Informacijski pooblaščenec Republika Slovenija
    SLO | ENG

FOIA Decisions

+ -
Date: 21.06.2020
Title: prosilec - Vrhovno sodišče RS
Number: 090-80/2020
Category: Osebni podatek
Status: Sustained in part


POVZETEK:

Prosilec je želel pridobiti odločitve in sodno izvedeniško mnenje v postopku N 385/2014, opravilno številko obnovitvenega postopka oziroma odločitve, izdane v obnovi tega postopka. Organ je prosilca napotil na sklepa instančnih sodišč, ki sta objavljena na portalu sodne prakse, v preostalem delu pa je zahtevo zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov. IP je pritožbo zavrnil v delu, ki se nanaša na napotitev, ker organ lahko na podlagi 5. odst. 6. čl. ZDIJZ prosilcu posreduje samo napotilo, kje se informacija nahaja, če je ta že enostavno javno dostopna. IP je v pritožbenem postopku ugotovil tudi, da izvedba delnega dostopa zaradi velike koncentracije varovanih osebnih podatkov, ki se med seboj prepletajo, ni mogoča pri presojanih izvedeniških mnenjih (v tem delu je IP pritožbo zavrnil), je pa možno delni dostop izvesti na sklepu prvostopenjskega sodišča, zato je v tem delu pritožbi prosilca ugodil.

 

ODLOČBA:

 

Številka: 090-80/2020/2

Datum:22.6.2020

 

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi (v nadaljevanju prosilec), ki ga kot skrbnica zastopa … (v nadaljevanju skrbnica prosilca), z dne 29. 4. 2020, zoper odločbo Vrhovnega sodišča RS, Tavčarjeva ulica 9, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. Su 231/2020, z dne 20. 3. 2020, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

 

 

O D L O Č B O:

 

1. Pritožbi prosilca z dne 29. 4. 2020 zoper odločbo Vrhovnega sodišča RS, št. Su 231/2020, z dne 20. 3. 2020, se delno ugodi in se izpodbijana odločba delno odpravi ter se odloči, da mora organ prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati fotokopijo sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani N 385/2014 z dne 24. 11. 2017, pri čemer je organ dolžan prekriti:

  1. v celotnem dokumentu:

- ime, priimek, naslov in začasno bivališče nasprotnega udeleženca;

  1. na 2. strani dokumenta:

- datum rojstva nasprotnega udeleženca;

  1. na 3. strani dokumenta:

- v 4. točki obrazložitve: zadnji stavek;

  1. na 4. strani dokumenta:

- v 10. točki obrazložitve: ime in priimek posameznice;

- v 11. točki obrazložitve: navedba dveh različnih držav;

  1. na 5. strani dokumenta:

- v 17. točki obrazložitve: od besedila »ugotavlja, da so pri nasprotnem udeležencu« do konca te točke;

- v 18. točke obrazložitve: celotno besedilo;

  1. na 6. strani dokumenta:

- v 22. točki obrazložitve: naslov gospodarske družbe in njena firma;

- v 23. točki obrazložitve: ime in priimek posameznice in elektronski naslov nasprotnega udeleženca;

  1. na 8. strani dokumenta:

- v 29. točki obrazložitve: od besedila »zaključek izvedenca, ko navaja« do besedila »dejstvo, da vlaga pritožbe«;

- v 33. točki obrazložitve: od besedila »zapis pogovora s preiskovancem« do konca te točke;

  1. na 9. strani dokumenta:

- v 33. točki obrazložitve: celotno besedilo;

  1. na 10. strani dokumenta:

- v 42. točki obrazložitve: navedba vrste jezika;

  1. na 11. strani dokumenta:

- v 45. točki obrazložitve: od besedila »v odnosu do sodišča« do besedila »Nasprotni udeleženec je v številnih«;

- v 47. točki obrazložitve: navedba vrste jezika;

  1. na 12. strani dokumenta:

- v 49. točki obrazložitve: od besedila »še povedal, da« do konca te točke;

- v 50. točki obrazložitve: ime, priimek in naslov posameznika ter ime, priimek, izobrazba in naslov posameznice;

- v 51. točki obrazložitve: od besedila »pojasni, da« do besedila »Nasprotni udeleženec v tej vlogi«;

- v 52. točki obrazložitve: ime posameznika;

  1. na 13. strani dokumenta:

- v 52. točki obrazložitve: priimek posameznika in od besedila »v kateri navaja, da« do konca točke;

- v 53. točki obrazložitve: ime in priimek posameznika in posameznice in navedbo države, kjer se bo nahajal posameznik;

- v 55. točki obrazložitve: ime in priimek posameznice ter državo, kamor naj bi posameznica odšla;

  1. na 14. strani dokumenta:

- v 58. točki obrazložitve: ime in priimek posameznice;

- v 59. točki obrazložitve: od besedila »v katerem zaključuje« do besedila »zato ponovno«;

- v 60. točki obrazložitve: od besedila »zatrjevana« do konca te točke;

- v opombi: od besedila »podpisano Pisarna« do konca te opombe;

  1. na 15. strani dokumenta:

- v 60. točki obrazložitve: celotno besedilo;

  1. na 16. strani dokumenta:

- v 62. točki obrazložitve: ime in priimek posameznice;

  1. na 17. strani dokumenta:
  • v opombi: celotno besedilo;
  1. na 18. strani dokumenta:

- v 73. točki obrazložitve: od besedila »ugotavlja, da« do konca točke;

- v 74. točki obrazložitve: celotno besedilo;

- v 75. točki obrazložitve: celotno besedilo;

  1. na 19. strani dokumenta:

- v 75. točki obrazložitve: celotno besedilo;

- v 76. točki obrazložitve: celotno besedilo;

- v 77. točki obrazložitve: celotno besedilo;

  1. na 20. strani dokumenta:

- v 77. točki obrazložitve: celotno besedilo;

- v 78. točki obrazložitve: celotno besedilo;

- v 79. točki obrazložitve: celotno besedilo;

- v 80. točki obrazložitve: celotno besedilo;

  1. na 21. strani dokumenta:

- v 80. točki obrazložitve: celotno besedilo;

  1. na 22. strani dokumenta:

- v 85. točki obrazložitve: navedba funkcije, ki jo opravlja nasprotni udeleženec;

  1. na 24. strani dokumenta:

- v 92. točki obrazložitve: navedba območja, na katerem je živel nasprotni udeleženec in navedba vrste dela, ki naj bi ga tam opravljal;

- v 93. točki obrazložitve: od besedila »podani jasni znaki« do konca točke;

- v 94. točki obrazložitve: celotno besedilo;

  1. na 25. strani dokumenta:

- v 95. točki obrazložitve: celotno besedilo.

 

2. Pritožba prosilca z dne 29. 4. 2020 se zavrne glede:

- varovanih osebnih podatkov, ki jih je organ dolžan prekriti v skladu s 1. točko tega izreka;

- sklepa Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. II Cp 65/2018 z dne 17. 10. 2018;

- sklepa organa opr. št. II Ips 84/2019 z dne 3. 10. 2019;

- sodno izvedeniškega izvida in mnenja o duševnem stanju, spis opr. št. N 385/2014, prejeto dne 14. 8. 2015,

- sodno izvedeniškega izvida in mnenja o duševnem stanju, spis opr. št. N 385/2014, prejeto dne 20. 10. 2016,

- psihiatrično izvedenskega poročila, opr. št. N 385/2014, z dne 23. 6. 2017.

 

3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

 

 

O b r a z l o ž i t e v :

 

Vrhovno sodišče RS je dne 7. 2. 2020 na podlagi 20. člena ZDIJZ od Okrajnega sodišča v Ljubljani prejelo odstopljeno vlogo, ki jo je Okrajno sodišče v Ljubljani prejelo 4. 2. 2020 in v je kateri prosilec po svoji skrbnici na podlagi določb ZDIJZ prosil za seznanitev z odločitvami in sodno izvedeniškim mnenjem v postopku N 385/2014 ter z opravilno številko obnovitvenega postopka oziroma z odločitvami, izdanimi v obnovi postopka N 385/2014.

 

Organ je z odločbo št. Su 231/2020, z dne 20. 3. 2020 zahtevi prosilca delno ugodil in v obrazložitvi povzel prvi odstavek 4. člena ZDIJZ. Navedel je, da z dokumenti, ki jih zahteva prosilec, t.j. izvedeniškimi mnenji in odločitvami sodišč (pri čemer se je organ pri identifikaciji zahtevanih dokumentov omejil na vsebinske odločitve v tej zadevi) iz spisa z opr. št. N 385/2014, razpolaga, saj je v trenutku prejema zahteve razpolagal s spisom z opr. št. N 385/2014. Gre za naslednje dokumente:

  • sodno izvedeniški izvid in mnenje o duševnem stanju, spis opr. št. N 385/2014, prejeto dne 14. 8. 2015,
  • sodno izvedeniški izvid in mnenje o duševnem stanju, spis opr. št. N 385/2014, prejeto dne 20. 10. 2016,
  • psihiatrično izvedensko poročilo, opr. št. N 385/2014, z dne 23. 6. 2017,
  • sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani N 385/2014 z dne 24. 11. 2017,
  • sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 65/2018 z dne 17. 10. 2018,
  • sklep organa v Ljubljani II Ips 84/2019 z dne 3. 10. 2019.

Kot je prosilcu ob odstopu pritožbe napisalo že Okrajno sodišče v Ljubljani, se spis z opr. št. N 385/2014 po razveljavitvi sklepa sedaj vodi pod opr. št. N 736/2019. Iz vpogleda v elektronski vpisnik PUND izhaja, da je bila zadeva N 736/2019 zaključena s sklepom o ustavitvi postopka. V zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. II Cp 65/2018 z dne 17. 10. 2018 in sklepom organa opr. št. II Ips 84/2019 z dne 3. 10. 2019 organ ugotavlja, da sta zaradi seznanitve javnosti s sodno prakso,  v anonimizirani obliki javno objavljena na portalu sodne prakse, na spletni strani www.sodnapraksa.si. Skladno s petim odstavkom 6. člena ZDIJZ, ki določa, da organ lahko prosilcu ne posreduje zahtevane informacije, ki je dostopna v prosto dostopnih javnih evidencah ali na drug način že enostavno javno dostopna (objava v uradnem glasilu, publikacijah organa, medijih, strokovni literaturi, svetovnem spletu in podobno), in mu posreduje samo napotilo, kje se informacija nahaja, je organ odločil kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe in prosilca napotil na spletno stran, kjer se zahtevana sklepa nahajata. Organ lahko po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Organ je povzel relevantne določbe Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nad. Splošna uredba o varstvu podatkov), ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno (člen 4, pododstavek (1); drugi odstavek 4. člena; 6. člen (točka c, točka e). Organ je ugotovil, da se v preostalih zahtevanih dokumentih (sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. N 385/2014 z dne 24. 11. 2017 in izvedeniških mnenjih iz spisa opr. št. N 385/2014) nahajajo osebni podatki določenega oziroma določljivega posameznika, pri čemer ne obstaja zakonska obveznost, ki bi dopuščala razkritje osebnih podatkov posameznika, ki se nahajajo v presojanih dokumentih niti takšna obdelava (razkritje) ni potrebna zaradi izvajanja javne oblasti, dodeljene sodišču kot upravljavcu podatkov. Organ je pojasnil, da se zahtevani dokumenti nanašajo na zadevo, v kateri se presoja o odvzemu poslovne sposobnosti konkretnega posameznika, zato se v njih (t.j. v izvedeniških mnenjih in v sklepu prvostopenjskega sodišča, v katerem je dejansko stanje v zadevi zelo obširno opisano) nahajajo številne informacije (tudi informacije, ki jih skladno s Splošno uredbo lahko uvrstimo med posebne vrste osebnih podatkov) o konkretnem posamezniku, ki izvirajo iz njegove intimne sfere. V zahtevanih dokumentih gre namreč za predstavitev in presojo osebnih oziroma značajskih lastnosti posameznika v povezavi s presojo predloga za odvzem poslovne sposobnosti. Po presoji organa bi razkritje teh podatkov pomenilo hud poseg v zasebnost posameznika. Slednjega se je zavedal že zakonodajalec, ko je v vseh postopkih za ureditev osebnih stanj izključil javnost (43. člen Zakona o nepravdnem postopku). Organ je nadalje presodil, da tudi izvedba delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ v zvezi z zahtevanim sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. N 385/2014 z dne 24. 11. 2017 in glede zahtevanih izvedeniških mnenj iz spisa z opr. št. N 385/2014, ki jih zahteva prosilec, ni možna in smiselna. V naštetih dokumentih gre namreč za takšen preplet informacij o določenem posamezniku, ki neposredno kažejo na določene njegove osebnostne lastnosti, da izvedba delnega dostopa ne bi imela smisla, saj bi bilo treba prekriti praktično celotno besedilo zahtevanih dokumentov. S pravno podlago oziroma pravnimi vidiki konkretnega primera (in informacijami o dejanskem stanju, kolikor so za razumevanje zadeve pomembne) pa se prosilec lahko seznani preko dokumentov (sklepov instančnih sodišč), ki so javno in v anonimizirani obliki dostopni na spletni strani sodstva v bazi sodne prakse. Organ je zato v tem delu zahtevo prosilca zavrnil na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

 

Dne 29. 4. 2020 je organ zoper odločbo št. Su 231/2020, z dne 20. 3. 2020 prejel pritožbo, v kateri prosilec po svoji skrbnici predlaga, da IP pritožbi ugodi in organu oziroma Okrajnemu sodišču v Ljubljani naloži, da pritožnika seznani z zahtevanimi dokumenti, ki se nahajajo v spisu Okrajnega sodišča v Ljubljani št. N 736/2020 (prej N 385/2014) oziroma Okrajnemu sodišču v Ljubljani naloži, da prosilcu dovoli pregled spisa N 736/2019 in kopiranje dokumentov. Prosilec je dne 11. 12. 2019 na podlagi ZDIJZ pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani vložil zaprosilo za seznanitev z dokumenti, ki se nahajajo v spisu št. N 385/2014, sedaj v spisu št. N 736/2020. Zaprosilo je Okrajno sodišče odstopilo organu, ki je z napadeno odločbo prošnjo za seznanitev dejansko v celoti zavrnilo oziroma brez spisa prošnji delno »ugodilo«, da se zaprošeni dokumenti nahajajo na spletni strani www.sodnapraksa. Z navedenim prosilec ne more biti zadovoljen, zato meni, da je pritožba utemeljena.

 

Organ je z dopisom št. Su 231/2020 z dne 19. 5. 2020 pritožbo prosilca, ki ga zastopa skrbnica, z dne 29. 4. 2020, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil IP, skladno z določbo prvega in drugega odstavka 245. člena ZUP.

 

Pritožba je delno utemeljena.

 

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

 

Prosilec je zahteval dostop do odločitev in sodno izvedeniškega mnenja v postopku iz spisa z opr. št. N 385/2014 ter z opravilno številko obnovitvenega postopka oziroma z odločitvami, izdanimi v obnovi postopka iz spisa z opr. št. N 385/2014.

 

Organ je v izpodbijani odločbi prosilca seznanil z opravilno številko obnovitvenega postopka, in sicer je navedel, da se spis z opr. št. N 385/2014 po razveljavitvi sklepa vodi pod opr. št. N 736/2019. Prosilec temu ne nasprotuje. V tem pritožbenem postopku tudi ni sporno, da so predmet zahteve naslednji dokumenti, ki izpolnjujejo vse pogoje za opredelitev informacije javnega značaja iz 4. člena ZDIJZ:

  • sodno izvedeniški izvid in mnenje o duševnem stanju, spis opr. št. N 385/2014, prejeto dne 14. 8. 2015,
  • sodno izvedeniški izvid in mnenje o duševnem stanju, spis opr. št. N 385/2014, prejeto dne 20. 10. 2016,
  • psihiatrično izvedensko poročilo, opr. št. N 385/2014, z dne 23. 6. 2017,
  • sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani N 385/2014 z dne 24. 11. 2017,
  • sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 65/2018 z dne 17. 10. 2018,
  • sklep organa v Ljubljani II Ips 84/2019 z dne 3. 10. 2019.

 

Organ je glede sklepa Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. II Cp 65/2018 z dne 17. 10. 2018 in sklepa organa opr. št. II Ips 84/2019 z dne 3. 10. 2019 ugotovil, da sta v anonimizirani obliki javno objavljena na portalu sodne prakse, zato je prosilca napotil na spletno stran www.sodnapraksa.si. Prosilec temu oporeka, zato je IP preveril, ali sta navedena sklepa dejansko objavljena na portalu sodne prakse in ugotovil:

Hkrati je IP ugotovil, da je organ zadostil potrebi po konkretni napotitvi, saj je že iz začetne spletne strani (www.sodnapraksa.si) mogoče enostavno dostopati do zahtevanih dokumentov. Iskalnik namreč omogoča enostavno iskanje (v okence vpišemo npr. številko iskanega dokumenta in hkrati označimo sodišče, ki ga je izdalo) in napredno iskanje (dokumente iščemo po mnogih kategorijah: oddelek sodišča, datum seje,…), pri čemer je IP v konkretnem primeru obravnavana sklepa našel že na podlagi enostavnega iskanja.

 

Organ je torej ravnal skladno z zakonom in prosilca ustrezno napotil na spletno stran. Peti odstavek 6. člena ZDIJZ namreč določa, da organ lahko prosilcu ne posreduje zahtevane informacije, ki je dostopna v prosto dostopnih javnih evidencah ali na drug način že enostavno javno dostopna (objava v uradnem glasilu, publikacijah organa, medijih, strokovni literaturi, svetovnem spletu in podobno), in mu posreduje samo napotilo, kje se informacija nahaja. ZDIJZ torej v primeru, ko je zahtevana informacija že enostavno javno dostopna, prosilcu ne daje možnosti, da bi izbiral med možnostjo, da mu organ posreduje npr. fotokopijo dokumenta, in možnostjo, da ga organ zgolj napoti na javno dostopno informacijo, ima pa to možnost izbire organ.

 

Smiselno enako je glede uporabe določbe petega odstavka 6. člena ZDIJZ IP odločil tudi npr. v odločbah št. 090-274/2019 z dne 13.02.2020, št. 090-240/2016 z dne 2. 11. 2016, št. 090-198/2016 z dne 10. 10. 2016, št. 090-41/2014/4 z dne 28. 3. 2014 in št. 090-107/2012/4 z dne 28. 6. 2012.

 

Na podlagi navedenega je IP zaključil, da je organ z izpodbijano odločbo pravilno odločil z napotilom, kar pomeni, da bil postopek v tem delu pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato je v tem delu pritožbo prosilca zavrnil, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Organ je zahtevo prosilca za dostop do sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. N 385/2014 z dne 24. 11. 2017 (v nadaljevanju sklep prvostopenjskega sodišča) in sodno izvedeniškega izvida in mnenja o duševnem stanju (spis opr. št. N 385/2014, prejeto dne 14. 8. 2015), sodno izvedeniškega izvida in mnenja o duševnem stanju (spis opr. št. N 385/2014, prejeto dne 20. 10. 2016) ter psihiatrično izvedenskega poročila (spis opr. št. N 385/2014, z dne 23. 6. 2017) (v nadaljevanju: izvedeniška mnenja) zavrnil s sklicevanjem na varstvo osebnih podatkov (3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ). Prosilec ugotovitvi organa v celoti nasprotuje, zato je IP v nadaljevanju ugotavljal, ali navedeni dokumenti vsebujejo varovane osebne podatke in ali je do te dokumentacije možen t.i. delni dostop v smislu 7. člena ZDIJZ.

 

Po pregledu obravnavanih izvedeniških mnenj je IP ugotovil, da vsebujejo osebne podatke, in sicer:

- imeni, priimka in strokovna naziva sodnih izvedencev,

- ime in priimek sodnice,

- naslednje podatke o obravnavanem preiskovancu: ime, priimek, naslov, datum rojstva, podatki o splošnem zdravstvenem stanju in duševnem stanju ter s tem povezane okoliščine (način vlaganja vlog, način komuniciranja, družinske razmere, izobrazba, pretekle zaposlitve, osebnostne lastnosti).

 

Izjema varstva osebnih podatkov je opredeljena v 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Po tej določbi organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. S 25. 5. 2018 se je začela uporabljati Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov). Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov je torej pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZVOP-1), kar pomeni, da se v določenih delih ZVOP-1 ne uporablja več.

 

Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, v členu 4 (1), določa, da je osebni podatek katerakoli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov v členu 9 (1) navaja posebne vrste osebnih podatkov ter njihovo obdelavo. Tako sta po Splošni uredbi o varstvu osebnih podatkov prepovedani obdelava osebnih podatkov, ki razkrivajo rasno ali etnično poreklo, politično mnenje, versko ali filozofsko prepričanje ali članstvo v sindikatu, in obdelava genskih podatkov, biometričnih podatkov za namene edinstvene identifikacije posameznika, podatkov v zvezi z zdravjem ali podatkov v zvezi s posameznikovim spolnim življenjem ali spolno usmerjenostjo. Iz navedene določbe izhaja, da je izrecno prepovedana obdelava osebnih podatkov v zvezi z zdravjem. V skladu z členom 9 (2) Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov se prvi odstavek ne uporablja in omenjena prepoved obdelave ne velja, če velja eno od navedenega v točkah od a do j, vendar IP ugotavlja, da nobena izmed teh točk v konkretnem primeru ni izpolnjena. Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov v členu 86 nadalje določa, da javni organi oziroma javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4 (2) Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov, zato je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6 (1) Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov, lahko predstavlja tudi ZDIJZ. ZDIJZ sam po sebi ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oziroma dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer, tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ) ali ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ).

 

Glede imena in priimka sodnice IP pojasnjuje, da Ustava RS v prvem odstavku 129. člena določa, da je funkcija sodnika trajna ter da sodnike voli državni zbor na predlog sodnega sveta (130. člen Ustave RS). Da sodniki opravljajo javno funkcijo, je razvidno tudi iz 1. člena Zakona o sodniški službi (Uradni list RS, št. 94/2007 – uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami), ki določa, da sodnik, izvoljen v sodniško funkcijo, dobi položaj, ki mu ga zagotavljajo ustava, zakon, ki ureja organizacijo in pristojnost sodišč in ta zakon. Najpreciznejšo definicijo funkcionarjev pa vsebuje Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami), ki v 3. točki 2. člena določa, da so funkcionarji osebe, ki pridobijo mandat za izvrševanje funkcije s splošnimi volitvami, osebe, ki pridobijo mandat za izvrševanje funkcije izvršilne in sodne oblasti z izvolitvijo ali imenovanjem v Državnem zboru Republike Slovenije ali predstavniškem telesu lokalne skupnosti ter druge osebe, ki jih skladno z zakonom kot funkcionarje izvolijo ali imenujejo nosilci zakonodajne, izvršilne ali sodne oblasti. Iz navedenih določb izhaja, da so sodniki javni funkcionarji, ki opravljajo javno funkcijo. Sprejeto je stališče, da konkretni javni funkcionar oz. javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in vseh ostalih podatkov, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi št. I U 1410/2010-13, z dne 25. 5. 2011. 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ zato predstavlja pravno podlago za razkritje osebnega imena (imena in priimka) in podpisa (ta se nahaja v sklepu prvostopenjskega sodišča, ki je obravnavan v nadaljevanju te obrazložitve) sodnice v obravnavanem primeru.

 

Prav tako v konkretnem primeru niso varovani osebni podatki sodnega izvedenca (ime, priimek in strokovni naziv). Zakon o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (Uradni list RS, št. 22/18) v tretjem odstavku 22. člena določa, da je imenik sodnih izvedencev javen v delu, ki med drugim obsega tudi osebno ime in znanstveni ali strokovni naslov izvedenca. Imenik sodnih izvedencev je javno dostopen na spletni strani: https://spvt.mp.gov.si/izvedenci.html. Ker so v konkretnem primeru ime, priimek in strokovni naziv (v sklepu prvostopenjskega sodišča pa tudi znanstveni naslov in poštni naslov) izvedenca navedeni v neposredni zvezi z opravljanjem izvedenstva, ti podatki niso varovani osebni podatki.

 

Ostali osebni podatki v obravnavanih izvedeniških mnenjih pa so varovani osebni podatki, ker zakonska podlaga, ki bi določala, da je te osebne podatke dovoljeno posredovati javnosti, ne obstaja, kar je IP pojasnil v nadaljevanju obrazložitve te odločbe.

 

Uvodoma IP poudarja, da so vsa obravnavana izvedeniška mnenja nastala v okviru postopkov psihiatrične obravnave preiskovanca, ter posledično vsebujejo osebne podatke v zvezi z zdravjem. V tem smislu je zato treba obravnavati tako podatke o duševnem stanju kot tudi s tem povezane okoliščine (npr. način vlaganja vlog, način komuniciranja, družinske razmere, izobrazba, pretekle zaposlitve, osebnostne lastnosti), ki so v zvezi s konkretnim preiskovancem zapisane na način, da bi bil na podlagi teh podatkov posamezni preiskovanec določen ali vsaj določljiv. Kombinacija oziroma povezanost različnih osebnih podatkov med sabo (npr. navedba družinskih razmer in izobrazbe ali navedba rojstnega datuma in pretekle zaposlitve ali navedba posebnih osebnostnih lastnosti in načina vlaganja vlog) namreč vpliva na možnost, da postane oseba določena ali vsaj določljiva oziroma, da je ogrožena zasebnost posameznika. Poudariti je treba tudi, da se zahtevani dokumenti nanašajo na le na enega posameznika, v zvezi s katerim poteka presoja predloga za odvzem poslovne sposobnosti, zato se v njih, kot je pravilno poudaril tudi organ, nahajajo številne informacije o konkretnem posamezniku, ki izvirajo iz njegove intimne sfere. Gre torej za podatke, ki so izjemno specifični za konkretnega posameznika, zato bi ga bilo možno identificirati že na podlagi zelo majhnega obsega osebnih podatkov, kar bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov. IP še pojasnjuje, da je Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov v primerjavi z ZVOP-1 uvedla strožjo definicijo določljivosti fizične osebe. ZVOP-1 je namreč v 6. členu način identifikacije vezal na pogoj, da le-ta ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov pa v zgoraj že omenjenem členu 4 (1) tega pogoja ne postavlja, kar pomeni, da je fizična oseba določljiva, četudi identifikacija ni mogoča na enostaven način.

 

IP je v nadaljevanju preverjal, ali je možen t.i. delni dostop do obravnavanih izvedeniških mnenj. Ta je urejen v 7. členu ZDIJZ, ki določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a ali 6. člena tega zakona (izjeme – op. IP) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino oziroma mu omogoči ponovno uporabo preostalega dela dokumenta. Nadalje je ta določba konkretizirana v 19. členu Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16; v nadaljevanju: Uredba), iz katere sledi, da je delni dostop mogoč, če je varovane informacije mogoče iz dokumenta fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne. Ne glede na to se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če bi bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu. Obe navedeni določbi opredeljujeta tehnične vidike delnega dostopa. Vendar pa implementacija delnega dostopa ne predstavlja samo tehničnih težav ločevanja prosto dostopnih od zavarovanih podatkov, temveč tudi vprašanje smiselnosti delnega dostopa. Že Sodišče Evropskih skupnosti je odločilo, da delnega dostopa ni potrebno odobriti takrat, ko bi ta bil brez smisla, ker bi bilo dostopni dokumenti brez posebne vrednosti za prosilca (primer Olli Mattila proti Komisija in Svet EU, št. T-204/99, z dne 12. 7. 2011, ECR II-226). Delni dostop je torej treba omogočiti vedno, ko (in če) delno razkritje ne bi ogrozilo zaupnosti varovanih informacij. Pomembna sta tehnični in vsebinski vidik.

 

Pri presoji glede možnosti izvedbe delnega dostopa do obravnavanih izvedeniških mnenj je IP izhajal iz naslednjih okoliščin in ugotovitev:

1. iz narave zahtevane dokumentacije (gre za podrobne informacije o duševnem stanju in s tem povezanimi okoliščinami, ki dejansko predstavljajo osebne podatke v zvezi z zdravjem preiskovanca),

2. iz vrste osebnih podatkov (gre za posebne vrste osebnih podatkov (v konkretnem primeru so to osebni podatki v zvezi z zdravjem), pri katerih Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov, za razliko od »navadnih« osebnih podatkov, določa še posebej stroge kriterije za njihovo obdelavo; poleg tega gre za postopek presoje predloga za odvzem poslovne sposobnosti, ki sodi med postopke za ureditev osebnih stanj, v katerih področna nacionalna zakonodaja izključuje javnost (43. člen Zakona o nepravdnem postopku)),

4. iz vsebine samih obravnavanih izvedeniških mnenj, iz katere je razbrati veliko vsebnost in koncentracijo osebnih podatkov (skoraj vsi v dokumentih navedeni podatki so osebni podatki).

 

IP je v konkretnem primeru ugotovil, da bi npr. prekritje zgolj imena in priimka preiskovanca v obravnavanih izvedeniških mnenjih ogrozilo zaupnost varovanih informacij, saj bi bil posameznik določen ali vsaj določljiv na podlagi drugih informacij v teh dokumentih, kot je pojasnjeno že zgoraj, zato v konkretnem primeru delni dostop na takšen način ni mogoč. Če pa bi pri izvedbi delnega dostopa prekrili vse podatke na način, da bi preprečili ogrozitev zaupnosti varovanih informacij, bi zahtevana izvedeniška mnenja ob uporabi instituta delnega dostopa popolnoma izgubila svojo vrednost, zato za prosilca ne bi bila več smiselna. Če bi z uporabo instituta delnega dostopa prekrili vse zgoraj naštete varovane osebne podatke, ki jih vsebujejo zahtevana izvedeniška mnenja, ter tudi vse podatke, s pomočjo katerih bi bilo mogoče razbrati varovane osebne podatke, bi prosilec razpolagal zgolj z dokumenti s splošnimi navedbami (npr. navedba sodišča, sodnega izvedenca, sodnice, itd.), ki se ne nanašajo na konkretnega preiskovanca, kar prosilcu ne bi prineslo nobenih smiselnih informacij in nobene dodane vrednosti, zaradi katere je vložil zahtevo za pridobitev obravnavanih dokumentov.

 

Na podlagi vsega navedenega je IP zaključil, da gre v konkretnem primeru za tolikšno vsebnost in koncentracijo varovanih osebnih podatkov, da bi zahtevana izvedeniška mnenja ob uporabi instituta delnega dostopa popolnoma izgubila svojo vrednost in smiselnost (razkrili bi lahko npr. zgolj imena, priimke in strokovni naslov izvedenca, naslov sodišča, ime in priimek sodnice ter npr. naslove posameznih delov teh dokumentov in dele, ki se ne nanašajo na konkretnega preiskovanca, vse brez konteksta, v katerem se pojavljajo), saj ne bi imeli več svoje vsebine, in bi bili zato brez posebne vrednosti za prosilca oz. javnost. IP je po opravljenem tehtanju vseh argumentov glede anonimizacije obravnavanih izvedeniških mnenj zaključil, da izvedba delnega dostopa v konkretnem primeru ni možna oziroma smiselna. Na podlagi navedenega je IP zaključil, da je organ z izpodbijano odločbo pravilno odločil in zavrnil dostop do zahtevanih izvedeniških mnenj v celoti, kar pomeni, da bil postopek v tem delu pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato je v tem delu pritožbo prosilca zavrnil, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Po pregledu vsebine zahtevanega sklepa prvostopenjskega sodišča pa je IP ugotovil, da je do dela tega dokumenta prosilcu treba omogočiti dostop, ker je v tem primeru možna izvedba delnega dostopa. Najprej IP pojasnjuje, da tudi zahtevani sklep prvostopenjskega sodišča vsebuje številne osebne podatke, in sicer naslednje:

  • različni osebni podatki nasprotnega udeleženca (gre za istovrstne podatke, kot so navedeni zgoraj v delu, ki se nanaša na izvedeniška mnenja, v katerih je nasprotni udeleženec poimenovan kot preiskovanec) ter drugi podatki, ki omogočajo razkrivanje osebnih podatkov različnih posameznikov (npr. opisovanje konkretnih dogodkov v navedbah nasprotnega udeleženca, ostalih udeležencev postopka in sodnih izvedencev);
  • ime in priimek odvetnice, ki zastopa nasprotnega udeleženca;
  • imena in priimki več sodnic ter podpis ene sodnice,
  • imeni, priimka, znanstveni naslov in poštni naslov sodnih izvedencev,
  • priimek notarja.

 

Imena, priimki in podpis sodnic ter imeni, priimka, znanstveni naslov in poštni naslov sodnih izvedencev niso varovani osebni podatki, kar je podrobneje pojasnjeno že zgoraj.

 

Prav tako med varovane osebne podatke ne sodi osebno ime odvetnice, ki je navedena v obravnavanem sklepu kot zastopnica nasprotnega udeleženca. Ti podatki so namreč že javno dostopni v imeniku odvetnikov, ki je objavljen na spletni strani Odvetniške zbornice Slovenije (http://www.odv-zb.si/imenik/imenik-odvetnikov), v obravnavani sodbi pa se pojavljajo v popolnoma istem kontekstu oziroma z istim namenom, tj. v vlogi opravljanja odvetniškega poklica. Dodati je treba tudi, da odvetnik opravlja posebno službo oziroma svoboden poklic, ki zagotavlja poklicno strokovno zastopanje pravnih in fizičnih oseb v postopkih pred sodišči in drugimi državnimi organi kot tudi druge oblike pravne pomoči. Po določbi 137. člena Ustave RS je odvetništvo samostojna in neodvisna služba, ki jo ureja zakon; najbolj pomembno pa je, da je odvetništvo po isti določbi tudi del pravosodja in je s tem vezano na poštenost, neodvisnost, strokovnost in skrbnost. Zakon o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/1993 s spremembami in dopolnitvami; ZOdv) zato ureja ne le pravice in dolžnosti odvetnikov, temveč tudi pogoje, ki jih je potrebno izpolniti za pridobitev pravice do opravljanja odvetniškega poklica. Iz vsega navedenega sledi, da so odvetniki relevanten del pravosodnega sistema, zato njihovega imena in priimka pri opravljanju odvetniškega poklica ni mogoče šteti za varovan osebni podatek. Odvetnica v konkretnem primeru torej ne nastopa kot fizična oseba, ampak kot poslovni subjekt v zvezi z opravljanjem odvetniškega poklica. V zvezi z osebnimi podatki odvetnikov je IP že v preteklih odločitvah (npr. odločba IP št. 090-31/2013/19 z dne 22. 11. 2013 ali št. 090-122/2015 z dne 4. 6. 2015) zavzel stališče, da je razkritje imena in priimka odvetnika dopustno.

 

Glede priimka notarja, ki je v obravnavanem sklepu naveden v neposredni zvezi z opravljanjem notariata, je IP ugotovil, da ne gre za varovan osebni podatek, ker notarji opravljajo javno funkcijo. 1. člen Zakon o notariatu (Uradni list RS, št. 2/07 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) določa, da je notariat javna služba, katere delovno področje in pooblastila določa zakon. Priimek notarja je tudi javno dostopen na spletni strani Notarske zbornice Slovenije (https://www.notar-z.si/poisci-notarja), zato ne gre za varovan osebni podatek.

 

V zvezi z osebnimi podatki nasprotnega udeleženca (gre za istovrstne podatke, kot so navedeni zgoraj v delu, ki se nanaša na izvedeniška mnenja, v katerih je nasprotni udeleženec poimenovan kot preiskovanec) ter drugimi podatki, ki omogočajo razkrivanje osebnih podatkov različnih posameznikov (npr. opisovanje konkretnih dogodkov v navedbah stranskega udeleženca, ostalih udeležencev postopka in sodnih izvedencev), se IP v izogib ponavljanju sklicuje na obrazložitev, ki jo je že podal glede osebnih podatkov v izvedeniških mnenjih. Ti podatki so varovani osebni podatki in podatki, s pomočjo katerih bi bilo mogoče razbrati varovane osebne podatke ter se pojavljajo skozi celoten sklep prvostopenjskega sodišča, vendar je IP ocenil, da je z institutom delnega dostopa možna anonimizacija teh podatkov, na način, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

 

V sklepu prvostopenjskega sodišča se varovani osebni podatki in podatki, s pomočjo katerih bi bilo mogoče razbrati varovane osebne podatke, nahajajo v naslednjih delih:

  1. na različnih delih celotnega dokumenta:

- ime, priimek, naslov, začasno bivališče nasprotnega udeleženca;

  1. na 2. strani dokumenta:

- datum rojstva nasprotnega udeleženca;

  1. na 3. strani dokumenta:

- v 4. točki obrazložitve: zadnji stavek, v katerem je navedeno, kje je nasprotni udeleženec zaposlen;

  1. na 4. strani dokumenta:

- v 10. točki obrazložitve: ime in priimek posameznice;

- v 11. točki obrazložitve: navedba dveh različnih držav, ki kažeta na državljanstvo nasprotnega udeleženca;

  1. na 5. strani dokumenta:

- v 17. točki obrazložitve: od besedila »ugotavlja, da so pri nasprotnem udeležencu« do konca te točke, ki povzema mnenje sodnega izvedenca;

- v 18. točke obrazložitve: celotno besedilo, ki povzema mnenje sodnega izvedenca;

  1. na 6. strani dokumenta:

- v 22. točki obrazložitve: naslov gospodarske družbe in njena firma, katere sestavni del je osebno ime nasprotnega udeleženca;

- v 23. točki obrazložitve: ime in priimek posameznice in elektronski naslov nasprotnega udeleženca;

  1. na 8. strani dokumenta:

- v 29. točki obrazložitve: od besedila »zaključek izvedenca, ko navaja« do besedila »dejstvo, da vlaga pritožbe«, ki povzema mnenje sodnega izvedenca;

- v 33. točki obrazložitve: od besedila »zapis pogovora s preiskovancem« do konca te točke, ki povzema mnenje sodnega izvedenca;

  1. na 9. strani dokumenta:

- v 33. točki obrazložitve: celotno besedilo, ki povzema mnenje sodnega izvedenca;

  1. na 10. strani dokumenta:

- v 42. točki obrazložitve: navedba vrste jezika, ki kaže na materni jezik nasprotnega udeleženca;

  1. na 11. strani dokumenta:

- v 45. točki obrazložitve: od besedila »v odnosu do sodišča« do besedila »Nasprotni udeleženec je v številnih«, ki povzema mnenje sodnega izvedenca;

- v 47. točki obrazložitve: navedba vrste jezika, ki ga nasprotni udeleženec razume oziroma ne razume;

  1. na 12. strani dokumenta:

- v 49. točki obrazložitve: od besedila »še povedal, da« do konca te točke, ki povzema mnenje sodnega izvedenca;

- v 50. točki obrazložitve: ime, priimek in naslov posameznika ter ime, priimek, izobrazba in naslov posameznice;

- v 51. točki obrazložitve: od besedila »pojasni, da« do besedila »Nasprotni udeleženec v tej vlogi«, kjer so navedene družinske okoliščine nasprotnega udeleženca in okoliščine v njegovi gospodarski družbi;

- v 52. točki obrazložitve: ime posameznika;

  1. na 13. strani dokumenta:

- v 52. točki obrazložitve: priimek posameznika in od besedila »v kateri navaja, da« do konca točke, kjer so navedene družinske okoliščine nasprotnega udeleženca in okoliščine v njegovi gospodarski družbi;

- v 53. točki obrazložitve: ime in priimek posameznika in posameznice in navedbo države, kjer se bo nahajal posameznik;

- v 55. točki obrazložitve: ime in priimek posameznice ter državo, kamor naj bi posameznica odšla;

  1. na 14. strani dokumenta:

- v 58. točki obrazložitve: ime in priimek posameznice;

- v 59. točki obrazložitve: od besedila »v katerem zaključuje« do besedila »zato ponovno«, kjer je povzeto mnenje sodnega izvedenca;

- v 60. točki obrazložitve: od besedila »zatrjevana« do konca te točke, kjer je povzetol mnenje sodnega izvedenca

- v opombi: od besedila »podpisano Pisarna« do konca te opombe, kjer je kot naziv pisarne naveden priimek nasprotnega udeleženca;

  1. na 15. strani dokumenta:

- v 60. točki obrazložitve: celotno besedilo, v katerem je nasprotni udeleženec povzel mnenje sodnega izvedenca;

  1. na 16. strani dokumenta:

- v 62. točki obrazložitve: ime in priimek posameznice;

  1. na 17. strani dokumenta:

- v opombi: celotno besedilo, ki povzema mnenje sodnega izvedenca;

  1. na 18. strani dokumenta:

- v 73. točki obrazložitve: od besedila »ugotavlja, da« do konca točke, ki povzema mnenje sodnega izvedenca;

- v 74. točki obrazložitve: celotno besedilo, ki povzema mnenje sodnega izvedenca;

- v 75. točki obrazložitve: celotno besedilo, ki povzema mnenje sodnega izvedenca;

  1. na 19. strani dokumenta:

- v 75. točki obrazložitve: celotno besedilo, ki povzema mnenje sodnega izvedenca;

- v 76. točki obrazložitve: celotno besedilo, ki povzema mnenje sodnega izvedenca;

- v 77. točki obrazložitve: celotno besedilo, ki povzema mnenje sodnega izvedenca;

  1. na 20. strani dokumenta:

- v 77. točki obrazložitve: celotno besedilo, ki povzema mnenje sodnega izvedenca;

- v 78. točki obrazložitve: celotno besedilo, ki povzema mnenje sodnega izvedenca;

- v 79. točki obrazložitve: celotno besedilo, ki povzema mnenje sodnega izvedenca;

- v 80. točki obrazložitve: celotno besedilo, ki povzema mnenje sodnega izvedenca;

  1. na 21. strani dokumenta:

- v 80. točki obrazložitve: celotno besedilo, ki povzema mnenje sodnega izvedenca;

  1. na 22. strani dokumenta:

- v 85. točki obrazložitve: navedba funkcije, ki jo opravlja nasprotni udeleženec;

  1. na 24. strani dokumenta:

- v 92. točki obrazložitve: navedba območja, na katerem je živel nasprotni udeleženec in navedba vrste dela, ki naj bi ga tam opravljal;

- v 93. točki obrazložitve: od besedila »podni jasni znaki« do konca točke, ki povzema mnenje sodnega izvedenca;

- v 94. točki obrazložitve: celotno besedilo, ki povzema mnenje sodnega izvedenca;

  1. na 25. strani dokumenta:

- v 95. točki obrazložitve: celotno besedilo, ki povzema mnenje sodnega izvedenca.

 

IP še pripominja, da se strinja z organom, ki je poudaril, da je že zakonodajalec v vseh postopkih za ureditev osebnih stanj izključil javnost (43. člen Zakona o nepravdnem postopku), vendar to nikakor ne more biti razlog, da se prosilcu zavrne dostop do celotnega zahtevanega sklepa. V obravnavanem primeru je prišlo do situacije, ko so temeljne človekove pravice (pravica do zasebnosti, pravica do varstva osebnih podatkov, pravica do sodnega varstva in pravica do svobode izražanja) trčile druga v drugo. Za temeljne človekove pravice pa je značilno, da so druga drugi enakovredne, nobena ne more in ne sme biti nad drugo. IP ocenjuje, da je v obravnavanem primeru z institutom delnega dostopa mogoče zadostiti vsem ustavnim pravicam, ne da bi katero od njih povsem omejili. S prekritjem varovanih osebnih podatkov na način, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe, se namreč onemogoči prepoznavnost in določljivost posameznikov. Varovani osebni podatki, ki so vsebovani v zahtevanem sklepu, s tem postanejo anonimizirani, kar pomeni, da je identifikacija posameznika onemogočena. Z anonimizacijo se torej izgubi prepoznavnost in določljivost posameznika.

 

Organ je svojo odločitev glede neizvedbe delnega dostopa do zahtevanega sklepa prvostopenjskega sodišča med drugim utemeljil tudi z argumentom, da se lahko prosilec s pravno podlago oziroma pravnimi vidiki konkretnega primera (in informacijami o dejanskem stanju, kolikor so za razumevanje zadeve pomembne) seznani preko dokumentov (sklepov instančnih sodišč), ki so javno in v anonimizirani obliki dostopni na spletni strani sodstva v bazi sodne prakse. Takšen argument ne zdrži resne pravne presoje, saj dejansko govori v prid temu, da če so lahko določeni podatki iz zahtevanega dokumenta javno dostopni preko sklepov instančnih sodišč, potem ni nobenega razloga, da teh istih podatkov prosilcu ne bi posredovali tudi v sklepu prvostopenjskega sklepa (seveda v obliki delnega dostopa).

 

Prosilec je v pritožbi IP predlagal še, naj Okrajnemu sodišču v Ljubljani naloži, da prosilcu dovoli pregled spisa N 736/2019 in kopiranje dokumentov. IP pojasnjuje, da sme, v skladu z načelom zakonitosti, na podlagi 247. člena ZUP, kot pritožbeni organ v konkretnem primeru preizkusiti samo izpodbijano odločbo, ki jo je izdal organ, kar posledično pomeni, da lahko v konkretnem pritožbenem postopku le organu naloži posredovanje dokumentov prosilcu. IP zato ne more in ne sme v okviru konkretnega pritožbenega postopka, ki se ne vodi zoper odločbo Okrajnega sodišča v Ljubljani, le-temu nalagati dolžnosti posredovanja dokumentov prosilcu.

 

IP na koncu še pojasnjuje, da drugi odstavek 5. člena ZDIJZ določa, da ima vsak prosilec na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja tako, da jo pridobi na vpogled, ali da pridobi njen prepis, fotokopijo, ali njen elektronski zapis. 2. točka drugega odstavka 17. člena ZDIJZ pa določa, da mora prosilec v zahtevi opredeliti, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis). Iz navedenih pravnih podlag sledi, da je prosilec tisti, ki odloča, v kakšni obliki želi prejeti zahtevano informacijo, zato mora organ v konkretnem primeru prosilcu posredovati fotokopijo zahtevanega dokumenta, kot izhaja iz njegove zahteve v povezavi s pritožbo, v kateri izrecno omenja fotokopije zahtevanih dokumentov.

 

Upoštevaje vse navedeno je IP, skladno z določbo prvega odstavka 252. člena ZUP, delno odpravil odločbo prve stopnje s svojo odločbo in v tem delu sam rešil zadevo tako, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu, torej glede prekritih varovanih osebnih podatkov, pa je IP pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil, na podlagi drugega odstavka 248. člena ZUP, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

 

Posebni stroški v tem postopku niso nastali, zato je IP odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

 

 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

 

 

 

Postopek vodila:

Jasna Duralija, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

 

 

 

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka