Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 14.09.2006
Title: Prosilec zoper Inšpektorat RS za okolje in prostor
Number: 0900-200/2006/10
Category: Ali dokument obstaja?
Status: Refused


Datum: 15.9.2006
Številka: 0900-200/2006/10

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) po pooblaščenki Nataši Pirc Musar izdaja na podlagi 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja  (Uradni list RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005, v nadaljevanju ZInfP) in 3. odst. 255. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06- uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……… (v nadaljevanju prosilec), zaradi molka Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Dunajska 47, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi odobritve informacij javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

Pritožba zaradi molka in zahteva prosilca se zavrneta.

OBRAZLOŽITEV:

Pooblaščenec je dne 03.05.2006 prejel pritožbo prosilca, v kateri je ta navedel, da je dne 19.01.2006 pri organu vložil zahtevo po statusu vložene prijave.

Pooblaščenec je dne 10.05.2006 na organ naslovil dopis št. 0900-200/2006/2, v katerem je organ pozval, da sporoči, zakaj o zahtevi prosilca ni odločil v zakonitem roku.

Organ je dne 26.05.2006 Pooblaščencu v vednost poslal dopis št. 090-19/2006, iz katerega izhaja, da je zahtevo prosilca odstopil Upravni enoti Litija, sam pa naj ne bi razpolagal z zahtevano informacijo.

Prosilec je dne 31.05.2006 na Pooblaščenca naslovil dopis, v katerem je med drugim navedel, da naj bi bila trditev organa resnična, vendar pa naj bi z zahtevano informacijo razpolagali organi, ki so v njegovi sestavi.

Upravna enota Litija je dne 06.06.2006 na prosilca naslovila dopis št. 090-5/2006, s katerim ga je napotila na Občino Litija.

Prosilec je dne 13.06.2006 na Pooblaščenca naslovil dopis, v katerem je med drugim navedel, da je Upravna enota Litija odgovorila v okviru svojih pristojnosti, da pa je bila njegova pritožba zoper molka organa zaradi proceduralnih zapletov organa, njegovega taktičnega izmikanja in neupravičenih odstopov listin upravičena.

Pritožba ni utemeljena.


ZDIJZ posega v širok spekter delovanja javnega sektorja, ne samo v delu, ko med zavezance zajema širok krog organov javnega sektorja (ne le državne uprave), ki morajo na prvi stopnji slediti določilom zakona, temveč tudi v segmentu same definicije informacije javnega značaja. ZDIJZ predstavlja konkretizacijo ustavne pravice dostopa do informacij javnega značaja, opredeljene v 2. odst. 39. člena Ustave RS (Uradni list RS, št. 33/91-I, s spremembami). ZDIJZ v 1. in 2. odst. 5. člena prost dostop do informacij omogoča vsakomur, ne glede na pravni interes. Namen ZDIJZ, ki izhaja iz 2. člena, je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. Načelo prostega dostopa pomeni tudi, da so vse informacije vseh zavezancev dostopne vsakomur. Organ torej nosi dokazno breme za zatrjevanje, da so določene informacije izvzete iz prostega dostopa, in sicer, zato ker sploh ne gre za informacijo javnega značaja, ali pa sicer gre za takšno informacijo, vendar se dostop zaradi ene od zakonsko opredeljenih izjem po 6. členu ZDIJZ lahko zavrne. Ključnega pomena je zagotovitev nadzora javnosti, ki mora imeti možnost nadzorovati pravilnost delovanja celotnega javnega sektorja. Gre za nadzorno funkcijo pravice do informacij javnega značaja, ki je ena od najpomembnejših funkcij te temeljne človekove pravice. Enako navajajo tudi avtorji Komentarja Zakona o dostopu do informacij javnega značaja. Cit.: ''Druga pomembna funkcija pravice do dostopa do informacij je v tem, da omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave.'' (Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Ljubljana 2005, str. 72; v nadaljevanju Komentar ZDIJZ).

Definicija informacije javnega značaja je določena v 1. odst. 4. člena ZDIJZ. Informacija javnega značaja je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (zakon za vse oblike uporablja izraz dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb.

V tej določbi so zapisani trije osnovni kriteriji, po katerih lahko opredelimo informacijo javnega značaja:

1.) iti mora za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa;
2.) organ mora z njo razpolagati;
3.) nahajati se mora v neki materializirani obliki.

Informacija mora torej biti povezana z delovnim področjem organa. Pri tem ni nujno, da je organ informacijo izdelal sam. Lahko jo je pridobil od drugih oseb, celo od zasebnopravnih subjektov, ki niso organi v smislu 1. člena ZDIJZ. Pomembno je le, da je organ informacijo pridobil v okviru svojih pristojnosti (podrobneje glej doktorsko disertacijo Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana 2004, str. 148).

Ker je iz dopisovanj med organom in prosilcem, kakor tudi iz spisovne dokumentacije, izhajal sum, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja, je Pooblaščenec, kot je opisano v nadaljevanju, ugotavljal najprej, ali je izpolnjen t. i. kriterij materializirane oblike.

Pooblaščenec je v teku reševanje pritožbe zaradi molka organa v skladu s 154. členom (in dalje) ZUP dne 05.09.2006 opravil ustno obravnavo z namenom razjasnitve dejanskega stanja in ugotovitve narave zahtevanih dokumentov. Obravnava je bila opravljena v prisotnosti prosilca in uradnih oseb organa in v prostorih Pooblaščenca (zapisnik št. 0900-200/2006/9). Ustna obravnava v upravnem postopku ima dva poglavitna namena:

1. strankam se omogoči podajanje izjav in predlogov oz. njihovo izpodbijanje:
2. uradni osebi se omogoči skoncentrirano zbiranje in tehtanje za odločitev potrebnih dejstev, kar skupaj vodi v skupni cilj razjasnitve stvari (tako Zakon o splošnem upravnem postopku s komentarjem, Inštitut za javno upravo, Ljubljana 2004).

Kot določa 1. odst. 154. člena ZUP, lahko uradna oseba, ki vodi postopek, po lastnem preudarku ali na predlog stranke razpiše ustno obravnavo vselej, kadar je to koristno za razjasnitev zadeve, mora pa jo razpisati v zadevah, v katerih sta udeleženi dve ali več strank z nasprotujočimi si interesi, ali kadar je treba opraviti ogled ali pa zaslišati priče ali izvedence. Po uveljavljeni praksi je posebej poudarjena dolžnost razpisa ustne obravnave, če gre za udeležbo dveh ali več strank z nasprotnim interesom. Obligatornost ustne obravnave in hkrati merilo za razpis fakultativne ustne obravnave je uveljavljanje in izvajanje temeljnih načel materialne resnice, varstva pravic strank in zaslišanja stranke (8., 7. in 9. člen ZUP), racionalnost (udeležba več strank oz. izvedba več dokazil) in koncentracija. Za ustno obravnavo veljajo poleg temeljnih načel nekatera posebna načela, ki se nanašajo na ugotovitveni postopek ali celo samo na ustno obravnavo: javnost, ustnost, koncentracija, neposrednost, kontradiktornost, preiskovalno in razpravno.

Ustna obravnava se je nanašala na dokumente, ki so bili v povezavi z zahtevo prosilca. Prosilec je na ustni obravnavi navedel, da status prijave razume kot odgovor na vprašanje, ali je bil inšpekcijski postopek začet in kakšno odločitev je inšpektor sprejel. Uradna oseba organa pa je med drugim navedla, da dokument v zvezi z zahtevo prosilca ne obstaja, prosilec pa naj bi imel pravico, da kot stranka lahko vloži vlogo za vpogled v inšpekcijski spis.

Na podlagi ugotovljenih dejstev Pooblaščenec v delu, ko prosilec od organa zahteva informacije javnega značaja, ki jih organ ne poseduje, ocenjuje, da ni izpolnjen prvi pogoj iz 4. člena ZDIJZ, po  katerem je informacija javnega značaja le tista informacija, s katero organ že razpolaga. To pomeni, da ni izpolnjen kriterij materializirane oblike. Ker z zahtevanimi dokumenti organ ne razpolaga,  zavezanci v skladu z ZDIJZ pa so dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, razen v primerih, ko se informacije nahajajo v računalniških bazah, Pooblaščenec zaključuje, da zahtevi prosilca ni mogoče ugoditi. Pooblaščenec tudi poudarja, da je v skladu z 2. členom ZInfP pristojen zgolj za odločanje o tem, ali dokument obstaja ali ne, ker je ta odločitev sestavni element pritožbene presoje, ali je bil dostop do informacij javnega značaja neutemeljeno zavrnjen. Zaradi tega v okviru dostopa do informacij javnega značaja ne gre za odločanje o tem, ali bi nek dokument moral obstajati, pa zaradi različnih vzrokov (npr. napak v okviru postopkov, ki niso postopki po ZDIJZ, namernega ali nenamernega uničenja, izgube …) ne obstaja.

Pooblaščenec zaključuje, da zahtevani dokument ne obstaja, kar pomeni, da ne obstaja niti informacija javnega značaja v smislu 1. odst. 4. čl. ZDIJZ. Ker je Pooblaščenec podal v tem delu razloge za zavrnitev zahteve, je bilo potrebno kot neutemeljeno zavrniti tudi pritožbo zaradi molka.


Pouk o pravnem sredstvu: Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopustna tožba, ki se vloži v 30 dneh po prejemu te odločbe na Upravno sodišče v Ljubljani, Tržaška 68/a, pisno neposredno pri navedenem sodišču ali priporočeno po pošti ali ustno na zapisnik. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži najmanj v treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.



Informacijski pooblaščenec:
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,          
pooblaščenka