarji in analize stanja ne predstavljajo informacije javnega značaja. Organi, zavezanci po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa. Dolžnost posredovanja informacij se namreč nanaša le na tako imenovane »surove« informacije (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 83).

Na podlagi navedenega Pooblaščenec zaključuje, da je pritožbo prosilca potrebno zavrniti, ker organ z zahtevanimi informacijami ne razpolaga. Ker se molk organa v skladu s 4. odst. 22. čl. ZDIJZ šteje kot odločba, s katero je zahteva zavrnjena, iz obrazložitve te odločbe Pooblaščenca pa so razvidni razlogi za zavrnitev zahteve, to pomeni, da pritožba zaradi molka ni utemeljena. Pooblaščenec je na podlagi 3. odst. 255. čl. ZUP o zahtevi prosilca odločil in podal  tudi razloge za zavrnitev zahteve.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče, pisno neposredno pri sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.


Informacijski pooblaščenec:
Sonja Bien, univ. dipl. prav.,
namestnica pooblaščenke