Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 31.07.2019
Title: prosilec - Vrtec Anice Černejeve, Celje
Number: 090-135/2019
Category: Osebni podatek
Status: Sustained in part


POVZETEK:

Predmet pritožbenega postopka je bil del izpodbijane odločbe, s katerim je organ zaradi varstva osebnih podatkov zavrnil zahtevo za dostop do poimenskega spiska otrok, ki že obiskujejo vrtec in so bili razporejeni v določeno enoto vrtca in vloge za vpis otrok v vrtec, s pripadajočimi dokazili. IP je ugotovil, da imena in priimki otrok ter staršev, njihovi naslovi, EMŠO številke, označba spola, in številni drugi podatki na dokumentnih predstavljajo osebne podatke ter da podlage za njihovo razkritje ni najti tudi ne prvi alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. V nadaljevanju pa je IP ugotovil, da je organ napačno uporabil pravni predpis, saj ni uporabil instituta delnega dostopa po 7. členu ZDIJZ. IP je tako pritožbi delno ugodil in naložil organu, da mora prosilki omogočiti delni dostop do dokumentov.

 

ODLOČBA:


Številka: 090-135/2019/6
Datum: 31. 7. 2019

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/161 z dne 25. 5. 2018, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05, 51/07 – ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB2, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odločba US, 102/15 in 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ), prvega odstavka 248. ter prvega in drugega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju ZUP) o pritožbi ….. (v nadaljevanju prosilka), z dne 14. 5. 2019, zoper odločbo Vrtca Anice Černejeve, Kajuhova ulica 5, 3000 Celje, (v nadaljevanju organ), z dne 6. 5. 2019, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo


O D L O Č B O:

1.    Pritožbi prosilke z dne 14. 5. 2019 se delno ugodi in se odločba Vrtca Anice Černejeve, št. 090-1/2019/2 z dne 6. 5. 2019 v zavrnilnem delu izreka delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe prosilki omogočiti vpogled in prepis naslednjih dokumentov:
-    dokument »Spisek otrok, ki že obiskujejo vrtec in so bili razporejeni v enoto Sonce pred obravnavo vlog za vpis novincev«, v katerem se prekrijejo imena in priimki otrok,
-    vloge za vpis otroka v vrtec Anice Černejeve Celje za šolsko leto 2019/2020 za vse otroke, ki so na seznamu uvrščeni do 40. mesta s pripadajočimi dokazili, pri čemer na:
- vlogah ostanejo podatki o šifri otroka, številki pošte, pošta in občina stalnega in začasnega prebivališča otroka in staršev, navedba vrtca starejšega otroka, ki bo v šolskem letu 2019/2020 še obiskoval vrtec, vrsta programa v Vrtcu Anice Černejeve, v katerega se otroka vpisuje in datum vloge, v preostalem delu se podatki v vlogah prekrijejo,
- na obrazcu »Priloga k vlogi za vpis« ostanejo podatki o šifri, tabele točkovno ovrednoteni kriteriji, navedba potrdil, ki se prilaga točkovniku in datum, v preostalem delu se obrazci prekrijejo in
- na prilogah, ki so priložene k točkovniku ostane navedba, za kakšno vrsto potrdila gre in datum, če so ti podatki razvidni, v preostalem delu pa se priloge prekrijejo.

2.    V preostalem delu se pritožba zavrne.

3.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.


O B R A Z L O Ž I T E V:

Prosilka je dne 9. 4. 2019 na podlagi ZDIJZ na organ naslovila zahtevo, da ji omogoči vpogled in prepis naslednjih dokumentov: 1. Celotno spisovno dokumentacijo javnega vpisa novincev za šolsko leto 2018/2019, s katero razpolaga zavezanec, predvsem (vendar ne izključno) pa: a. Zapisnik o delu komisije, b. Vloge za vse otroke, ki so na seznamu uvrščeni do 40. mesta s pripadajočimi dokazili na podlagi katerih se odloča (kriteriji za odločanje), 2. Spisek otrok, ki že obiskujejo vrtec in so bili razporejeni v enoto Sonce pred obravnavo vlog za vpis novincev, 3. Podatke o številu mest, ki jih vrtec zagotavlja za predšolske otroke starejše od dveh let za enoto Sonce.

Organ je o zahtevi prosilke odločil z odločbo št. 090-1/2019/2 z dne 6. 5. 2019 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), in sicer je odločil, da se njeni zahtevi delno ugodi, del zahteve pa se zavrne v delu, v katerem zahtevane informacije javnega značaja vsebujejo osebne podatke posameznikov, navedenih v posamičnih listinah. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da bo organ prosilki omogočil vpogled v Zapisnik o delu komisije, pri čemer bo prekril osebne podatke in v podatke o številu mest, ki jih vrtec zagotavlja za predšolske otroke, starejše od dveh let za enoto Sonce, na sedežu organa po predhodni najavi. Iz obrazložitve pa tudi izhaja, da organ zavrača zahtevo prosilke v delu, ko zahtevane informacije vsebujejo osebne podatke posameznikov (vloge za vse otroke, ki so na seznamu uvrščeni do 40. mesta s pripadajočimi dokazili, na podlagi katerih se odloča, in spisek otrok, ki že obiskujejo vrtec in so bili razporejeni v enoto Sonce pred obravnavo vlog za vpis novincev), za posredovanje katerih vlagatelju ne obstoji zakonska ali kakšna druga predpisana podlaga.

O dejanski seznanitvi je bil dne 8. 5. 2019 napravljen dokument »Zapisnik – postopek za sprejem otrok v vrtec za leto 2019 – vpogled v skladu z ZDIJZ«. Iz navedenega zapisnika izhaja, da spodaj podpisana na vpogledu v postopku za sprejem otrok v vrtec, dne 8. 5. 2019, v skladu Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja podajata pripombe, in sicer, da jima niso bili omogočeni na vpogled vsi podatki, ki so bili pomembni kot merilo za izbor. Gre za podatke o zaposlitvi in statusu študenta. Pri čemer menita, da bi jima morali biti ti podatki, v skladu s prvo alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, razkriti.

Prosilka je dne 14. 5. 2019 pri IP vložila pritožbo, ki je bila posredovana organu, v delu, v katerem je bila njena zahteva zavrnjena. Prosilka navaja, da je podala zahtevek zato, ker njen otrok ni bil sprejet v želeno enoto vrtca in je na podlagi dostopa do zahtevanih dokumentov želela preveriti, ali je postopek vpisa potekal v skladu z Zakonom o vrtcih (Ur. l. RS, št. 100/05 in nasl.) ter Pravilnikom o postopku sprejema otrok v javne vrtce Mestne občine Celje. Meni, da je odločitev organa v zavrnilnem delu napačna in v nasprotju s prvo alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj se za financiranje vrtca namenijo javna sredstva in zato bi ji organ moral razkriti vse osebne podatke. Navaja, da se je na vpogledu lahko seznanila le s povzetki spisovne dokumentacije, praktično ji ni bil omogočen dostop do nobene originalne informacije iz predmetnega postopka vpisa, ampak zgolj lastnoročni povzetki naslovnega organa. Prosilka se tako ni mogla seznaniti s postopkom javnega vpisa v vrtec in merili za izbor, zaradi česar tudi ni mogla ugotoviti, ali je postopek javnega vpisa potekal v skladu s predpisi. S tem pa tudi ni bil uresničen namen ZDIJZ, cilj katerega je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravic fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacijo javnega značaja.

Pritožbo prosilke je organ dne 29. 5. 2019, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, na podlagi prvega odstavka 245. člena ZUP, posredoval v odločanje IP. Pri tem je navedel, da svoje odločbe ne bo spreminjal, saj po njegovem mnenju prosilka v svoji zahtevi ni zahtevala pogodb o zaposlitvi staršev in potrdil delodajalcev staršev, ki so priloge vloge ob vpisu otroka v vrtec. Meni, da je to zahtevala šele naknadno, na samem vpogledu. Dostopa do teh dokumentov pa ji ni omogočil, ker meni, da to niso informacije javnega značaja. Obenem podaja določena pojasnila glede posredovane dokumentacije.

IP je pri organu, z dopisom št. 090-135/2019/3 z dne 7. 6. 2019, opravil dodatno poizvedbo, da organ pojasni in posreduj vse dokumente v obliki, kot jih je že dal na vpogled oziroma prepis prosilki, saj iz izreka in obrazložitve izpodbijane odločbe to ni razvidno, prosilka pa se v pritožbi sklicuje, da dokumentov v originalu ni prejela. IP je dne 17. 6. 2019 prejel dodatno zaprošeno dokumentacijo in pojasnilo, da so prosilki že posredovali: - zapisnik o delu komisije, - šifriran seznam sprejetih otrok za šolsko leto 2019/2020, - šifriran čakalni seznam za šolsko leto 2019/2020, - šifriran seznam sprejetih otrok do vključno 52. mesta oziroma vloge do zbranih 40 točk z navedbo občine bivališča staršev in otrok, letnico rojstva otrok ter enoto v katero so sprejeti, - število prostih mest v enoti Sonce za šolsko leto 2019/2020 (po starostnih oddelkih) in – zapis s strani prosilke na samem vpogledu z dne 8. 5. 2019. Organ je ob tem še pojasnil, da je prosilka na vpogledu izrazila zahtevo po vpogledu v naslove otrok in staršev, na kar je organ pristal. Na vpogledu ji je dal šifriran seznam otrok s podatkom občine bivališča staršev in otrok po vrstnem redu glede na število zbranih točk. Ker s tem ni bila zadovoljna, saj je želela vpogled v ulice bivališč, čeprav v vrtcu nimajo šolskih okolišev. Kriterij za sprejem je le občina bivališča staršev in otrok. Zahtevala je tudi vpogled v dokazilo o zaposlenosti staršev, česar ji zaradi varovanja osebnih podatkov niso predali. Prav tako ji organ ni dal poimenskega seznama otrok, ki že obiskujejo vrtec in so bili razporejeni v enoto Sonce v skladu z 12. členom Pravilnika o postopku sprejema otrok v vrtce Mestne občine Celje, ampak le število prostih mest v enoti Sonce z navedbo števila otrok po posameznih oddelkih, ki so jih predhodno razvrstili v skladu s pravilnikom. Prosilka in njen mož sta dokumente fotografirala. Organ je pojasnil, da je prosilka želela podatek zato, ker ni zadovoljna z razporeditvijo njenega otroka v enoto vrtca, ki ni bil v skladu z njeno željo. Starši ob vpisu lahko izrazijo željo, da bi bil otrok vpisan v eno od petih enot vrtca, ne morejo pa otroka vpisati le v določeno enoto vrtca. Vrtec otroke sprejema glede na starost otrok in razpoložljiva prosta mesta po enotah. V letu 2019/2020 je bilo vpisanih otrok v vrtec manj od razpoložljivih mest, zato vrtcu ne bi bilo treba niti sklicati Komisije za sprejem otrok v vrtec, kot izhaja tudi iz zapisnika komisije. Na čakalnem seznamu so ostali samo otroci, ki s 1. 9. 2019 ne izpolnjujejo pogojev za vključitev v vrtec oziroma bodo starostni pogoj 11 mesecev izpolnili kasneje med letom. Kljub temu je bila Komisija sklicana z namenom, da je zagotovljena objektivna obravnava vseh otrok z znanimi kriteriji glede na prednost pri sprejemu v posamezno enoto vrtca. Po mnenju prosilke so bili v enoto, v katero želijo biti vključeni, sprejeti otroci, ki so neupravičeno prejeli več točk kot njihova vloga. Organ navaja, da je prosilka poudarila, da je bila njena vloga točkovana pravilno, očita pa organu, da so bili sprejeti otroci v vrtec, ki nimajo stalnih bivališč tako blizu kot oni oziroma so preseljeni iz tujine, zato želi podatke o ulicah, saj si s pošto bivališča ne more pomagati pri preverjanju sprejetih otrok. Organ povzema navedbe prosilke, kot izhajajo iz zapisnika o vpogledu v dokumente in iz pritožbe. Organ še navaja, da je prosilka dne 8. 5. 2019 posredovala ugovor zoper obvestilo o sprejetju otroka v vrtec, kjer je navedla, da ji niso bile posredovane vse informacije javnega značaja, na podlagi katerih bi lahko preverila, ali je postopek potekal v skladu z vsemi predpisi na področju sprejema otroka v vrtec. Organ ob tem navaja, da je Svet vrtca Anice Černejeve ponovno pregledal vloge z dokazili in njen ugovor zavrnil. Ugovor je namreč možen samo zaradi nepravilnega upoštevanja kriterijev, kar pa, kot navedeno, ni bilo ugotovljeno.

IP je dne 2. 7. 2019 prosilki posredoval odgovor organa in jo pozval, da se v roku osmih dni o njem izjavi. Prosilka se na pravilno vročen poziv v roku in tudi do izdaje te odločbe ni odzvala.

Pritožba je delno utemeljena.

Uvodoma IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Še preden se IP spusti v vsebinsko presojo konkretnega primera, želi na tem mestu poudariti, da je v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja pristojen presojati (zgolj) vprašanje, ali gre za informacijo javnega značaja in če ta pri organu obstaja v materializirani obliki, ne pa tudi npr. vprašanje zakonitosti poslovanja organa in pravilnosti vključevanja otrok v vrtec oziroma v posamezne enote vrtca, itd. Navedeno sodi v delovno področje drugih organov in ne IP, ki kot že rečeno, v pritožbenem postopku po ZDIJZ presoja zgolj obstoj zahtevanih informacij in vprašanje, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja.

Informacija javnega značaja je po določilu 1. odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz citiranega 1. odstavka 4. člena ZDIJZ izhaja, da je informacija javnega značaja opredeljena s tremi osnovnimi kriteriji: da gre za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa (informacija je povezana z delom organa in jo je le- ta pridobil v okviru svojih javnopravnih pristojnosti), da organ z njo razpolaga in da se informacija nahaja v materializirani obliki. Če so navedeni pogoji izpolnjeni, je organ pri postopanju in odločanju po ZDIJZ dolžan v nadaljevanju presojati, ali so dokumenti, ki predstavljajo informacije javnega značaja, javno dostopni (v celoti ali delno), in se konkretno opredeliti do vsakega posameznega dokumenta.

V konkretnem primeru ni sporno, da je organ zavezanec za dostop do informacij javnega značaja in da z dokumenti razpolaga, sporno pa je, katere od teh je prosilka že prejela in ali se je organ utemeljeno skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov za dokumente, glede katerih je dostop zavrnil.

1.    Opredelitev dokumentov, ki so še predmet pritožbenega postopka

Ker je v pritožbi prosilka zatrjevala, da »praktično« ni prejela nobenih dokumentov v originalni obliki, iz izreka izpodbijane odločbe pa ni razvidno, o katerih dokumentih vse je organ odločal, je moral IP najprej ugotoviti, kaj je še predmet pritožbenega postopka. Iz zahteve prosilke izhaja, da je zahtevala dostop do celotne dokumentacije vpisa za šolsko leto 2018/2019, predvsem zapisnik o delu komisije in vloge za vse otroke, ki so na seznamu uvrščeni do 40. mesta s pripadajočimi dokazili, spisek otrok, ki že obiskujejo vrtec in so bili razporejeni v enoto Sonce pred obravnavo vlog za vpis novincev, podatke o številu mest, ki jih vrtec zagotavlja za predšolske otroke starejše od dveh let za enoto Sonce. Ker med strankama ni sporno, da ne gre za dokumentacijo, ki se nanaša na šolsko leto 2019/2020 in ne kot je navedla prosilka v zahtevi šolsko leto 2018/2019, je IP štel, da je šlo v njeni zahtevi za očitno pomoto in da gre za dokumentacijo, ki se nanaša na šolsko leto 2019/2020.

Iz izpodbijane odločbe in naknadnega pojasnila organa izhaja, da je organ ugodil zahtevi prosilke in ji omogočil dostop do Zapisnika komisije za sprejem otrok z dne 28. 3. 2019, skupaj s seznamom sprejetih otrok in čakalnim seznamom s šiframi otrok. Nadalje ji je bil omogočen dostop do dokumenta »Podatek o številu mest, ki jih vrtec zagotavlja za predšolske otroke, starejše od dveh let za enoto Sonce«, na vpogledu pa ji je dal šifriran seznam otrok s podatkom občine bivališča staršev in otrok po vrstnem redu glede na število zbranih točk. Zaradi varstva osebnih podatkov pa je organ v celoti zavrnil dostop do vlog za vpis za vse otroke, ki so na seznamu uvrščeni do 40. mesta s pripadajočimi dokazili, in spisek otrok, ki že obiskujejo vrtec in so bili razporejeni v enoto Sonce pred obravnavo vlog za vpis novincev. IP ugotavlja, da se prosilka na pojasnilo o tem, do katerih dokumentov in na kakšen način ji je organ omogočil dostop, ni aktivno odzvala in navedbam organa ni nasprotovala, zato je IP štel, da so njene navedbe glede tega, da ni prejela »praktično« nobene dokumentacije, neutemeljene in neizkazane. Iz zgoraj povzetih navedb organa jasno izhaja, da ji je bil omogočen dostop do Zapisnika komisije za sprejem otrok z dne 28. 3. 2019, skupaj s seznamom sprejetih otrok in čakalnim seznamom s šiframi otrok ter do dokumenta »Podatek o številu mest, ki jih vrtec zagotavlja za predšolske otroke, starejše od dveh let za enoto Sonce«. Zavrnjena pa je bila njena zahteva za dostop do vlog za vpis otrok (uvrščenih do 40. mesta), skupaj s prilogami in spisek otrok, ki že obiskujejo vrtec in so bili razporejeni v enoto Sonce. IP sklepa, da se njene navedbe, da ni prejela »praktično« nobenega dokumenta v originalu in le njihove povzetke, nanaša na vpogled dan šifriran seznam otrok s podatkom občine bivališča staršev in otrok po vrstnem redu glede na število zbranih točk, pri čemer je prosilka zahtevala vloge za vpis, skupaj s prilogami in ne njihovih povzetkov. Predmet pritožbenega postopka je torej del njene zahteve, ki je bila zavrnjena in glede na ugotovljeno zgoraj obsega zavrnitev zahteve za dostop do dokumenta »Spisek otrok, ki že obiskujejo vrtec in so bili razporejeni v enoto Sonce pred obravnavo vlog za vpis novincev« in vloge za vpis za vse otroke, ki so na seznamu uvrščeni do 40. mesta s pripadajočimi dokazili. Iz navedb organa izhaja, da ta meni, da je prosilka z navedbo na ogledu, da zahteva tudi priloge k vlogam za vpis, razširila svojo zahtevo. IP temu stališču ni mogel pritrditi, saj iz prosilkine zahteve z dne 9. 4. 2019 nedvomno izhaja, da je zahtevala tudi priloge k vlogam za vpis, kar pomeni, da z navedbo na zapisniku svoje zahteve ni razširila. Ker je prosilka dokazila, kot priloge k vlogam, označila že v svoji zahtevi, IP zaključuje, da njen zahtevek ni bil razširjen po izdaji odločbe, ampak je o teh dokumentih organ odločil in je njegova zavrnitev predmet tega pritožbenega postopka.

2.    Izjema varstva osebnih podatkov

Ker se je organ v izpodbijani odločbi primarno skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, je IP izvedel preizkus, ali zahtevani dokumenti vsebujejo osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. ZDIJZ pri ugotavljanju navedene izjeme od prostega dostopa napotuje na določbe Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04, 113/05, 51/07-ZUstS in 67/07; v nadaljevanju ZVOP-1), na podlagi katerih nima vsak osebni podatek hkrati statusa t.i. varovanega osebnega podatka oziroma povedano drugače, razkritje osebnega podatka je v določenih primerih lahko dopustno. Takšen primer je npr. razkritje v okviru izvrševanja pravice do dostopa do informacij javnega značaja.

V zvezi z ugotavljanjem, ali se v posameznem dokumentu nahajajo osebni podatki, katerih razkritje javnosti bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, je tako potrebno ugotoviti:
1. ali posamezen podatek ustreza definiciji osebnega podatka, in
2. ali za razkritje osebnega podatka javnosti obstaja pravna podlaga.

Poleg Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB; v nadaljnjem besedilu ZVOP-1) se od 25. 5. 2018 dalje v Republiki Sloveniji uporablja Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Uradni list Evropske unije, št. L 119 z dne 4. 5. 2106 in nasl.; v nadaljnjem besedilu Splošna uredba o varstvu podatkov). Ker Splošna uredba o varstvu podatkov velja neposredno, na nacionalnem nivoju pa zakona, ki bi zagotovil izvajanje njenih določb, (še) ni, je treba glede varstva osebnih podatkov spoštovati določbe Splošne uredbe o varstvu podatkov. Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije osebnega podatka. Po določilu člena 4, pododstavka (1), pomeni osebni podatek katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.

Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da javni organi oziroma javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e).

Na podlagi navedenih pravnih podlag IP ugotavlja, da so imena in priimki otrok, ki so navedeni na dokumentu »Spisek otrok, ki že obiskujejo vrtec in so bili razporejeni v enoto Sonce pred obravnavo vlog za vpis novincev« ter imena in priimki otrok in staršev, njihovi naslov, EMŠO številke, označba spola, in številni drugi podatki na vlogah za vpis in na pripadajočih dokazilih osebni podatki. IP je tako v nadaljevanju presojal, ali je pravilen zaključek organa v izpodbijani odločbi, da so vsi podatki varovani osebni podatki glede katerih ni zakonske podlage za posredovanje javnosti, ali pa je pravilno nasprotno stališče prosilke, da ne gre za varovane osebne podatke.

Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev, ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ) ali ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega javnega interesa (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ). Predmet zahteve so dokumenti v zvezi z javnim vpisom otrok v vrtec in razporeditev v posamezne enote vrtca. Prosilka meni, da zato, ker so vrtci financirani iz javnih sredstev, da morajo biti razkriti vsi (osebni) podatki oseb, ki pri javnem razpisu sodelujejo. Predvsem meni, da obstaja podlaga za razkritje osebnih imen staršev in otrok ter celotnega naslova staršev in otrok, ki bodo vpisani v vrtec in osebni podatki iz potrdila o zaposlitvi oziroma o statusu študenta. V nadaljevanju je IP ugotavljal, ali drži teza prosilke, da vrtec ni dolžan varovati osebnih podatkov otrok in staršev o vpisu v vrtec.

3.    Podatki o porabi javnih sredstev

Zakon o vrtcih (Ur. l. RS, št. 100/05 in nasl., v nadaljevanju ZVrt) v 20. členu ureja vpis in sprejem v vrtec in med drugim določa, da javni vrtec vpisuje in sprejema predšolske otroke v svoje programe na podlagi prijav in prostih mest vse leto. Vrtec najmanj enkrat letno objavi javni vpis novincev za naslednje šolsko leto. Vodenje in izpeljavo postopka vpisa otrok v vrtec, ki izvaja javno službo, lahko občina ustanoviteljica podrobneje uredi s svojim aktom. Tretji odstavek 20. člena ZVrt določa, da če je v vrtec vpisanih več otrok, kakor je v vrtcu prostih mest, odloča o sprejemu komisija za sprejem otrok. V tem primeru vrtec staršem dodeli šifro otroka. Sestavo komisije za sprejem otrok ter kriterije za sprejem otrok v vrtec določi občina ustanoviteljica na predlog sveta vrtca. Kriteriji se določijo s točkami. 44. člen Zvrt ureja med drugim evidenco vpisanih otrok in podatke, ki se v njej vodijo. Prvi odstavek navedenega člena določa, da vrtec vzpostavi evidenco vpisanih otrok, če je število vpisanih otrok večje, kot je razpoložljivih prostih mest in bo o sprejemu otrok odločala komisija. Evidenca vpisanih otrok vsebuje naslednje podatke: osebno ime ter naslov stalnega in začasnega prebivališča otroka in staršev, datum rojstva in spol otroka, EMŠO otrok in staršev, šifro otroka, datum vpisa otroka v vrtec, naslov za stike, telefonsko številko staršev ali naslov elektronske pošte in druge podatke, ki so potrebni za ugotavljanje izpolnjevanja kriterijev za sprejem otroka, ki jih je določila občina. Drugi odstavek istega člena določa, da vrtec zbira osebne podatke v evidenci vpisanih otrok zaradi vodenja postopka sprejema in vključitve otroka v program vrtca. Podatke zbira vrtec na podlagi privolitve staršev. Če na območju občine ustanoviteljice poteka enoten vpis v vrtce, se določeni podatki iz evidence pošljejo občini, ki vzpostavi centralno evidenco vpisanih otrok v vse vrtce na njenem območju zaradi ugotavljanja dejanskega števila vpisanih otrok v vrtce ter s tem povezanih potreb po zagotovitvi zadostnega števila prostih mest v vrtcih na območju občine. Vpogled v centralno evidenco vpisanih otrok imajo vsi vrtci na območju občine. Varstvo osebnih podatkov je urejeno v 50. členu ZVrt, ki določa, da vrtec lahko posreduje podatke iz zbirk podatkov ministrstvu, pristojnemu za predšolsko vzgojo, za izvajanje njegovih z zakonom določenih nalog. Vrtec in lokalne skupnosti smejo dati podatke iz evidenc drugemu upravnemu organu oziroma drugi organizaciji, če je za njihovo uporabo pooblaščena z zakonom. Osebni podatki se smejo pri obdelavi uporabljati in objavljati tako, da identiteta posameznika ni razvidna.

Mestna občina Celje je za namen ureditve postopka sprejema otrok v javne vrtce sprejela Pravilnik o postopku sprejema otrok v javne vrtce Mestne občine Celje (Ur. l. RS, št. 7/11 in nasl., v nadaljevanju Pravilnik). Ta v 5. členu določa, da starši lahko izbirajo med javnimi vrtci Mestne občine Celje, vendar lahko novinca vpišejo samo v en vrtec. Če se ugotovi, da je vloga za vpis novinca oddana v več vrtcev, se starše pozove, da v treh dneh osebno ali pisno sporočijo, za kateri vrtec so se odločili. Drugi odstavek istega člena pa določa, da starši vpisujejo otroke v izbrani vrtec in ne v enote vrtca. Ob vpisu imajo starši možnost izraziti želeno enoto, vrtec pa glede na razpoložljiva prosta mesta odloči, v katero enoto bo vključen otrok. Odločanje o sprejemu otrok, ki ga starši prvič vpisujejo v javne vrtce Mestne občine Celje, je določeno v 7. členu, iz katerega izhaja, da če je v vrtcu dovolj prostih mest, odloča o sprejemu novincev ravnatelj vrtca ali od njega pisno pooblaščena oseba. Če se v vrtec vpiše več novincev, kakor je v vrtcu prostih mest, odloča o sprejemu komisija za sprejem otrok (v nadaljnjem besedilu: komisija), ki na podlagi kriterijev določi prednostni vrstni red otrok. 12. člen Pravilnika določa, kdo ima prednost pri sprejemu; in sicer, da pred obravnavo vlog za vpis novincev v vrtec v času javnega vpisa za novo šolsko, se v želeno enoto v istem vrtcu ali v drug želeni vrtec razporedijo stari varovanci, za katere so starši pisno izrazili željo po prestavitvi otroka. Prednost pri sprejemu novincev v vrtec imajo: – otroci s posebnimi potrebami, za katere so vlagatelji predložili odločbo o usmeritvi,– otroci, za katere so vlagatelji predložili mnenje centra za socialno delo o ogroženosti zaradi socialnega položaja družine ter – otroci, katerim je bilo odloženo šolanje. Vrtec prednostno sprejme te otroke. 13. člen Pravilnika določa kriterije za sprejem novincev v vrtec, med njimi so - stalno prebivališče otrok oziroma staršev v Mestni občini Celje, - zaposlenost staršev oziroma status študenta, - že vključen otrok v vrtec, - hkratni vpis več otrok, - število vzdrževanih otrok, - invalidnost družinskih članov, - okoliščina, da je bil otrok uvrščen na centralni čakalni seznam v preteklem šolskem letu in mu ni bilo ponujeno mesto v vrtcu. 13. člen Pravilnika v petem odstavku med drugim določa, da pri kriteriju o zaposlitvi staršev starši predložijo potrdilo o zaposlitvi oziroma potrdilo o vpisu, če uveljavljajo status študenta.«. 14. člen Pravilnika določa, da Komisija na podlagi kriterijev določi prednostni vrstni red tako, da razvrsti vse vpisane otroke po doseženem številu točk. Vrtec v osmih dneh po seji komisije odloči, koliko otrok bo sprejetih iz prednostnega vrstnega reda glede na starost, prosto mesto v posameznem oddelku in glede na program vrtca, ki se izvaja v oddelku. Otroci, ki niso sprejeti v vrtec, se v skladu s prednostnim vrstnim redom uvrstijo na čakalni seznam. Vrtec izda v osmih dneh po seji komisije šifriran prednostni vrstni red, iz katerega izhaja seznam sprejetih otrok in čakalni seznam, ki se objavi na oglasni deski in na spletnih straneh vrtca. Čakalni seznam vrtca vsebuje šifro, skupno število točk po kriterijih v tem pravilniku in rok veljavnosti. Vsebina šifre je enotno dogovorjena med vrtci in zapisana kot osemmestna številka v osmih kvadratkih.

Iz zgoraj navedenega izhaja, da obstaja pravna podlaga za objavo šifriranih podatkov vpisanih otrok, in sicer gre za šifro otroka, vrstni red in skupno število točk po kriterijih. Tudi sicer iz 50. člena ZVrt izhaja, da se smejo osebni podatki objavljati tako, da identiteta posameznika ni razvidna. Ker iz navedenih predpisov ne izhaja, da bi ti predstavljali podlago za razkritje imen staršev in otrok s celotnim naslovom prebivališča in dokazili o zaposlitvi oziroma o statusu študenta, je IP v nadaljevanju preveril, ali bi ustrezno pravo podlago predstavljala prva alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Slednja med drugim določa, da se ne glede na obstoj izjeme varstva osebnih podatkov dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev. Po presoji IP v primeru podatkov vlog za javni vpis otrok v vrtec s pripadajočimi dokazili in poimenskim spiskom otrok, ki že obiskujejo vrtec in so bili razporejeni v enoto Sonce pred obravnavo vlog za vpis novincev ne gre za podatke o porabi javnih sredstev in tako ti podatki ne morejo biti dostopni na podlagi prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Čeprav so javni vrtci Mestne občine Celje financirani iz (občinskih oziroma državnih) javnih sredstev in čeprav je višina prispevka staršev pri oskrbnini vrtca med drugim odvisna od znižanja plačila vrtca na podlagi odločbe o znižanem plačilu vrtca, IP meni, da podatki o vpisu oziroma o že vpisanih otrocih v vrtcu, katerih razkritje zahteva prosilka (imena in priimki in celotni naslovi staršev in otrok, datum rojstva, EMŠO in zdravstvene posebnosti vpisanega otroka, vsi podatki o zaposlitvi oziroma študiju staršev, podatki o sorojencih vpisanih otrok, itd.) ne predstavljajo podatkov o porabi javnih sredstev.

Ob tem IP podredno dodaja, da tudi če bi šteli, da gre v primeru podatkov o javnem vpisu otrok v vrtec za porabo javnih sredstev in da ima zato javnost pravico preveriti, ali je bilo o teh »sredstvih« pravilno odločeno, podatki o ulici prebivališča ne bi predstavljali teh podatkov, saj ne vplivajo na vpis otroka v vrtec oziroma v posamezno enoto vrtca. Za vpis otroka v vrtec je med kriteriji naveden podatek o občini prebivališča, ne pa tudi podatek o ulici prebivališča. Iz drugega odstavka 5. člena Pravilnika namreč izhaja, da imajo ob vpisu starši možnost izraziti želeno enoto, vrtec pa glede na razpoložljiva prosta mesta odloči, v katero enoto bo vključen otrok in zato podatek o ulici prebivališča na določitev enote vrtca ni relevanten in odločilen. Iz navedenega tako izhaja, da podatek o ulici prebivališča nedvomno ni podatek, ki bi bil povezan s porabo javnih sredstev in zato ne more biti dostopen javnosti.

Glede poimenske navedbe otrok v dokumentu »Spisek otrok, ki že obiskujejo vrtec in so bili razporejeni v enoto Sonce pred obravnavo vlog za vpis novincev« in celotnih vlog ter dokazil k vlogam, ki vsebujejo podatke relevantne za kriterije točkovanja oziroma prednost pri sprejemu, IP opozarja na načelo sorazmernosti oziroma najmanjšega obsega podatkov (3. člen ZVOP-1 oziroma 5. člen Splošne uredbe) pri obdelavi osebnih podatkov, ki določa, da morajo biti osebni podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. IP tako meni, da tudi če bi šteli, da so podatki o javnem vpisu otrok, in sicer poimenske navedbe otrok v dokumentu »Spisek otrok, ki že obiskujejo vrtec in so bili razporejeni v enoto Sonce pred obravnavo vlog za vpis novincev« in celotne vloge ter dokazila k vlogam, podatki o porabi javnih sredstev, razkritje teh podatkov ne bi bilo v skladu z načelom sorazmernosti oziroma najmanjšim obsegom podatkov. Analogno navedenemu Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS št. 24/16, v nadaljevanju Uredba) v 4. točki 9. člena med drugim izrecno določa, da podatkov o višini izplačil na področju družine in socialnih zadev, za razliko od preostalih informacij javnega značaja, organ ne sme posredovati v svetovni splet. Iz navedene določbe je torej razvidno, da je zakonodajalec podatke s področja družine in socialnih zadev želel zaščititi močneje. IP meni, da področje vpisa otrok v vrtec nedvomno sodi med podatke s področja družine in socialnih zadev, zato šteje, da je s svojo odločitvijo v obravnavani zadevi sledil zadržanemu pristopu dostopa do informacij na tem področju.

V praksi IP sicer še ni obravnaval primera, v katerem bi se opredelil do vprašanja, ali so imena in priimki otrok, ki so že vpisani v vrtec in imajo prednost pri sprejemu v posamezno enoto vrtca ter vsi podatki na vlogah za javni vpis v vrtec s prilogami, javni podatki, kljub temu pa IP v obravnavanem primeru odloča, kot prvo, da ne gre za podatke o porabi javnih sredstev v smislu prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ in podrejeno, da upoštevaje načelo sorazmernosti in najmanjšega obsega podatkov, ti podatki niso javni, saj prva alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ ne predstavlja pravne podlage za razkritje teh podatkov.

Kot že pojasnjeno zgoraj, je za posredovanje vsakega osebnega podatka, s strani upravljavca v javnem sektorju, potrebna zakonska podlaga, ki pa v konkretnem primeru ni podana. Noben zakon namreč ne določa, da so imena in priimki otrok, ki so že vpisani v vrtec in imajo prednost pri sprejemu v vrtec ter vse vloge za javni vpis v vrtec s prilogami, javen podatek. Po oceni IP v konkretnem primeru tudi ni podan prevladujoč interes javnosti, zato je IP delno sledil odločitvi organa, da se zahteva prosilke zavrne.

4.    Delni dostop

IP se je z vpogledom v dokumente »Spisek otrok, ki že obiskujejo vrtec in so bili razporejeni v enoto Sonce pred obravnavo vlog za vpis novincev« in vloge za vpis za vse otroke, ki so na seznamu uvrščeni do 40. mesta s pripadajočimi dokazili, ki mu jih je posredoval organ, prepričal, da je varovane osebne podatke mogoče izločiti iz dokumentov, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost. Institut delnega dostopa iz 7. čl. ZDIJZ pomeni, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena (npr. osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. To v povezavi z načelom odprtosti delovanja javnih organov, ki je opredeljeno v 2. členu ZDIJZ, pomeni, da je dolžnost organa, da mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih 21. čl. Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 76/05, 119/07 in 95/11; v nadaljevanju: Uredba) ne bi bilo izvedljivo oziroma, ko (in če) bi tudi delno razkritje ogrozilo zaupnost varovanih informacij. Po izrecni določbi  prvega odstavka 21. člena Uredbe se, kadar dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ki se nahaja v fizični obliki, ne da bi to ogrozilo zaupnost varovanih informacij, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne. Ne glede na to, se po drugem odstavku 21. člena Uredbe šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če bi bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu. Pomembna sta torej tehnični in vsebinski vidik.

IP je nadalje ugotovil, da je organ napačno uporabil pravni predpis, saj ni uporabil instituta delnega dostopa po 7. členu ZDIJZ. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe sploh ne izhaja, da bi organ poskusil opraviti delni dostop. IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru preplet varovanih osebnih podatkov in nevarovanih osebnih podatkov ni tako intenziven, da varovanih osebnih podatkov ni mogoče izločiti iz dokumentov, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost in hkrati ohraniti smiselnost posredovanja dokumentov. IP je zato, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, delno odpravil izrek izpodbijane odločbe organa in to pomanjkljivost odpravil sam.

V dokumentu »Spisek otrok, ki že obiskujejo vrtec in so bili razporejeni v enoto Sonce pred obravnavo vlog za vpis novincev« se nahajajo osebna imena otrok, svetovalne delavke in ravnateljice. Pravno podlago za razkritje imen in priimkov svetovalne delavke in ravnateljice je določba prva alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj gre za javni uslužbenki, osebna imena otrok pa mora organ v tem dokumentu prekriti. Pri vlogah za vpis za vse otroke, ki so na seznamu uvrščeni do 40. mesta s pripadajočimi dokazili, se prosilki omogoči dostop na način, da v vlogah za vpis za otroke, ki so na seznamu uvrščeni do 40. Mesta, ostanejo podatki o šifri otroka, številki pošte, pošta in občina stalnega in začasnega prebivališča otroka in staršev, navedba vrtca starejšega otroka, ki bo v šolskem letu 2019/2020 še obiskoval vrtec, vrsta programa v Vrtcu Anice Černejeve, v katerega se otroka vpisuje in datum vloge. V »Prilogi k vlogi za vpis« se prosilki omogoči dostop do šifre, tabele točkovno ovrednoteni kriteriji, navedbo potrdil, ki se prilaga točkovniku in datum. V prilogah, ki so priložene k točkovniku, se prosilki omogoči le dostop do navedbe za kakšno vrsto potrdila gre in datum, če so ti podatki razvidni. V preostalem delu pa se podatki na vlogah in prilogah prekrijejo.

Čeprav iz potrdil k vlogam izhaja, da so določeni starši javni uslužbenci, v prvi alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ ni najti podlage za razkritje celotnega potrdila delodajalca, saj podatek ni v zvezi z delovnim razmerjem teh javnih uslužbencev, ampak v zvezi z vpisom njihovih otrok v vrtec. Prav tako predstavljajo določena potrdila prosto dostopne podatke iz javnih evidenc (AJPES). Kljub temu IP odloča, da dostop do njih ni mogoč v celoti, saj podatek, da vpisujejo osebe, katerih določeni podatki so javni, otroka v vrtec, ne predstavlja prosto dostopnih podatkov.

IP je zaključil, da je pritožba prosilke delno utemeljena, zato je na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločbo organa delno odpravil in v tem delu sam rešil zadevo. Organ je prosilki v roku 31 (enaintridesetih) dni od prejema te odločbe dolžan posredovati dokumente na način, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V delu, v katerem pa je IP ugotovil, da zahtevani dokumenti vsebujejo varovane podatke, je pritožbo na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil kot neutemeljeno, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Stroški postopka

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

Postopek vodila:
Manja Resman, univ. dipl. prav.
svetovalka IP

 

Informacijski pooblaščenec:
mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.
namestnica pooblaščenke